Glas zaveznikov Leto II • St. 417 ©rmkracijo v stari Jugoslaviji pred to grozno vojno.» Maršal Tito je nato naglasil, da Je podlaga jugoslovanske demokra-°lje pravična, ker je ustvarila nove pogoje za delavski stan. uNaravno je, da naše demokra-°i)e ne vidijo radi reakcionarji dru-9'h držav. Da je temu tako, dokazuje njihovo delovanje proti našim °snovnim in življenjskim koristim, Znova hočejo imeti v svojih rokah ali se polastiti kakršnega koli dela naše zemlje. To je dokazala tudi Pariška konferenca. Dokazano je, da ne gojijo nobene ljubezni do nas, da ne rečem, da nas sovražijo. Sicer pa ni velike razlike med prvim ‘h drugim. «Ne bomo se ustavili pred nobe-pregrado, pred nobeno grožnjo in pred nobeno stvarjo na poti k ................... ,___^ °bnovi na novi podlagi, hi to jo [gimjo ter boljše in srečnejše življenj*. določili v ustavi. Ker imamo ustavo, ki ni samo ena izmed najbolj demokratskih, po sovjetski ustavi, ampak najbolj demokratska ustava sveta. Po naši ustavi' imajo vsi državljani, po vaseh kakor po mestih, bodisi kmetje, delavci ali razumniki, zagotovljene pravice, in zagotovljeno bodočnost. Mi moramo samo uresničiti to ustavo in tedaj bo naša država vzcvetela. To bo srečna in zadovoljna zemlja, na katero bomo lahko ponosni mi in natt bodoči rodovi.)) O sklepih pariške konference je maršal Tito rekel: ačeprav nam zdaj ni uspelo, da bi zadostili našim upravičenim zahtevam, se nismo odrekli bodoči borbi, da bi se mogli nekega dne združiti vsi naši bratje v tej veliki skupnosti, ki se imenuje ljudska federativna republika Jugoslavija.)) Maršal Tito je zaključil svoj govor s pozivom na prebivalstvo naj zedinjeno iiv{ v bralstvu, združeno In sloZno, kar je zagotovilo za bla- Novozelandski zastopnik Carl Berendsen se je postavil proti sovjetskemu predlogu in izjavil: «Glavna skupščina naj razpravlja o obeh predlogih.* Ameriški senator VVarren Austin je Izjavil, da so Združene države proti Višinskijevetr.u predlogu. Po raznih kritikah jc Višinski umaknil predlog za odstavitev z dnevnega reda glavne skupščine predlogov, ki zahtevajo omejitev veta. PREDLOG VIŠINSKEGA Višinski je obtožil avstralskega In kubanskega zastopnika, da ne stav-ljata odkritosrčno vprašanj odboru. «Ta razgovor ni špekulativne narave, marveč razgovor, ki bi lahko pretresel temelje zgradbe Združenih narodov — naj si bi to povzročitelji želeli ali ne — pot v pekel je namreč tlakovana z dobrimi n-a-mfni. Člen 27 listine jasno govori o pravici soglasnosti. Predlogi, ki so jih stavili, stavljajo v nevarnost to soglasnost. Zamisel Kube, da bi Sklicali glavno skupščino na razpravljanje o pravici veta, ni upoštevana v nobeni tčč-kl listine. Sovjetska zveza misli, da bi bilo mnogo bolj koristno spoznati namene, ki jih imata kubansko in avstralsko odposlanstvo. Vsi, ki želijo taka vprašanja na dnevnem redu glavne skupščine, izvajajo zelo nevarno nalogo, ker je to politični napad na temeljna načela Združenih narodov. Vprašanje je v resnici v svojem bistvu zelo nevarno. Sovjetska zveza je izrazila svojo zaskrbljenost, ko vidi načela soglasnosti v nevarnosti.« Ameriški senator Warren Austin je čestital Višinskemu k njegovi cplementi gesti*, da Je umaknil svoj predlog. Nato pa je stavil formalni predlog, ki priporoča glavni skupščini, da na plenarnem zasedanju takoj preuči avstralski in kubanski predlog, preden vprašanje izročijo odboru. Sir Hartley Shawcross (Velika Britanija) je izjavil, da bi Austi-nov predlog otežil delo zastopnikov in podaljšal razpravljanje. »Vprašanje je treba izročiti posebnemu odboru.« Shavvcross je tudi izjavil priznanje britanrega zastopstva Višinskemu za način, kako je obravnaval to vprašanje. Na Spaakov nasvet je Austin umaknil svoj predlog. Hasluck je izjavil, da avstralska vlada spoštuje mnenja in razloge drugih članov organizacije, zlasti Sovjetske zveze, ter upa, da bedo tudi drugi spoštovali avstralsko mnenje. Kubanski zastopnik je dejal, da kubansko odposlanstvo ne bi storilo ničesar, kar bi moglo spraviti v nevarnost položaj Združenih narodov in oslabiti njihovo zgradbo. Predsednm je nato javil, da je razpravljanje o začasnem dnevnem redu zaključeno. Višinski je nato ugovarjal, da bi obdržali na dnevnem redu južnoafriško izjavo o izidu posvetovanj z ljudstvi Jugozahodne Afrike, ki se tičejo pravnenga položaja man-datarnih ozemelj v bodočnosti. Predložil je tudi izbris kanadskega predloga, da omejijo govore na 10 minut. Višinski je izjavil, da hoče Južna Afrika priključitev Jugozahodne Afrike, kar je v nasprotju z listino, ki določa, da bodo bivša sovražna ozemlja dali pod zaupnno upravo. Ukrajinski zastopnik Dimitrij Manuilski je podprl Višinskijev predlog. Predsednik Spaak je pripomnil, da je pravična južnoafriška zahteva, da mora glavna skupščina preučiti predložene zahteve. Višinski je nato umaknil svoj govor. Spaak je tedaj objavil, da so sporazumni, da glavna skupščina preuči vsa vprašanja na dnevnem redu. Po dolgem razpravljanju, ali naj vprašanje človečanskih pravic in osnovnih svoboščin priporočijo socialnemu ali političnemu odboru, so odobrili Višinskijev predlog, da je treba vprašanje izročiti političnemu odboru. PRESELITEV NEMCEV IZ CSR London, 26. oktobra Češkoslovaški notranji minister je naznanil v Pragi, da so skoraj zaključili preseljevanje Nemcev iz Češkoslovaške. Izjavil je, da je bilo na Češkoslovaške ob času potsdamsko konference, ko so odobrili Izgon, 2,500.000 Nemcev. NAJSTAREJŠI POSLANEC mm ALEXANDRE VARENNE je le 50 let poslanec francoskih radikalnih socialistov; od 1925 do 1928 je bil generalni guverner Indokine. »PRAVDA" OBTOŽUJE SOVJETSKO KOMUNISTIČNO STRANKO, DA ZANEMARJA DEMOKRATSKA NAČELA London, 26. oktobra Moskovska radijska postaja javlja, da je «Pravda» obtočila sovjetsko komunistično stranko, da resno zanemarja demokratska načela. «Pravda» trdi, da so med vojno redne ukrepe kot javno razpravljanje o vprašanjih in redne sestanke delavcev, na katerih so voditelji pedali poročilo o delu, nujno omejili. *Tcda ial, pripominja list, to, kar j,e vojna šiloma vpeljala, nadaljujejo še v povojni dobi*. List nato navaja nekatere primere industrijskih podjetij, kjer so tovarniški odbori; ki jih je stranka ustanovila, Ze < ''je časa zanemarjali, da bi se posvetovali s člani. Članek nato pravi, da bodo popolnoma obnovili komunistično delovanje v vrstah sovjetskih oboroženih sil». Jutri volitve na Bolgarskem SOFIJA, 26. oktobra — Ves sofijski tisk je včeraj objavil celotno besedilo dopisovanja, ki sta ga med seboj izmenjala ameriški zunanji minister Byrnes in bolgarski ministrski predsednik Kimon Georgi jev o jamstvu svobode, po katerem se je treba ravnati pri volitvah, ki bodo jutri. Objavo tega dopisovanja, katero so predhodno prepovedale sovjetske oblasti, so dovolili po seji zavezniškega nadzorstvenega sveta v Sofiji. Časopisi so prav tako objavili do- pisovanje med britanskimi in ameriškimi delegati na prvi ter podpredsednikom sveta, sovjetskim generalnim polkovnikom Sergijem Birjuzovim na drugi strani. Vsi časopisi so se vzdržali kakršnega koli komentarja v tem pogledu. Eden izmed njih «Zemedel-tko Znatne« (organ agrarne zveže) je objavil Izvirna navodila ministrstva, ki prepovedujejo objavo zgoraj navedenega dopisovanja pred pooblastilom generala Birju-zova. ARETACIJA ČLANOV PARTIZANSKEGA ODPORNIŠKEGA GIBANJA Milan, 26. oktobra Po poročilih, ki jih je podal milanski kveator agenciji ANSA, so na osrednjem sedežu partizanskega odporniškega gibanja zaprl; devet članov, med katerimi je eden izmed voditeljev. Ostalih šest oseb, med katerimi je ena ženska, so zaprli pri uredništvu tednika «L’ Interna-zionale*, kjer je gibanje do pred nekaj časa imelo svoj začasni sedež. Leteči oddelek, ki je popoldne odpotoval v Biellese, je sestavljalo približno 300 mož, ki so bili popolnoma oboroženi, katerim sta sledila dva tanka in poltežko orožje. Milanski kvestor je dejal, da je bilo iz preiskav razvidno, da so na neki tajni seji, ki je bila 20. septembra v Milanu na sedežu par. tlzanskega odporniškega gibanja, določili akcijski program, ki je med drugim obsegal zasedbo gradu Sforzesco, da tam napravijo svoj glavni stan, aretacijo prefekta ln kvestorja in nato še akcijo proti vladi. Politični in vojaški izvršni odbor bi baje vodila operacije. Kvestor iz Vercellija je sinoči sporočil predsedniku ministrskega sveta in notranjemu ministru De Ga speri ju, da v redu potekajo ope. racije proti partizanom, ki so se vr. nili v hribe, ter da so prijeli voditelja gibanja, poveljnika Selvo. Ministrski predsednik Georgijev je protestiral proti «napačnim in zlonamernim tolmačenjem« s strani opozicijekih strank glede novega osnutka ustave. V njem — je dejal ministrski predsednik — so določno za ja trčene pravice lastnine in dediščine. Britansko zunanje ministrstvo je objavilo besedilo pisma, ki ga je general Oxley poslal generalu Bir-juzovu, da je prejel od britanske vlade navodila, naj pove, da mnenja, ki ga je Birzujov Izrazil v svojem pismu, ki ga je 4. oktobra poslal generalu Robertsonu, ne poj. mujejo. Seja nadzorstvenega sveta se je zaključila z negativnim rezultatom. Sporazumeli so se dovoliti objavo dopisovanja, ki sta ga Izmenjala bolgarski ministrski predsednik Georgijev in Byrnes ter generali Robertson, Oxley in Birjuzov. Byrnesovo in Georgljevo pismo z dne 24. septembra ter Georgijev odgovor so že objavili v Washing-tonu. V svojem pismu je Byrnes Izjavil, da ni opazil, da bi sj bol-garska^ vlada prizadevala doseči sporazum za primerno zastopstvo opozicije v vladi. Dalje je Byrnes vztrajal na potrebi, da se mora sestati zavezniška nadzorstvena komisija, da zajamči svobodo volitev. Georgijev je odgovoril, zatrjujoč, da je bolgarska vlada že sprejela potrebne ukrepe za zagotovitev svobodnih in pravilnih volitev, a opušča kakršno koli namigovanje na zavezniško nadzorstveno komisijo. Diplomatski dopisnik »London Press Service« pravi, da je mogoče vnaprej predvideti izid bolgarskih volitev. Pod nat >r-stvom komunistov bodo volitve izpadle z veliko večino za komuniste, medtem ko bodo zmerno število vnaprej določe. »ih sedežev podelili opoziciji, v toliko, da bodo ohranili videz. Vse bo poteklo tako, kot je Hcctor McNeil v sredo imenoval «kraljcvanje terorja, ki ga izvaja nadzorovana vlada.« Turški odgovor na sovjetsko noto Ankara, 26. oktobra Turška «Anatolska Agencija* poroča, da je v odgovoru na drugo sovjetsko noto za revizijo mont-reuške konvencije o nadzorstvu Dardanel, Turčija zanikala sovjetsko trditev, po kateri naj •bi se ladjevje osi posluževalo ožin med vojno. Nota izjavlja, da turška vlada ne more dopustiti, da bi neosno. vane obtožbe zaradi domnevne kršitve nadzorstva ožin med vojno poskušale opravičiti revizijo mont-reuške konvencije. Nota predvsem pobija četrto točko sovjetske note (v kateri slednja trdi, da bi bila odgovornost za u-stanovitev režima ožin stvar Turčije in črnomorskih sil) ter sč postavlja na stališče, da je črno morje odprto morje. Glede na zemljepisni položaj Turčije, po katerem je črnomorska kakor tudi sredozemska sila, ne more biti turška vlada mnenja, da so na vprašanju ožin zainteresirane le črnomorske sile. Nota zaključuje z izjavo, da je turška vlada, čeprav obdrži svoje stališče do sovjetskega predloga za skupno obrambo ožin, pripravljena sodelovati na konferenci s Sovjetsko zvezo, Združenimi državami, Veliko Britanijo, Francijo in drugimi državami, ki so podpisale Kriza pri upravi zaradi deportacij nemških strokovnjakov LONDON, 26. oktobra. - Britanska lista «Daily Eapress» in gel z gotovostjo ugotovit} njegovo istovetnost; videti Je bilo, da je dobri, »tari možak »pet zadel: perilo je prav zares imelo značko »Ch. B.» in tudi v klobuku Je bilo na notranjem robu »C. B.» Ce je to torej res Charles Bar-res, Je treba nemudoma popcašati goepcdlčno Relciovo in z njeno pomočjo bi ae mogla stvar zasukati -tako, da bi dovedla do po- jasnitve cele skrivnosti. Tudi sestanka z Alfam Duncanom prav za prav ni treba in nihče pač n« bil zaradi tega srečnejši kot ravno Perkins, ker bi spet postal v svojem uradniškem delovanju uravnovešen, to, kar je bil prej, preden je prišel v Blackfleld. le trikrat ao ga ujeli ln mu zataknili obroč skozi smrček, kot medvedu... In vse zato, ker ni znal ločiti Oxforda od Cambridgea; nekoč je tudi izrazil mnenje, da... Perklns Je nenadoma dvignil glavo in obstal z odprtimi ustml, s pogledom uprtim na stezico, ki se Je prav slabo razločevala na skalovju. Pomislil Je na hudiča, toda videl ga je celega, ne samo rep. Tudi oba Ajaxa ste bila vsa zapre-paščena. Po stezici Je prišel Alf Duncan ln videti j« bilo, da Je vep »rečen, da ee mu ni treba več plaziti po takih slabih stezicah ln poteh. Perklns mu Je stopil nasproti, kolikor hitro se je dalo, Hunter in Bell pa sta »e pomembno spogledala in »ta ostala na kraju, kje sta bila. Perklns Je bU ves zasopel ln ko se je približal Duncanu, ga je vprašal prej s pogledom kot pa z očmi. Duncan je razumel še predobro, — Ah, da — je dejal ■ težkim Izredno porotno sodišče Miličnik obsojen na 2 leti ln 6 mesecev Izredno porotno sodišče pod predsedstvom dr. Roattija Je obsodilo na dve leti in sest mesecev zapora bivšega podčastnika milice Franca Musona, ker ga Je spoznalo za krivega sodelovanja. Obsojeni Musone, rojen leta 1906 v Marcenise (Caserta), je zaprt od1 oktobra 1945. Obtožen je bil, da je po 8 septembru 1943 v Pulju sodeloval z Nemci in kot podčastnik milice ter nameščenec političnega urada izvršil več aretacij in hlinili preiskav proti rodoljubom in posebej, ker je aretiral Castelluzzlja in družino. Na razpravi je bilo videti, da je obtoženec ravnal tako le zato ker so mu tako ukazali ln da njegova dejanja niso imela nobene težke posledice, ne glede na aretacijo Ga« stelluzza, ki je bU miličnik ln ki Je prišel pred sodišče kot obtežilna priča, ker nobena izmed 4 ali 6 oseb, ki jih je Musone aretiral, ni bila pridržana vec kot 12 ur. Javni tožilec odvetnik Plocoll Je vseeno zahteval za obtoženca 4 lete in 6 mesecev zapora upoštevajoč olajševalne okoliščine. Odvetnik Bologna Je dejal, da so malo verjetne izjave obtežilne priče Castelluzza, ki je bil partizan in istočasno miličnik ter da Je treba upoštevat; dejstvo, da je Musone ravnal, kot so mu ukazali. Zahteval je, naj obtoženca oprostijo. Sodišče ga je obsodilo na dve leti »n 6 mesecev zapora. Pogreb čistilca min Na prvem klrurgičnem oddelku splošne bolnišnice Je včeraj dopoldne umrl čistilec min ln bomb 25 letni Valentin Farovel, stanujoč v ulici Strada dl Fiume at. 17, ki Je dobil težke rane, ko se Je prevrnil kamion njegove edinice v bližini Doberdobšitega jezera, V ulici G. Galllna na poveljstvu čistilcev min in bomb so izobesili žalno zastavo ln .pripravili mrtvaški oder. Pogreb Parovcla bo v nedeljo ob 10. uri Iz ulice G. Galllna. Tovariši umrlega pozivajo mfžčar.e, naj umrlemu izkažejo zadnjo čast* s: Gl< bi «1 & di Z( n! t< A n E I S P l) r SKUP40INA ZDRUŽENJA INVALIDOV DELA Predsedstvo narodnega združenja pohabljencev ln Invalidov d:la obvešča člane, da bodo v sklicali skupščino, na kateri r ° razpravljali o važnih zadeva , i se tičejo kategorije. PONOVNI POIZKUS kraje PREMOGA v četrtek dopoldne ob 10. ur' poizkušalo približno 70 oseb odirati premog, ki je bil natovorjen na tožilec je zato zahteval, naj aodišče | vlaku, ki je stal na postaji v Sked- glasom — naredil sem težko napako, ko sem izgubil gospodično Reidovo Izpred oči. Pozanimal sem se za njo malo prej, po moji vrnitvi v hotel, ko sem izvedel, da j« odšla ven in da se ni več vrnila, Pričel aem jo Iskati... In sem jo tudi našel. Ce greste tu po steni ln pridete na vrh, dvajset korakov naprej od belega kamna med grmovjem, boste našli gospodično Reidovo. Obesila se j«, kar je verjetno poskusila že to noč. Višji nadzornik je odprl usta, toda ni mu uspelo spregovoriti. Končno pa je le izbruhnil: — Obesila... Prekletstvo... Skoraj prav pred mojimi očmi. Da, ravno tako — je lakonično potrdil Duncan in je zaskrbljeno pogledal na uro. — Podvizajte se, če hočete biti točni na sestanku... Ob štirih. XXXIX. Guy Flelder je občutil odsotnost svoje tajnice veliko bolj, kot si je mislil to takrat, ko ji je dovolil dopust. Čeprav ni imel veliko dela, bi vendar v številnih primerih rad slišal še njen »vet, predvsem zaradi njenega Izvrstnega spomina, ko ni pozabila nič, niti najnepomembnejših podrobnosti ne. (Nadaljevanje prihodnjič) sprejme te izjave kot neizpodbitne dokaze za nedovoljeno zborovanje. Predsednik, ki je ponovno podal pregled dogodkov, je dejal, da bi razumel, da gre prebivalstvo naproti novim učiteljem in jih prisrčno pozdravi, ko pridejo v vas; da se pa ne more strinjati, ko omenjeno prebivalstvo ravna drugače. Mnogokrat imajo demonstracije na področju za posledico izgubo človeških življenj, ker v takih primerih vemo, kako se stvar začne, a ne vemo, kako se lahko konča. Predsednik je zaključil svoja Izvajanja s sledečo obsodbo: Aldo Prin-č č ln Leonard Dolmark »ta dobila upoštevajoč njihovo mladost po en mesec zapora, vsi ostali pa po dva meseca. Isto sodišče Je obsodilo na 6 tednov zapora Darka Markočiča iz okolice Dobrova zaradi prekrška razglasa št. 1, člena V, at. 45, ker ee ni pokoril uredbi ZVU. Dne 2. oktobra se je zbrala v Ljudskem domu v Veljanu skupina ljudi na plesni večer. Ta sestanek ni bil dovoljen. Agenti civilne polletje eo prišli v dvorani in poklical; na odgovor obtoženega Markočiča, ki pa ni hotel pokazati dokumentov in tudi ne zapustil; dvorane. Branilec odvetnik Birsa je v krat. k«m zagovoru skušal zmanjšati odgovornost obtoženca in zahteval za primer obsodbe pogojno kazen. Javni tožilec stotnik Garteide j« vztrajal na obtožbi. Končno J* nju. Osebje, ki je spremljalo vlak, in straže postaje na Čampo Marzio, ki vršijo službo v Skednju, so skupino pregnale. Aretirale so 3 osebe, RADIO TRST I 263,2 m - 1140 kc | C SLOVENSKI SPORED Nedelja, 27. oktobra 8 slov. vesti - koledar; 8.M' glasbeni program: 8.30 pestfajutran]«. glasba; 9 kmetijska slov. vesti; 14.30 15 otroška ura; l9 °r^e3f*"t glasba; 19.15 vesela ura; 19.45 glasba; 20 napoved časa - slov. vesti; 23.15 zadnje veatl v slovenščini. Ponedeljek* 28. oktobra 8 vesti, koledar; 8.20 slavni valčk1! 11.80 predavanje: Milčinski in sini 11.45 reproducirana glasba; 12.15 politični pregled; 12.30 napoved ča' sa, vesti- ITALIJANSKI SPORED Sobote, 26. oktobra 17 koncertna glasba; 1.30 predavanje o G. Tominzu; 17.40 plesni vložki, pesmi In melodije; 18 teden v svetu; 18.15 pesmi in melodije■ 20.15 ital. vesti; 20.45 eksotični ritmi; 21 melodrama »La Sonnambula*; 22.40 zadnje Ital. vesti; 23.0 nadaljevanje opere; 23.50 plesn glasba; 24 zaključek. Glavni urednik: PRIMOŽ B. BRDNIK Izdaja A.U MALI OGLASj vzi raja; na vo.oa.au ......... - KMETSKA HlgA v Sv. Križu na' predsednik major Reaka na podia- prodaj. Informacije: Košuta, »U gl dokazov obsodil Markočič*. I kri* pri Trstu 19. 62651 -s e