Št 43. Trst, v ponedeljek, 16. marca 1914. Tečaj XXXIX. IZHAJA VSAK DAN S« JI «b nedeljah In praznikih ob 5 , ob ponedeljkih ob 9. i|utra|. Po«nnil0 f*t mm. Za oglase v teksta lista do ;'i vrst 20 K. vsaka aadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 »tot. beseda, najmanj pa40»tot. Oglase sprejema Inseratni oddelek oprave .Edinosti". — Plačajo se izključno le upravi „Edinosti". Pljtljivo In tolljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. nV rrfmoifi je moč!" NAROČNINA ZNAŠA celo leto 24 K, pol |«u 13 K, 3 tm-seco O K; n« na-ročbe brer. doposlane naročnine, se uprava ne mira. Ikrtnalnt rađoljako IH»nJ» „r.DIHOSTI ' •!•»•! ••lo lato Kron 5 30, trn. pol lata Kron 1 «0 Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo list*. Nefranko-vana pisma te ne sprejemajo In rokopisi te ne vrsfiajo. Naročnino, nplasp in reklamacije je poAiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica S Fraaceico d'Astiil 20. Izdajate j in odgov rni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna .Edinost•, vpisana zadruga r omejenim poroštvom v Trstu, ulica S. Francesco d' Assisi štev. 20. Poitno hunllnltnl raiun Ilev. 841-652. TELEFOd II. 11-57. Italijansko diujaitva na Revoltelli. Dogodki prošlega petka na Revoltclli so prav do dna vzburkali vso jugoslovansko javnost. Nezaslišano divjaštvo italijanskega dijaštva je moralo izzvati ogorčenje vsakogar, ki ima le še količkaj čuta za naša narodna prava. In tako so prihajala tekom včerajšnjega dneva od najrazličnejših strani naše jugoslovanske domovine poročila, kako globoko je zasekalo to nasilje v Živo povsod, kjer je kaj našega narodnega Življenja. Iz Zagreba nam je došla vest, da je tamošnje dijaštvo priredilo v soboto burne demonstracije, iz Splita so nam sporočili, da je danes kar vrelo po vsem mestu naj-silnejšega ogorčenja zaradi italijanskih zlo-dejstev, in tako še odtod in odtam. Vsekakor so se Italijani temeljito ušteli, ko so mislili, da bodo s svojim nasiljem pometli kar preko noči Jugoslovanstvo iz Trsta; ne, zanetili so le ogenj, ki je zaplamtel tako visoko in tako široko, da bodo tisti, ki so ga zanetili, s strahom gledali na pogorišče, ki ostane za njim. Položaj na Revoltelli je dosedaj neiz-premenjen. Zavod je zaprt za nedoločen čas in se najbrž ne otvori več v tekočem semestru. Nekateri naši dijaki so, kakor smo že poročali, dobili poziv od ravnateljstva, naj pridejo danes dopoldne k ravnatelju; toda naše dijaštvo se ne odzove temu vabilu, ker sedaj, ko je za rešitev vse zadeve pristojno edino le sodišče, ne išče in ne potrebuje nikakega posredovanja s strani ravnateljstva. Ravnateljstvo naj bi bilo storilo prej, koje bil šečas, svojo dolžnost, pa bi ne bi prišlodotakih dogodkov. Sedaj, ko je toča že pobila, jeravn a tel j-sko miroljubno zvonenjepačne koliko — prepozno! Priznavamo prav radi, da je ravnate! dr. Savorgnan pokazal, da je mož, ki kot Človek obsoja in obžaluje, kar se je dogodilo. Prišel je včeraj z dvema profesorjema obiskat najtežje ranjenega našega dijaka Petroviča; spoštujemo njegov pietetni čin, a vendar moramo ponavljati: — k a r s e j e zgodilo, se ne da več popraviti Da pokažemo, kako upravičena je naša trditev, da je vsa ta gonja proti našemu di-jaštvu in sploh proti nam Slovencem, Slovanom v Trstu, urejena po popolnoma do vseh podrobnosti izdelanem načrtu, pri katerem sodeluje vse, kar je italijanskega in da so vse morebitne opravičbe le pesek v oči, naj navedemo, kar se je zgodilo zgoraj omenjemu našemu dijaku Petroviču na rešilni postaji. Petrovič je prišel po poboju na Revoltelli na rešilno postajo v ulici sv. Frančiška. Govoril je italijanski, in službujoči zdravnik, ki ga je bila sama vljudnost in postrežlji-vost, ga je preiskal natančno in obvezal kar najskrbneje. Obenem pa je konstatiral, da e Petrovič udarjenzboksarjem in daje poškodba težka! Petroviča e spremit na rešilno postajo c. kr. redar, in ^trovič je bil toliko nepreviden, da je te-tedaj, ko je bil zdravnik že skoraj gotov s svojim samaritanskim delom, izpregovoril par besedi — hrvatski, in prej konstatirana težka poškodba je postala kar naenkrat — una ferita leggera! Prej težko poškodovani dozdevni Italijan je bilkot resnični Hrvat e lahko poškodovan! Glavni krivec na vseh teh žalostnih dogodkih, oni S a n g u 1 i n, o katerem smo poročali, da se je umahnil vsaj začasno pre* iskovalnemu zaporu, se baje vendar še nahaja v Trstu in sicer, kakor se nam zatrjuje neke strani, v bolnišnici. Ali je ta trditev resnična, ali ne, nismo mogli dognati. Resnica pa je, da je oblast že izdala nalog za aretacijo Sangulina. Da ne uide zasluženi kazni, je gotovo. Pripomnimo naj le, da je Sangulinu, sinu poštenih hrvatskih staršev, omogočila študije na Revoltelli — Lega Na-zionale, od katere dobiva mesečno 100 K podpore. V četrtek in petek je pač hotel pokazat^ svojo hvaležnost svoji velikodušni prijateljici I # * * Naše uredništvo je sprejelo iz Ljubljane sledečo brzojavko: „Občni zbor Gospodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okraj pozdravlja jugoslovansko dijaštvo na Revoltelli v borbi za narodne pravice, mu izraža tople simpatije in želi borbi polnega uspeha. Živeli! — Rasto Pustoslemšek, predsednik." Iz Zadra je prispela našemu dijaštvu ta-le brzojavka: „Ustrajajte, ne klonite pred poslednjim trzajima dušmana. — Hrvatsko pozorištno društvo. * * * R \oltelia zaprta. — Odrejena stroga preiskava DUNAJ, 15. (Izv.) I z T r s t a se poroča uradno, da ostane visoka trgovska šola Revoltella, na kateri so bila včeraj predavanja sistirana, zaprta za nedoločen čas. Ravnateljstvo je dobilo nalog, da uvede strogo preiskavo. BRZOJAVNE VESTI. Laška univerza v Trstu gotova stvar?! DUNAJ, 15. (Iz/.) V dobro poučeelh krogih te zatrju> i vto gotovostjo, d* |e za italijansko vseučiiltfte e e'.dežen v Trstu večina v parlamentu is zagotovljena In eicer vtled Izdajstva — slovenskih klerikalcev, ki nv ćejo sodelovati pri skupni jugoslovanski akciji proti italijanski zahtevi. Opomba uredništva : To poročilo »e nam zdi ikoraj neverjetno in upamo, da se ne uresniči. Protestno zborovinjs proll Italijanske mu nssllstvu prepovedano REKA, 15. (Kor.) Na Sušaku je bilo napovedano protestno zborovanje proti na tihtvu italijanskega dijaStva na tržaški Revoltelli, a oblast je zborovanje prepovedala. SUSAK, tg (lev,) Zborovanje proti italijanskemu divjaštvu na trgoviki vuoki Šoli v Trstu je ob'ast sicer prepovedala, toda vsled odločnega protesta tukajšnjih vodilnih političnih krogov je bilo končno zborovanje le dovoljeno in se je vršilo oh ogromni udeležbi občinstva, ki je viharno protestiralo proti italijanskim naiilstvom napram jugoslovanskemu dijaštvu v Trstu. Čsiko-nemika pogajsnja — razbta. Obstrukdja se bo nadaljevala PRAGA 15. (Iz/.) Na zaupnem sestanku vseh čeških strank, ki so se ga udeležili tudi zastopniki u »tavo vernega ve-leposestva, je poroCal posl Vi5kovsky o pogajanjih m?d Cehi in Nemci v svrho vzpostavitve deželne ustave na Češkem Nemci so stavili absolutno nesprcmljive zahteve in se pogajanja smatrajo potemtakem za brezuspešna. Na sestanku je bilo nato zaključeno, da se oficijelno sporoCi nem-šk*m zaupnikom, da smatrajo Čehi pogajanja za razbita. Glasilo Češke agrarne stranke, „Venkov" se izraža, da se je po* nesrečil zidnji poiskus in da opozicija stori, karje obljubila. Švihova afera končana. PRAGA, 15, (Izv.) Češki narodni svet je imel danes pod predseditvom podpred- o D [, 1 R T M Rdeči mlin. Koman. Spisal Xavier de Montćpin. Toda je pač že tako urejeno človeško čustvovanje, da se najobčutljivejše bolečine zmanjšujejo ali otopljujejo s svojo lastno silnostjo, in tako je tudi Pavlina pozneje občutila nekako olajšanje; ostalo jej je le, da se je vdajala sanjavi otožnosti, ki jej je ostala še dolgo časa. Prav nič se jej ni dozdevalo, da se je oče v resnici popolnoma iu za vedno ločil od nje. Povsod je videla njegovo sliko; vedno se jej jc zdelo, da je poleg nje, iu mislila je, da jo cilje iu odgovarja na njena vprašanja. V ostalem pa to nikakor ni bila morda povrnitev blaznosti in tudi niso bile kake halucinacije, temveč jo je tako varala le njena otroška ljubezen. Kdo morda že ni mislil po globoko občutni in nenadomestljivi izgubi, da je še vedno v zvezi z umrlim, ki mu je bil na svetu najdražji? Poleg slike njenega očeta pa se jej je prikazovala še neka druga. Bila je to slika junaškega mladega moža, ki jo je s pravo viteško pogumnostjo, vdanostjo in velikodušnostjo varoval v noči 30. majnika in na Čigar roko se je naslanjala. Kdo bi se čudil potem, da je združevala spomin na markija Tankreda d' Herouvilla s spominom na svojega očeta? V svoji ne- dolžnosti ni niti poizkušala, da bi se ubranila te ljubke slike; da, še več: pojav te slike jo je še prav posebno mamil, kar pa jo je včasih le nekoliko vznemirjalo. Takšno je bilo duševno stanje uboge sirote tedaj, ko smo jo videli z gospo Andou-inovo na običajnem izprehodu od Bougiva-la proti Port Marljju po obrežju Sene. Obe ste molčali. Pavlinin pogled je bil obrnjen na reko, kjer se je na mirni vodni površini s sijajno jasnostjo zrcalilo z migljajočimi zvezdami posuto obzorje. — Ljubo dete, — je začela gospa Ando-uinova i)o dolgem molku, —'kuj pa molčiš tako neprestano? Kaj pa razmišljaš? Pavlina se jc zdrznila, kakor da bi se bila prebudila iz težkega sna. — Ljuba gospa Andouinova, — je odgovorila, — mislila sem na boga in na svojega očeta, ki prebiva sedaj tam gori. in prosila sem oba, da naj bi naju čuvala, naju varovala in naju ne zapustila. Kaj bi vendar bilo z nama, če bi naju v najini zapu-ščenosti ne varovala in branila bog in moj oče, ko sve vendar popolnoma osiroteli na tem božjem svetu in popolnoma prepuščeni sami sebi. Način, kako je izgovorila te besede, je kazal, da se jej še niso zacelile srčne rane, temveč da so še vedno krvavele. — Ljubo dete, zdi se mi, da si nocoj bolj pobita in mnogo manj pogumna, kakor si bila kedaj? — Ne tajim, da je res tako. Žalosti, ki jo delite z menoj, se je pridružila še neka duševna bol, ki jej ne morem najti vzroka. Marsikedaj sem že čula govoriti o slutnjah in znamenjih, vendar pa že zato ne morem verovati vanje, že zato ne, ker sem oni nesrečni večer 30. majnika v svoji mladostni nepremišljenosti proti njegovi volji pregovorila svojega očeta, da je šel gledat z menoj umetalni ogenj. Danes pa mi mori duha težka slutnja. Zdi se mi, da še ne bo konca njenega trpljenja, da naju čaka nova nesreča. — Pavlina, strašiš me in že se začenjam bati. Kaka nesreča pa naj bi naju še zadela? — Tega vam ne morem povedati. Povedati vam morem samo, da čutim v sebi veliko vznemirjenost. — Tudi meni se zdi sedaj tako, kakor da nama preti nevarnost, ki je že prav blizu, — je odgovorila guvernanta Ta tema, ta neobljudena pot, ti visoki, košati bresti, vse to me navdaja z neizrekljivim strahom. Se včeraj me je svarila naša gospodinja, naj ne liodive pozno zvečer na jz-prehod. Govorila je o hudobni in roparski sodrgi, ki bi mogla iz Pariza priti semkaj. Da, prav tako se mi zdi, kakor da bi kdo tičal za drevjem skrit, da bi naju napadel. Guvernantin strah v resnici ni bil neutemeljen, kajti Lascars in Sauvageon sta se po zločinskem Sauvagconovein načrtu v resnici skrivala za drevjem. V. Napad. Pavlina iu gospa Andouinova ste zopet krenili proti svojemu stanovanju. Nič pa ne pripravi človeka bolj ob moč, nego strah pred nevarnostjo, ki je ne pozna v vsem obsegu. Prav tako se dogaja mlademu vojaku pred začetkom bitke. Ko pa je »ednika Prokubka sejo, v kateri se jc ba vil s Svihovo afero. Izdano jc bilo o tej seji poroCilo, katero poživlja javnost, naj prentha očitno} razpravljati o tej mučni feri, ki ne dela časti narodu. Narodni »vet izjavlja, da sam ni videl materijah, temveč, da je svoje mnenje izrekel na pcdlagi izpovedbe Šestih častivrednih mož, katerim je bil prrdlo/cn ves materijal in ki so ga natančno pri študirali. Nt rodni ivet izjavlja, da je bil Si viha do zadnjega ča»a v zvezi s tajno policijo in da jc tudi »prejemal plačo za svoje vohunitvo. S tem je ta afera za Češke oficijelne kroge končana. /prt Sanje srbskega poslani Atva v Carlgridu. CARIGRAD. 15. (Izv.) l\ srbskega poslanika v Carigradu jc bil določen tajnik v srbskem zunanjem ministratvu Štefanu-vić, ki pa je imenovanje odklonil. Srbska vlada je nato predla g da bivšega poslanika Ncnadovtća, ki ga pa je cdklonila turška vlada, češ da smatra neoportuno, da bi bil imenovan za poslanika diplomat, ki jc bil na tem mestu pred izbruhom balkanske vojne. Parlamentarna kriia. DUNAJ, 15. (lev.) Iz popolnoma zanesljivega vira se zatrjuje, da bo parlament v torek odgoden, Izmliljene vesti o upornem gibanju v srbski armadi. BELGRAD, 15. (Izv.) Uradno se iz-javlja, da so vie vesti raznih inozemskih listov o nekaki vojaški zaroti, o tozadevnih preiskavah in aretacijah častnikov popolnoma neresnične, naravnost izmišljene, Vit dna kriza v Italiji. RIM, 15. (Izv.) Poslanec Salandra je že prevzel sestavo novega kabineta in je v ta namen le stopil v zvezo z raznimi vodilnimi politiki. Gre mu za koalicijski kabinit, v katerem bi sodelovali liberalci od dtsnice pa do skrajne levica. Dosedanji minister zunanjih stvari, San Giuliano jc obljubil, da oitane v kabinetu. Politična zgodovina slovenskega naroda. Predaval drž. poslancc dr. Otokar R y b 4 f v zavodu za politične vede v Pragi dne 28. februarja 1911 Sedanja domovina slovenskega naroda je po svoji geografični legi eden najvažnejših delov srednje Evrope. Ležeče med Alpami in Dravo na severu in tržaškim zalivom Jadranskega morja na jugu, tvorijo slovenske dežele v oro- in hidrografskem, kakor tudi v ognju, mu preide ves strali in pogumno se vrže na sovražnika. Gospa Andouinova, ki jo je popolnoma prevzel namišljeni strah, je mislila, da vidi za vsakim drevesom kakega roparja, in je komaj še mogla hoditi. Zastonj jej jc zatrjevala Pavlina, da se jej ni treba bati ničesar. ko sta vendar že toliko večerov popolnoma nemoteno hodili ob istem času po isti poti. 'le Pavlinine besede so nekoliko ojuua-čile staro gospo in potrudila se je, da bi stopala nekoliko hitreje. Naenkrat pa jima je nekdo zastopil pot. Bil je Sauvagon. Z osornim glasom jima je zakiical na ves glas: — Stojta! Kdor mi ne plača carine, ga ne pustim po tej poti dalje. Oho, ženski ste! Tem bolje. Od vsake zahtevam poljub. Ne branite in ne zoperstavljajte se! Osvojim sem si vaju in ste moji. Ko je izrekel te besede, je objel z rokami obe ženski, ki ste se tesno stisnili dnina k drugi. Guvernanta jc hotela klicati na pomoč, toda strah jo je prevzel tako zelo, da ni mogla izpregovoriti niti besedice. Pavlina pa se je zoperstavljala lopovu z vsemi svojimi močmi. — Glej, glej. — je začel zopet Sauvageon, — osvojitelju se nočete pokoriti. Pa ne pomaga prav nič. Na vse vrage I Kar sem zahteval, moram dobiti. — Pomagajte! Pomagajte! — je zaklicala Pavlina, ki se je, nekoliko opogumila, ko je začela misliti, kaj namerava lopov storiti žnjo. (Dalje.) Stran U. .KDINOST" At. 43. V Tr.-tii, dne 16 marca 1914. v etnografskem oziru prehod na Balkan, a obenem vodi preko njih starodavna trgovinska pot iz severa v Italijo in do najsevernejše točke Jadranskega morja, do Trsta, najpripravnejše pomorske luke za zvezo z Orijentom. Važnost teh pokrajin so izpoznali že stari Rimljani, ki so ob cesti na sever položili temelj deloma še danes obstoječim mestom; na slovenski zemlji, kakor so Tergeste, Ac- j mona, Celeja, Petovium itd. V srednjem veku je delala Venecija, la Serenisslma, na to, da dobi v svojo oblast vso severno in vzhodno obal Jadranskega morja, da postane torej v resnici „la regina del mare". Skozi stoletja se ie borila proti Trstu, da uniči to nastajajočo svoio tekmovalko in dobi tako v svoje roke ključ za pot v one dežele, ki tvorijo tržaško zaledje. Tega boja ni ustavil niti pakt iz leta 1382., s katerim sc je Trst podal pod oblast Habsburžanov in se tudi v državnopravnem oziru tesno združil z ostalimi slovenskimi deželami, ki so bile prišle pod habsburško žezlo že približno 100 let prej. Tudi bistro Napoleonnvo oko je takoj iz-poznalo, da so mu te dežele potrebne ne samo radi Italije in Jadranskega morja, temveč posebno tudi radi prehoda na Balkan, ki ga je bil že potegnil v svoje dalekosežne načrte. Slovenski narod pa, ki prebiva v teh krajih, ni igral v zgodovini nikake uloge; služil je vedno le tujim interesom, a tujci so odločevali o njegovi usodi. In tako je ostalo do najnovejših časov. Doba naropne samostalnosti je trajala le tnalv časa. Že v sedmem in osmem stoletju je začelo duševno, politično in gospodarstveno podjarmljevanje do tedaj poganskih Slovencev. Kakor med polabskimi Slovani, širila seje tudi med takozvanimi karantanskimi Slovenci krščanska vera od nemške strani z ognjem in mečem. Nemško duhovništvo je nalagalo Slovencem desetino, a frankovski kralji so podeljevali z mečem pridobljeno zemljo svojim vasalom in cerkvi kot beneficij. Posledica je bila naseljevanje nemških kolonistov po celem slovenskem ozemlju. Ponemčilo se je plemstvo, mesta pa so že od nekdaj imela tujerodni značaj, slovenski narodnosti zvest ostal je le kmet, ki je pa bil pravi suženj na rodni zemlji. Kmetski punti in reformacija (Primož Trubar) so skušali kmetsko ljudstvo gospodarski in duševno osvoboditi, a brez uspeha: v krvi je bil zadušen boj slovenskih kmetov proti njihonim tlačitetjem, a na grmadi so zgorele prve slovenske knjige. Protiformaclja je v najkrajšem času pognala neodvisne mislece v inozemstvo, ostale pa s silo zopet priklenila h katolicizmu. In zopet je zapadel slovenski narod v letargijo in mrtvilo, iz katerega se je prvikrat zbudil šele za časa Napoleonovih vojen. Te vojne so sicer zahtevale od slovenskega tjudstva velike žrtve v krvi in v denarju. Francosi so nalagali težka bremena, davke in kontribuerje, tako da so se kmetje v marsikakein kraju uprli proti francoskim biričem in vojakom, no nepobitna resnica so ideje francoskih enciklopedistov našle odziva tudi med sicer maloštevilno slovensko inteligenco in pripomogle do preporoda slovenskega naroda. Napoleon je združil skoraj zse jugoslovanske kronovine v kraljevino Ilirijo, v kateri je prišel tudi do takrat zatirani slovenski jezik do veljave. Francoska uprava je bila nasproti avstrijski brezprimerno boljša. V Ljubljani se je ustanovilo vseučilišče. Več ko 500 let so bili vladali Habsbur-žani nad slovenskim narodom; slovenske dežele so tvorile z Avstrijo nad in pod A-nižo jedro njihove moči, bile so njihove „Stammlande", in Slovenci so bili skupaj s Hrvati njihovi najzvestejši in najzanesljivejši stražarji proti turški nevarnosti; no, ko se je prikazal v teh deželah Napoleon in razbil okove, v katere je bil skozi stoletja vklenjen slovenski duh, ga je pozdravil slovenski narod po svojem pesniku Valentinu Vodniku z navdušeno odo : „Napoleon reče. Ilirija vstani !" V tej odi slavi Vodnik, duhovnik in c. kr. profesor, Napoleona, ki je ustvaril Ilirijo, kot odrešenika, ki je poklical slovenski narod k novemu življenju. Saj je bil slovenski narod pod Habsburžani že v istini obsojen na smrt. Ako se pomisli, s kakim navdušenjem so se Tirolci bojevali /a avstrijsko dinastijo in s kakim svetim ognjeni so klicali nemški pesniki na boj proti francoskemu tiranu, potem je stopiav mogoče razumeti pomen te Vodnikove manifestacije in potem se more tudi slutiti, koliko gorja in zla je moral pretrpeti slovenski narod v dolgih stoletjih avstrijskega vladanja, ako je s tako lahkim, da, veselim srcem menjal gospodarja. Po avstrijski restavraciji je Metternichov sistem zopet udušil vse kali narodnega pro-bujanja, dokler ni leta 1848. s svojo elementarno silo zbudilo k novemu življenju tudi slovenskega naroda in ga prvikrat po izgubi državne samostalnosti uvedlo v politiko. Ta korak v politiko pa je bil nesiguren; Dr. BIeiweis je bil sicer že leta 1843. začel izdajati list v slovenskem jeziku, „Novice", no, slovenski narod je bil brez zgodovinskih tradicij, celo brez splošno razširjene zavesti o narodnem edinstvu in ni imel slojev, ki so bili pri drugih narodih nositelji političnih idej, ni imel niti plemstva, niti meščanstva. Pomisliti treba, da Slovenci že na začetku 19. stoletja niso imeli takorekoč niti pravega pismenega jezika (saj ni bilo skoraj nikakih slovenskih šol), niti enotnega plemskega imena in vsled tega tudi nikake zavesti o narodu ceiokupnosti. Slovenci so bili in so še razkosani na 6 avstrijskih kronovin. Ime „Slovenec", „slovenski", se je bilo o-hranilo skoraj edino-le pri koroških in istrskih Slovencih, drugi Slovenci so svoj jezik večinoma imenovali „kranjski", in so gojili hud provincijalizem. Štajerci so se smatrali za drug narod kakor Kranjci, s katerimi so se čutili, manje solidarne nego s svojimi nemškimi rojaki iz gornjega in srednjega Štajerja. _ (Dalje). Oom^če mit. Odborovt teja političnega društva „Edinosti" se bo vršila danes dne 16. t. m. točno ob 3 popoldne v „Slovanski Čitalnici*4, — Vabljeni so vsi gg. odborniki, namestniki in deželni poslanci, da se seje gotovo udeleže, posebno poslednji, ker se po končani odborovi seji vrši posvetovanje deželnih poslanev. Zopet italijanski napad. Bib je v soboto zvečer, ko sta šla mimo „vrltov" v Car-duccijcvi ulici dva slovemka dclavCa, Miha Lukač in pa Josip M hnc. Govorila sta med >ehoj slovenski. Pri „voltih" je stala večja Jružba Italijanov, ki so takoj ko so zaslišali slovensko govorico, krenili za njima in ju ves čas izzivali, na kar pa onndva nilta odgovarjala. V ul Arcata pa so Italijani stopili nekoliko hitreje, da hi ju prehiteli, a ko so bili vStric našim dvema, je neki Italijan udrihnii Lukača z nekim železom s tako silo po glavi, da se je LukaČ takoj br'.z zavesti zgrudil na tla, Udaril je nato Še dvakrat po Mahnetu, a ga ni zadel nevarno. Koje prišel utražar, su napadalci pobegnili na v«e strani, Stražar je z Mahnetom promil Lukača na rešilno postajo, kjer so ga obvezali in potem odpravili v mc&tno bolnišnico - To je sedaj tekom dveh dni tretji napad. In prav posebej je treba poudariti, da so napadalci pripadali gotovo takozvanim boljšim slu jem. Razmere postajajo re» čim dalje tem neznoznejše, in če poklicani činitelji nemu doma ne store svoje dolžnosti, da se preprečijo nadaljna taka divjaštva, prid', v kratkem do dogodkov, kakršnih šo ni vi del Tr^t. Ne igrajte se predolgo z ognjem|! Ker eo krivi, lažejo. Laški listi so v veliki zadregi radi dogodkov na trgovski visoki Šoli Rcvoltelli. Ker jih resnična doj.tva ubijajo in nepobitno dokazujejo njihovo ktivdu, pa so se zatekli k triku, da si izmišljajo neresnična dejstva, ali po domače povedano: lažejo! In prav nesramno lažejo. Vsa njihova argumentacija, ki naj bi dokazala krivdo naših dijakov, opirajo v glavnem na trditev, da so naši dijaki prišli v šolo s trobojnimi znaki. V tem da so videli italijanski dijaki drzno provokacijo, ki je morala silno razburiti Italijane, Najbolj pa da jih je razjarilo, ker dijak Er/.en le ni hotel sneti znaka. Niti ena sama beseda ni resnična na tej — pripo eriki. N ši dijaki so prišli V šolo RUDOLF SCHUEjTZ — ■■ IZ BERLINA kocosljonlranl zobotehnlk —— Ulica Acqucdot« Štev. 4, I. imilstr., (vogal Via Stadion). UMETNI Z0B1K PO NAJNOVEJŠI TEHNIKI. JAMČI SE ZA PERFEKTNO. IZVRŠITE V, Zmerne cene z ozirom na razmere manj posedujoči h elojev. OPRAVKI SE IZVRŠUJEJO V DVEH URAH. - SPREJEMA OD 9-1 IN 3-8. Prvovrstna tovarna z o'ektrićnlm obratom testenine Iz pristnih jajc 6. ROSTIROLLA ulica G. Salima št. 4. Dnevno izdelovanje testenin iz samih jajc. — Itezanci, obročki, makeroni itd. Specijaliteta: hlebčki. ■—■ ■ P. n. občinstvo je pri izdelovanja lahko navzoče da se prepriča o snagi. Prodajalna jestuin, kolo-nijalij in delikafes Ualentin Lussin Trsi, al. del Bosco 22 Zaloga olja, kisla, mlb, žita, moke in otrobov. Dr. PECMK Dr. PETSCHNIGO) , TRST, VIA i UTERINA STEU. 1. Zdmnth m notranjt (splošne) bolesni 8 — 9 in if— 3 to fipccijftlht za kožne h rodne (spolne) bolezni: 1 ll/»—1 I« 7—7'/, n a Goldoni in m iitem trga m "»^njifi CAFFE GOLNIK etru m oblen obiik. Pran Mmriaiak. AGO čevlji brez Šivanja in žebljev -------- Ifvr&uje edino le Franjo Cink v Trstu ulica Cecilia Rittmeyer štev. 12. IzvrSuje tudi vsako drugo naroČilo točno in ceno, — Na zahtevo pride tudi po na* ročila izven mesta. ZaltMDfltmsKttfltfno'«" iMtai pfifeUk la JESEVIOpri (MIH Filip IvaniSević, Trst k" L ■flta VaMrlva 17. THifai 14 06. Prodaja aa tfrakaa la aa tfabala.— GOSTILNE: „A1T Adria", altea Nm*i IUt. II la fortllafrBmffah, Plasaa Giosapplaa Iftar. 1, T kitertk to« T tvoja vina prve v rit* Veliko zalogo praznih mm Trst, v. detle Ombrelle it. 5 Telefon 21. rom. 11 tiuido & Oso Coen 100 000 iampnnjiklh buteljk za rafoftk. Znamka ,DIANA< vNoMa rokavica^ ■ -■■ se dobi samo- u spetllelnl prodojolnlcl (D.ileumonn TRST-CONO 13-TRST ps-va in edina pisarna - v vojaški stvari — (h«noMl|Miraaa ari o. k. aamMtniltvfc) Trti, ulici della Oiaerma 5f IL u. D«Jk iut.U la laformttelj* • fiM, ku (OTittaji la vojaško aloSW Itdtiluj« 1b v*aka mto profeaj vnj\ik',i,{- r.mulnu* — tprofttooj« od vaj, daetatno pvi> -pftti aiukt fv*4 obUitUi^uul. — ReA»vor.j» Utro te tafaa. — Urala« ure t Ob 4«U p rJktk od a. pvadpoladM dm T. pomladi« Gostilna ,pri Deteljici' v Trstu, ulic« Belvcdere 7. Priznano nalboIBa In nukenzKa kuhinjo. Pristna domom In to]a vino. ĆEVLJ a?;NICA Ob la piaanlhlfr od JO. da 11 jflntona Javcrnika v Trstu, u ica Farneto 33 pe pripor,•){» »lavnemu občinstva za naročil« po meti kalror tudi vftnkovratoe po,rave. Anton Breščak Sorlca-Gosposka ul. (G. Carduccl) 15, u lastni Prva in največja slovenska zaloga in tovarna = pohištva na Primorskem. zzz= V zalogi Ima vedno nad 50 modernih Jedilnih In spalnih sob. Cene od 300 do 3000 K soba. i Edina slovenska delavnica tapetarij. a Veliko Izhero slik, stoik kakor tudi železnega pouKtra. Sprejema naročila za opreme >11, hotelov I. t. d. i k nuvemu življenju, aaj je 011 siovciiski — pripo.eriki. n si dijaki 90 prišli v solo VHHV ^^jggg1 rCflUri V DPkl V D,ož® i111"1? J2 cS1'h0"a,Ic, touame drot so dosegle dosedaj vsepovsod m\Mli\ slo^s. nirođnlai!. i Slivu. ruti • naročajte pri domači tvrdHL ki Oan postreže po Konkurenčnih cenah. ME, J. J. SUBAH. Trst, K« V Trstu, dne 16. marca 1914 brez vsakih znakov. Tako tudi Eržen. Kako naj bi bil inel znak, ki — ga ni imel ?!! Pač pa je resnica, da so mu Italijani 2e pred par mtseci strgali neki znak, ki pa ni bil trobojen. Od tadaj sploh ni nosil nI kakega znaka. — Na drznih lažeh gradijo torej Italijani svoja dokazovanja krivde naSih dijakov I Ker pa laž ni resnica, je v nasprotju z resnico njihova trditev, da so naši krivi, ktr da to oni izzvali konflikte, S padcem argumenta pada tudi to kar je hotel argument dokazati. Krivi su le Italijani na vsej tfuri: ker so hoteli v svoji zavisti in tvoji narodni nestrpnosti našim dijakom kratiti najelementarneje pravo do rabe tvojega jezika v medsebojnih razgovorih, ker to v ta namen rabili nasilje, ker potem niso držili lojalno dane besede (kar bi bili dolžni že radi ravna-teljevega posredovanja in njegovih obljub), ker so tudi potem, ko so naši dijaki prejeli od ravnatelja in profesorjev zatrdilo, da se jim ne zgodi nič hudega, te naše dijaki napadali in pretepali celo na ulicah, in to v petek, ko je prišlo do katastrofe, prišli vsi oboroženi z gorjačami in bokterji in žnjimi navalili na naše dijake, ki to te v stanju tilobrana branili, kakor to vedeli in znali, In da so rca rabili gorjače in bokse rje, o tem pričajo razbite in povezane glave naših dijakov!! To so dejstva, ki govore jatno, da ae imajo oni italijanski dijaki, ki so kaj ujeli le sebi zahvaliti na te«, ker tega vendar ne more nihče zahtevati od naših dijakov, da bi te dali brez vsakega odpora pobijati in klati. Tega ne bo menda zahteval niti g. državni pravdnik dr. Tomičić, ki je v tvoji repliki na predvčerajšnji porotni razpravi aludiral na strel na Revoltelli, kakor da bi bil dotični dijak le iz narodne mržnje proti Italijanom streljal iz revolverja. Da bi italijanski listi hoteli dogo-dtk kazati v tej luči; lažejo, ker te čutijo krivi. Plss „Šsntjakobsks Mladina" na pustno soboto je v moralnem oziru nadkrilil tvoje prednike, upamo, da jih tudi v materijalnem oziru prekosi, ako se p. n, gospodje, katerim to bile razpotlane vstopnice, polno-številno odzovejo vabilu ter poravnajo dotične zneske potom poStne položnice pri Trgovsko obrtni zadrugi, Citfl dobiček prireditve te razdeli po enakih delih: otroškemu vrtcu podružnice CMD, Šentjakobskemu Sokolu in Javni knjižnici šentjakobske ĆtUlnice. Ker bi radi kmalu zaključili račune, prosimo takojšni g* odziva, Za družbo sv. Cirila in Metoda. Lanjsko leto je izostalo radi premembe blagajni-čarja moške podružnice in radi tiskarskega gibanja, par vsot iz nabiralnikov C. M. D. prinašamo radi tega danes pregled vseli dohodkov v letu 1913, iz nabiralnikov, ki so v skrbi moške podružnice: Kavarna »Commercio« 22. 1 29.41 K, 24. 2 30.74 K, 25. 3 23.28 K, 7. 5 50.- K, 1. 8 63.30 K, 23. 9 38.- K, 1. 12 70.- K; skupaj 304.73 K. Gostilna NDO: 23. 1 19.85 K, 4. 2 24.07 K, 7. 3 15.- K, 7. 6 8.62, K, 3. 5 6.20 K, 27. 6 12.59 K, 23. 9 10.— K, 1. 12 15.28 K; skupaj 111.61 K. — Kavarna >'Balkan« 3. 2 21.30 K, 7. 6. 15.76 K, 23. 9 53.— K, 1. 12 34.70 K; skupaj 124.76 K. — Restavracija »Balkan« 4. II. 45.11 K, 22. 3 13.03 K, 23. 5 12.80 K; skupaj 70.94 K. — Gostilna g. Dekleva: 4. 2 24 K, 20. 3 29.40 K, 4. 5 17.08 K, 29. 9 16. 60 K; skupaj 87.08 K. — Gostilna g. Lenčka 4. 2 7.20 K. — Gostilna pri Francu 21. 2 4 K, 28. 6 3.43 K; skupaj 7A3 K. — GorenjČeva tr-govina 22. 1 3.30 K, 21. 2 1.20 K; skupaj 4.50 K. — G.a Biček-Razbornik 1.94 K. -Skupaj so dali torej ti nabiralniki v letu 1913. CM Družbi 7.2019 K. Zahvaljujemo se tu vsem darovalcem in nabiralcem, med njimi posebno g. Josipu Dominiku v kavarni Commercio, g. Iv. Primožiču v kavarni »Balkan« in g. Deklevi v ulici Molin piccolo. „EDINOST" St. 43. iStran III. T žaška mala krontea. Trst, i5. marca. Ubol V staram msslu. O man Ahmed je ladijski kurjač in se jc v Trstu seznanil z neko Marijo Kocijančičevo, s katero sta potem dalje časa živela -.kupaj na vero. Kocijančičeva pa je menda precej rada pogledavala tudi po drugih in tako jo je tudi snoči našjl Oaraan Ahmed, ko je prišel tja z nekim svojim to » ariš jm, ki je tuji Arabec, v neki gostilni v ul, del Pane v družbi Štirih mornarjev. Kocijančičeva je bila zelo ljubezniva z mornarji, kar je Omnana ueveda razgrelo. Prišlo je do oporekanja in končno so mornarji skočili po koncu in udarili po Arabcu. Pobili so ga na tla. Njegov tovariš je pobegnil. so Najhuje je tolkel po Arabcu, ki je prosil, naj ga ne pobijajo, neki Martin Juriši n, rodom iz Metkovića. Ko pa je Osman Ah med te videl, da oni ne odnehajo, je po tegnil iz Žepa nož in zabodel ž njim Juri-Šina. Zadel ga je tako nevarno, da te je JuriŠin zgrudil takoj na tla in v par tre-notkih izdihnil. Hrup je priklical redarje in poklicali so tudi zdravnika rešilne po ttaje, toda JuriŠin je bil mrtev. Iskat to sli potem Arabca in to ga ujeli v bližini rešilne postaje, kamor je šel popolnoma mirno, da ti da obvezati tvoje rane. Ko •o mu napovedali aretacijo, je šel popolnoma mirno na policijo. Nož to ves krvav našli v bližini gostilne. Mrtvo truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv, Justu. Smrtnonovarno ranjonoga so našli včeraj zjutraj nekako okrog 3 zidarja Ivana Rc mana v bližini kavarne „ai Giardini". Bil je na večih krajih ranjen z nožem, ki mu je predrl tudi pljuča. Prepeljali so ga v bolnišnico. Ko ao ga zaslišali, ni hotel povedati, kdo ga je ranil. uruštvene vesti. Podruinlca CMD v Rojanu, Občni zbor podružnice se je nadaljeval v soboto zvečer in je bil izvoljen tledeči odbor: predsednik Matija Lavrenčič, podpredsednik Fran Strckelj, blagajnik Makto Svoboda, tajnik Miha Vončina; namestnik Martin Romć, A. Premru, Anton Breraec; pre* gledovatci računov Fr. Mihelič in Anton Mavrič. IV. redni občni zbor „Zvezo Jugoslovanskih Železničarjev*. — Natančnejše poročilo o tem velevažnem zborovanju priobčimo tekom tedna v večjem obsegu, danes naj podamo le najvažnejše točke. Občni zbor te je vršil v dvorani „Kon-•umnega dzuštva" v Rojanu, kjer se je včeraj dopoldne tudi že vršilo zborovanje delegato/. Občni zbor je ob veliki udeležbi otvoril ob 3 popoldne društveni predsednik g. I v a n Škerjanc, kije v toplih besedah pozdravil navzočo ter se spominjal vseh onih, ki to priponugali, da se je Zveza razvila tako lepo, — Tajniško poročilo je podal nato g, Jež. Iz njegovega poročila naj posnamemo za danes le to, da šteje „Zveza" nad 2800 Članov. Podružnic ima 18 in 4 vplačilnice. Zveza je razširila tvoje delovanje tudi Že na Dalmacijo. — Blagajnik g. C e t a r je poročal, da je imela Zveza K 39.831*38 dohodkov in K 35.343*04 izdatkov, potemtakem preostanki K 4479 34. Promet K 75i»85'42. — Bilanca izkazuje aktiv K 8398*33, pasiv K 547'7o ; potemtakem K 7850'63 čittega premoženja, V imenu nadzorstva je predlagal g. Kordan abio lutorij in zaupnico odboru, Pri nato Sledečo volitvijo predsednika in II. podpredsednika je predsednik g, Škerjanc toplo priporočal, da občni zbor izvoli predsednika, ki ga predlaga odbor. Predlagal je za predsednika g. Matija Lavrenčič a. Predlog je bil sprejet soglasno ob živahnem odobravanju. Na predlog g. Mraka te je nato ob burnem odobravanju izrekla zahvala dosedanjemu predsedniku g. Skerjancu, ki je obljubil, da bo tudi nadalje zvesto todeloval pri Zvezi. G. Kejžar je poudarjal, da g. Škerjanc ne zapušča svojega metta morda zaradi kakih socijalnodemokratikih obrekovanj, temveč da prej ko slej »toji vsa Zveza za njim in mu v polni meri zaupa. Besed*.1 Kejžirjevc so vzbulile splošno burno pritrjevanje. Zi II. podpred»edalka je bil soglasno izvoljen g. Franc J u g Pri dopolnilni volitvi odbora so bili izvoljeni gg. Alo.z Cerne, Josip Ljubič, Hinko Jczec in Andrej, V nadzorstvo an bili izvoljeni : Ivan Kordan, Ivan Salomon, Iv. Škerjanc, 1. Kette in I. Mirt; narneitniki pa : Drašler, Turk, Gomol in Vitez I/. — V naslednjem so bili pot m »preje.i r^.ziii predlogi, ki so bili predlagani in odobreni pri dopoldanskem zborovanju delegatov. Vseh predlogov, oziroma zihtev jc 63. Sprejetih je hilo nato Še nekaj dodatnih predlogo/. Na predlog g. Vebra je bil nato ob splošnem dolgotrajnem odobravanju izvoljen g. Ivan Škerjanc z ozirora na njegove zasluge za častnega člana Zveze. ObSni zbor jc dirtktno izrek«! na tozadevno vprašanje, da Zveza ne aprejerna drugunarodnib železničarjev, pač pa edino le nirjduo zd-vredne Slovane. Izreklo te jc to z ozirora na to, da i nemški i italijatuki želez u- 3E-EDEED Velikanska zalcse pohlituc In tapscarll Paolo Gastwirtli, Trst ulico Stadion it 6 ihUa sietfalltta Fenlce). HM usoden olr zn nokn?ouonje bodisi slede ten »anec CASILE zdravi beli tok, akutno In kronično katarje, vaginitH, ure-tritla endor.ietritis, vnetje iti izpad maternice itd Steklenica vbrizganca Casilo K 3 60. Kdor želi večjih pojasnil, tiskovin Itd., nsj naslovi dopi* na lekarno Serravallo za g. Gasile Trst, ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rozorvo. Priznani mediclnalni izdelki GASILE so prodajajo v vseli akreditiranih lekarnah. Zaloga v Trstu Mario Lang, lekarna Serravallo 1'rlstna zdravila Gasile nosijo lastnoročni podpis M CmII> * CASILE UVIEM 01CHJAIA J (MPDII harno katarje, kamen, ua TOVARNA R00Lcnax H LUDOUIK F1JCHER Ulica Morerl TI TKST- KOJAN ----■ TELEFON 14-41 dvakrat == Izdeluje jeklene kakor tudi lesene HOULE &UX Ioni r Mltiffl vui ootreblGIne i« !eULE4lIX. DbIo notldao. HODIM Ml Telefon Itev. 1974. Via Economo It 10. II. CSasperini, Trst špediter Prevozno podjetje Srrs)nu ra2cartfl|M|e vsiktgakill Miga li ittiic, tetavlja u km, POftlLJATVE, POTEGA KOVfilOOV. NAJUOODNEJAi CINI. Zastopstvo tTrdko V)Oomentf( Tnraraa miimu .FftlMmf t Mpljttu. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE % 1 1 •ebao podjetje, (vofifal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON u-o».) Prireja pogrebe najrazličnejših razredov, od najenottftTneJSIh z enim konjem do naJlak»urljozuejšili In pompoznih n Šestero konji. IVajucmjša I u moderna pugrebna oprava. Prodaja iiijmzllčinjšlh mrtvaških predmotor. VelUa zaloga roSčenlh sreč lastnega Izdelka. NaJsoltdneJSa In toČua postrežb;*. Nojn.t naročila se sprejemajo v lastnih prostorih »aloge podjetja al. Tena At. 31. tel. 1402. C K SE EMBBNB. GENE ZMERNE. Zaoiupsivo > prodajo pogrebnih pre a metov: J. MUZEK, Općtn© it. 1701 T. VITEZ « Nabrollnl (trg pri cerkvi); A. JAMŠEK, pri Orehu (N«gh*r«). Stran IV. .EDINOST" St. 43. V Trstu Jne 10. januarja 1914 Carji v velikem številu prosijo sprejema v Zvezo, Čebelarski zadrugi pri Sv. Luciji «e je izrekla javna zahvala, ker je darovala 500 K tamošnji podružnici ZJ2. Na daljnje podMbroiti so »e prepustile v rešitev osrednjemu odboru, nakar je predsednik zaključil občni zbor. Pekovska z?drugi bo imela svoj oVčni zbor v »rede, dne 18. marca, ob 4 popoldne v dvorani Tersicore v ulici Chiozza Stev, 7. Člani Dol, konsumnegs društva pri Sv. Jakobu se vabijo na društveno posvetovanje glede volitve novega odbora in rad« zorni&tva, ki se vr5i danes, v ponedeljek, ob 8 zvečer v društveni dvorani. — Nad-zorništvo, Narodna delavska organizacija Godba NDO sklicuje za ponedeljek zvečer ob 8 7 društvenih prostorih pri Sv. Jakobu blizu „Jadrana" IV. redni občni zbor. Dnevni red: 1. Letno poročilo o društvenem delovanju. 2. Volitev nove^ odbora. 3. Slučajnosti. Godbeniki so nnprošenl, da se gotovo udeleže tega občnega zbora vsi do zadnjega. Vabi se tudi podporne člane in prijatelje godbe KDO. Emas m»»b» Sancin, učiteljica, Skedenj K 4'—, Anton Jerič, krojač, Trst K 4'—, Evgen Forces-sini, Trst K 4 —, Avgust W.i9cht.*, Trst K 2 —. Klinar Viktor, Tr.t K 4'— dan vit, Pogačnik, Tr*t K 5 —, Fr.injo Žagar, Tr*t K zo*—, Viktor Vesel, c, kr. notar, Trst K. 20'—, Karol Malalan, Op-,_ - Čine K 10 -, Adolf Muha, Tr.t K io ~v F0t0(]r&T Mastno t ista ne besed« J0 ra" ^anajo enkrat Najmanj« jiri-tiij'iiiiiH TJHAI 40 !>L»tink. ■•■aa« ■•sna ■anan* A«iu'-i« Jei'"'* : Trpt, u! etelle J'o-te 10; Goric«, Goe^u.la 4444 Meblirana soba I^lFlST: oddRHti v ul. Ccmmercisle 9, pritličje. __337 leli 8liT£bo~y trgovini » i toba-karnl. Ponudbe pod „Zanes-150 Odda Na skupaj K 1796'—' Za CMD podružnico na Vrdtlci so ajj nabrali na Konkonelu vrdelski „vodopivci- Gospodična SU Ijiva", glavna poita, Gorir se soba in nobica s brano v ul. B.uchrtlc 40, polunad-ttropje, vrata 2. ________171 ti PSI n A RC sl'r('jme ]>ar boljših go*podov lll dllU J,rj slovenski družini v ul IJelvc j dero 18, I. n., vratu II._ 231 se dvema mladeničema tnebliranu soba s plinom. 1'licii Ueppa 16. 111.226 Odda se takoj meblirana sobica v ul, C<»m-merciale 7. vrata 24. 232 za dve uri dnevno sprejme takoj družina v ulici S. Cilino 223 DAROVI, — 7, Izkaz Ciril Metodovega plesa 1914. Mancić Matko Trst K 10, Glavarstvo občne Buzet 4. Občinsko r poglavarstvo Baška 20, Matačič Mate Šibenik 6, prof, A. Grgič Zadar 4, Pregelj Valentin Sv, Lucija 20, Carlavri« Ivan Kastav 2, Vučkovič Gjuro Trst 4, Dr. Niko Mari-novič Trst 6. Savo Miljanović Dubrovnik 4, Hrvatska radnička čitaonica Trpanj 4, Vovk Fran Trst 2, Tomše Josip Dunaj 4, Skelvi Ivan DrniŠ 4, Ido Petričevič Spljtt 6, J. MatuŠić Tri t 10, Peter Kaffatli Trst 4, Giov. Damianovick Trst 6, Slavko Radića Ljubljana 4, Stanko Ožanić Spljet 4. Ljudevit Savo Zagreb 4, Hrvatska narodna straža Zagreb 20, Dr. Sobol N, Cirkve-nica 6, Dr. Givovich Reka 10, Dr. Coč-ković N. Zagreb 20, Kostavjevička štedio* niča Kostanjevica 10. Prva hrvatska štedionica Zagreb 20, Prva hrvatska štedio« niča Reka to. — Nadalje so darovali po kron: Družina Lah Rocol 4, Dr. D. Treo odvetnik Gorica 4, Jakob Dimnik nadučitclj Ljubljana 4, Ja.iko Kcrševan Stanje! 4, Rudolf Golob inšpektor diž. žel. Trst 4 Venčeslav Lestan Trst 4, Josip Vrtovec Trst 4, Sahar Vekoslav Trst 4, Kravos Fran Trst 4, Irma Cok učiteljica Prosck a, Anten Vesenjak Tr»t 2, Josip Podbrc« gar Trst 2, F. Kozmina Dekani 2, Ana Svagelj Rf.jan 2, Anton Mervič narlučitelj Povlr 2, Jezeršek Egon učit lj Trst 2, Kazimir Beltron Gorica 2, Evgen Zupančič c. kr, okr, kom. Tr.t 2, Franc Gore-čan kand. iuris 2, Anton Vovk 2. — Za Ciril-Metodov ples. 1914. Izkaz štev, 8. Drago Komac, Proaek K Ivan Dimnik, c. kr. učitelj, Trut K 2 —, Dr, Ferdinand Trkuč, c. kr. notar. Kana, K 4*--, Josip Delkin, Trst K 2 — Josipina Delkin, Trst K 2 -, Dr. Fran Šolar, odvetnik, Trst K 6 —, Alojz Knafelc, Trst K 4 —, Josip Šuman, trgovec, Skedenj K 6 —, Dr. Anton Vagaja, c. kr. poštni ko roisar, Trst K 6 —, Ivan Bandel, Rojan K 6 —, Nicolo Vcrona, Trst K 10A Zelen, Trst K 4 —, Gracijan Stepančič Trst K 20'—. Anton Vrabec, Greta K 10 —, Vladimir Pritnčič, Tr^t K 4'—, M Dolencc, Gorica K 2 —, Dr. Fran Dorčič finančni tajnik. Gorica K 4 —, Slovenska Čitalnica, Skedenj K 15 —, Fran Stefanuttf Trehče K r—. Olga Cedevčič, učiteljica Barkovlje K 2 —, Fran Resič, Trst K 20"—, Zarli Fran, c. kr. financ, svetnik pok., Trst K 4 —, Jakob Mankoč, Trst K io-—, A^ gu t Jacopig, Trst K 2o'—, Ivan Nekcrmun, Ot čine K 4-—, Ai t< n Ružička Trst K 6 -, G ovanni Kosmerlj, Trst med seboj 4 K. , -IsZa P°družtliff° CNI l S*eii!?ju '0l ProUfiLonfa" i^eligent7eiT"»^""prl. darovali: K 10.— Martin Nu»*dorfer od-, r 101111 Rdi I Id bližno 1C> let išCc dobro tvrd-bornik NDO, po K I Ivo in Juro Godina, ka. Ponudbo pod ,225" na Ins. odd. Edinosti. 225 Sancin Tomaž, Godina Josip, Iv»n Suman, i Pn&trft$l Lovro Godma Barako*, Ana Otta, K 2 ri,f, brata Flego, K 5 Flego, kapelnik, K 1 70 vrilto — štirje neimenovani, K —60 Bad, oifi Te-J Prnifo C A Šivalni staoj Si nger po ugodni režija, o priliki poroke Alojzija Može K 3.1 „tilna v Fetronio *tev' - Za Boijčnico so še darovali: (pola 1 p. sc vr6o vsako nedeljo od'5 Grom in Strekelj). 1 rgovsko-obrtna zidru- rltJolHJ VojO do 10 zvečer v spodnji dvo-ga 75 K, Jadranska banka 60 K, g. Ettore rapi „Narodnega doma Pollich 40 K, Tržaška posojilnica in hra«; Cnpoimo Qo tak°j nilnica 50 K, Podružnica „LjubljanskeI qMrpJ1110 _ 1o,0kk' 0iredn)a bankai Trgovskega vežbenika ... u.v.n u nnfnnniflm g ni'on^.'inn in kulti blogajničarko, Sloven-kinjo v kavarni Balkan. 228 y.a pisarno in skladi- 7,. r*f „i«-, . a. fiCo s poznanjem slovenščino in kakega drugega Za paviljon CM plesa. ga. dr, iBzikalSB snr£imc takoi. Ponudbe i.od .Predal 123« Kisovčeva salam, Ercigoj 2 steklenici likerja, pekarna Atojz Gulj 80 krofov, ga, dr. Staretova torto, ga. Marija Kokalj 1 torto, biškotine, Nikolajev zavod pecivo, ga. Carlcvariiova 100 krofov, g. Mrevlje Rojan 2 Šartlja, gdč, Lenassi torto, gdč,, Saksida, gdč, Klavora šartelj, jezika se sprejme takoj. Ponudbo pod glavna poŠta. Druge slovenske dežele. 230 "Trst. ul. Poizo štev. 20 (Sv. Jakob) pripo-ro?a cenjenemu »bčinstvu svrjo pekarno in slaščičarno. Večkrat na dan svež kruh. Sprejemajo so peciva vseh vrst; vino in likerji v steklenicah. Postrežba tudi na dom.____2108 rTlijij krava, 1 čiste švicarsko pasme,' prUUrtl junica ter 9 tednov stari jun-j ček. ki telita 120 kg. Pojasnila dajo M. Z e g a v Kanalu. 229 Benedikt Sub?n Na Odholanle In prltiolanle olako? od 1. oktobru naprej. Časi za prihod oziroma odhod so naznanjeni po srcduje-evropvkom časn. C. kr. državna želei -ilea Odhod iz Trsta (Campo Mar do). Pula in medpostaje. 5.40 O do Conce in mednostaje (AjdovSčIna). d postaje. ft.00 B Herpeljc Goric 5 50 M do Poreča in medpostaje. 7.35 O Herpelje-Divača-Ljubljana-Dunaj in medp. 7.45 B Gorica, (AjdovSftina), Jesenice -Celovec Dunaj-Praga-Dečin-Beljak- Berlin - Monskovo in medpoBtaje. 9.05 O Gorica-Jesenice-Celovec-TrbiS-IJabljans-Beljak-Dunaj in medpostaje. 9.10 O flerpelje, (Rovinj), Pola in medpostaje. 9.15 M le (io Buj in medpostaje. 12 49 O Gorica (Ajdovščina) Jesenice-Trbiž-Ljub-ljana-Belj ak-Celovec in medpostaje. 2.40 M do Poreča in med 4.15 O Gorica-Jesenice-Trbiž-Izubijana-Beljak- Celovec-Dunaj. 4.42 O Herpelje (Divača-Dunaj) - (Rovinj) Pult In medpostaje. 6.00 B (Turški ekspres) Oorica-Jesenice-ljubljana. Beljak-Inomost-Monakovo-Pariz in medp. 7 25 M le do Buj in medpostaje. 7.28 O do Gorice in medp. (Ajdovščina). 8 24 O Herpelje (Divača-Izubijana-Dunaj) Pula in medpostaje. VSAKE VRSTE ZA VSE STROKE ATELJE BABUDERbSII 6'—, Ciaar Fran, Tr;>t K Ivanka Trpinčenje slovenskih otrok v vilajetu. Ni dovolj, da v koroških šolah slovenske otroke duševno morijo ter jih jih vzgajajo za tepce, ki se nc nauče niti materinega jezika. Sedaj so Jih začeli tudi telesno trpinčiti. Nedavno so tri slovenske deklice iz takozvane utrakvistične Šole za gu-štanjsko okolico pozdravile učiteljico trške nemške šole po slovensko. To je strahovito razburilo Nemko ter je deklice zatožila pri vodstvu utrakvistične šole. Drugi dan sta učitelj Linhart in Ljubljančanka Diih deklice več ur zaprla in neprestano zmerjala z zabičavanjem, da morajo vsakogar le nemško pozdravljati,: češ, slovensko nihče ne razume. Krajni šolski svet okoliške šole (Tolsti vrh) je' vendar v slovenskhi rokah. Ali nima inoči nastopiti proti takim ohoiežem ? > 6 stdežev k 6300. V spomin SOOletnice zadnjega usto-' ■kimi m* »mi, uteklo, >t Bmiik.gonerftt.r»Meti llCenla koroških »ojvod v slovenskem »fiJNjJ, FJtffiZ. jeziku se bo vršilo v sredo, dne 18. suše a , » orr^nf 1914 točno oh 8. uri zvečer si a v nos t- ANTON SK£RL, n o predavanje v vtliki dvorani hotela Trabetdnjrer v Celovcu. Predaval bo gospod prof. dr. Josip Gruden, stolni kanonik, pisatelj ,Zgodovine slovenskega naroda" : O ustoličenju slovenskih vojvod in o slovenskih lupanih v preteklosti. Ker ravno v sredo, dne 18, sušca 1914, mine 500 let, odkar je bil Habsbnrž^n Ernest Železni kot koroški vojvoda zadnjikrat V slovenskem jtziku na Krnskem gradu slovesno ustoličen, znto je tembolj pomemVmo, je Želeti tem večje udeležbe na tem zgodovinskem večeru. Slov. pevsko druitvo „Ljubljanski Zvon* v LJuhljnni priredi v ned >, d e 18 t. m. v Mescem doinu vtlDt Ijudiki k o n • c e r t. Scdeluje gdč. Ivanka H r a j t o v « (■opnn) g. Aiilcn Ti o 11, planiti, ^. dr. Fran IleSič (govor) tn druStverl pe ski thor, ki ^e}? 65 pe*k In p^icfv. Nt «p redu jo bkiad^e dr Krtk^>. A. L-jovici, E. Ad trri:,, P. H S^t(0ir|a, j. Pavctčp. Glnvna točka bo Vi'har|t-va balada „Matija Gubec* 1a loli In mtSani ibcr. nakovo. Zabavni vlaki ob nedeljah in prsznlkilii 2 95 O Herpelje-Divača. 220 O v Gorico. Prihod v Trst. 6.C5 O Iz Dnnaja, Solnograda, Celovca, Mon«. kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka, Izubijan« Jesenic, Gorica. 7.10 O Iz Dunaja (čez DivaCo—Herpelje). 7.23 O Iz Gorice (Ajdovščine). 8.25 M Iz Buj (in medpostaje). 9.00 B Iz Berolina, Draždan, Linca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine). 9.25 O Iz Pule (Rovigna). 10.10 O Iz Jesenic, Gorice in medpostsj. 11.25 B (Turški ekspres) iz Pariza-Monakova-0«-lovca- Dun aj a-Linca-Jesenic-Gori ce. 1240 M Iz Poreča in medpostaj. 2.00 O Iz Celovca, Trbiža, izubijane, Gorice, (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prage, Dunaj 2.47 O Iz Pule, (Rovinja), Herpelj in medpostaj, 4 22 M Iz Buj in medpostaj. 7.00 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža, ljub- »ane, Jesenic, Gorice. Iz Pule, Rovinj, Herpelje, Diva ča, Donaj 7.57 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Unca, Du naja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jesenio Gorice, (Ajdovščine). 800 O. Iz Poreča, Buj In medpostaj. 10.26 B Iz Pule (Roviqja), Dunaja (čez Divačo-11.16 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Gorice. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih: 2.26 O Iz Gorice. 9.41 O Iz Divače, Herpelj. Ford 16—20 HP K l_AVIlllJI Novi modeli 1913 W % W V V |IVwl Pomnoženo proizvajam«. Znižanje oenl Bosendorfer, GebrUder Stingl, [Koch & 4-5 BMležev K 4800; 2 sedela K 4300. Laudale- ^ , ° T. . . Popolna oprava Cnpote a stran- KorSelt, VVirht Itd, SC prodajalo in dajejo v najem po zmernih cenah proti gotovini kakor tudi na obroke. UGLAŠANJE IN POPRAVE. Zavod Klavirji 2annoni MARIO HALLT Piazza S. Glacomo 2 II,, Corso. TELEFON >2-57, MLi g E J I BST II P50I3|| Bodnljaki iztedenec Trst, Piazza Carlo Goldoni. Telefon 1734. Garage: Via dei Bacchi 18. Telefon 3247, ljudska »parna BOGOMIL PIMO Trti, attca Vtacmto Belllal It 18 M mtn w. imi imt) Bofit Isbot ar, milic, •rratalk verlile, ahanov, pr-ituiT, aapeatais 1UL EonkurenCno ceno« Zahtevajte «Kolinsko cikorijo«! 'fv I 1 KABARET MAXIM R&vnateli-I&stnlk K. MAURIGE. Pri glaaovlrju F. LEOPOLDI. Reiiser BARKAV SPORED OD I. DO 16. MARCA 1914. Tova^naghaovirjav K. BREU1TZ I Via Tor San Piero 2 Belvedere, Tel.17-84| Je edin«, kl »ore konkurirati v cenah z drugimi tvrd-kaml, ker te nahaja Itven dragega areoMfi« metla na obilrnlh in lepih protlorlh. Kokain« priprav« is stanis^a, U«6k», bo ti In vilioe, pUniadn paMsa, >* prav« m M, talna, tneini obroMt aahiMaki Vsakovrstne obleka: Ivaater, planinske UaCa, famia, lapisa Is Ciste volna, rocorlca, Staklenice Heiios, te« dni gorke Is mrzle po 4 krone komad. Hodni predmeti a« gospod* srah» ovratnica, sapestnlea la nogovka Za 61an« Iportnih b pianiuiUb ArelM^ MT POSEBNE CENE. Mno Mino strokaf Hira S. Aatonin 12 ouitl Krei milili) Csustl Urekcr opr etui pe*ka. Kila Forlt« plesalka Mitzl S adka aubiFta. Kisa Perkjr ptrohlka Ena Dernxy deklamatorica. Frlda Flora Enrico Hoppč poRnemo -ftlec. An«:o Norden pevka. > > ti a> J A pbićetek točno on o ubi zvečer Gusti Dor ć komedijam ka. Kita Rewik traitforaiatorkH. Te dor Lindau komik. Mar Ha Editk Italijanka r.ve',da RONEO ? ? ? Vstopnina: I. prostor Kron 2, II. prostor Kron 1. /A lIRESTUVra „C0L0MB0" TRST ulica Companlle M13 (Vosal Trto Ponterosso). Novi prostori. Krasen salon, zračen, preskrbljen z vsem komfor-tom. Električna razsvetljava. Izborna dunajska in italijanska kuhi-hinja. Specijaliteta: Sveže ribe dvakrat na dan. Vina iz najboljših furlanskih kleti. Kraški teran, belo briško, lutenberžan, istrsko, Opollo in Chianti. PRVOVRSTNO EXPORTNO PIVO. - Edino shajališče tujcev. — Zmerne, nizke cene. — Točna postrežba. EPOABDO COLOMBO, laatnik- 13186954