128. številka._Ljubljana, v četrtek 7. jnnija._XXVII. leto, 1894. MIŠKI MBBa shaja vaak dan >v«««r, i zim si nadalje in praznik ter velja po po* ti prejeman za avatro-ogerske dežel., aa vae leto l!> gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden «aaer l gld, 4v kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. to kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znafia. Za oznanila ;>iacuje ae od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali vpfkr.it tiska Dopial naj te izvole frankirati. — Rokopis: se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu »t.. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. C r i s p i. V največji stiski, ko je Italija stala pred finančnim in političnim bankerotom, zatekel se je kralj Umberto k staremu Crispiju in mu naročil sestavo novega ministerstva s pogojem, da uredi finančne razmere ne da bi zmanjšal sedanjo vojsko. Crispi je prevzel ta nalog, za nafta je se na svojo srečo, na svojo popularnost, na svojo neupogljivo eneržijo in računajoč na rodoljubno požrtvovalnost narodovih zastupoikov. Izbral si je spretnega sotrud-nika v osebi Sonnina in končno po daljših posvetovanj i b dne 22. februvarja I. I. predložil parlamentu vladni načrt, kako sanirati žalostne italijanske fiuance. Ta program je presenetil veB svet po svoji predrzni koncepciji in hipoma se je spoznalo, da se mora zgoditi pravo Čudo, da bi v sedanjih razmerab tadobil veljavo. S tem programom sta Sonnino in Crispi predlagala operacjo na Živem telesu kraljevine Italije, operacijo, da Bi je nevarnejšo težko misliti. Zahtevala sta privoljenja, da ho itak izBesanemu narodu, katerega je glad celo k revoluciji prisilil, nalože nova težka bremena, dasi je Že sedaj tako obremenjen, da jedva vzdihuje pod to težavo. Po celi Italiji je kot odgovor na ta program nastala taka ogorčenost, da ae je splošno mislilo, da stvar Se na razprsvo ne pride. A Crispi Be ni dal preplašiti, nego vztrajal je na svojem mestu. Razen povečanja državnih bremen zahteval je Crispi de nekaj drugega, česar mu poslanci Že celo niso hoteli dovoliti. Nasvetoval je namreč, naj Be reorganizuje vsa javna uprava tako, da bi se pri upravi kar največ mogoče prihranilo. Ker je pa vedel, da bi mu poslanci korenite reforme le ovirali, ker bi vsaka frakcija zastopala lokalne interese, je zahteval, naj se mu do kouca leta da pooblastilo, da sme v tem oziru storiti vlada kar hoče. Proti tem Crispijevim nameram začela je poslanska zbornica takoj odločen boj. Vsestransko se je priznavalo, da so italijanske finance tako slabe, da je odpomoč neobhodno potrebna, nihče ni rekel, da ao Crispijeve zahteve pretirane, a ustavljali so LISTEK. Medved. (Italijanski pisal C i i m p o 1 i; na slovensko preložila M a r i o a.) (Konec) Z viBOČine, kjer je stala Medvedova koča, videti je bilo, kako se sveti od požara v trgu oddaljenem kakih deset kilometrov od tam in to tem bolj, ker je bila temna noč. Veter je pihal, žvižgajoč po gorskih soteskah in iskre so Švigale po poljih, vzdigovale se k nebu in zopet izginjale v požarnem odsevu. Od časa do Časa prinašal je veter zvonenje zvonov, ki so zvali na pomoč in vsa vss je tekla tija v ravnino z vilami, lestvami in vrvmi, da pomaga. Klicali bo na ves glas Medveda, ki se jim je takoj pridružil in v sili iu naglici izgubili so se vsi po temni dolini. Čez uro bili so tam, pripravljeni žrtvovati življenje svoje — za hribovce nBŠe ni prazna beseda ljubezen do bližnjega; — aagledajo pri oknu goreče hiše moža in Ženo, ki stezata proseč roke in prosita pomoči. Plamen je švigal tako strašno, da se ni nihče več upal v ono nevarnost. Tedaj se ozio naši kmetje po Medvedu, ki je stal s prekrižanima ae jim vsi. Finančna komisija je o predlogih sestavila neugodno poročilo in pri razpravah so se jim poBamni govorniki a tako odločnostjo zoperstavljali, da se je Crispi naposled preveril, da s sedanjim parlamentom nikdar ne doseže svojega cilja. K temu uverjenju je pripravilo Crispija tudi to, da mu odsek ni botel dovoliti zahtevanega pooblsščenja za reorganizacijo državne uprave, in sicer le zategadeli ne, ker se je vsak poBlanec bal aa interese svojega volilnega okraja. V tem položaju se je Crispi odločil za korak, s katerim se bo Bituvacija v kratkem razbistrila. Podal je ostavko. Pričakoval ni tega nihče in tudi sedaj ne veruje nihče, da odstopi Crispi, pač pa se pričakuje, da odstopi nepriljubljeni finančni minister Sonnino. Parlament je opetovano pokazal, da je njega nasprotovanje v prvi vrsti obrneno zoper Sonnina in da bi se s Crispijem rad porazumel glede uredbe državo h financ. Crispi bo torej brez dvoma sestavil novo ministerstvo in takisto brez dvoma zahteval od parlamenta izdatnih žrtev. Ako jih ne dobi, odloČiti se bode moral za nove volitve, pri katerih mu je zmaga ua vsuk način zagotovljena. Le ako govore zoper razpust parlamenta kaki posabni razlogi — javno mnenje ne ve" zanje nič — le v tem slučaji bi sa moglo primeriti, da bi kralj Crispijevo ostavko vzprejel. Verjetno to pač ni, ker v Italiji ni moža, ki bi mogel prevzeti Crispijevo nalogo. Okolnosti pričajo torej, da je Crispi tisti od usode določeni mož, od čigar spretnosti in sreče je zavisno, ali bo Italija zamogla nadaljevati sedanjo bvojo politiko ali pa bo morala napovedati bankerot. Slutimo, da jej ni pomoči. Kaj naj pomagajo novi davki, ko jih ljudstvo ne zmaga, ko jih prebivalstvo ne more plačevati. Kjer ni nič, prav nič, tam tudi eksekutor ne najde ničesar. Zato pa zmatramo obupno prizadevanje Crispijevo za zadnji poskus, za zadnji eksperiment ohraniti pozicijo Italije kot velesile. Ako se ne posreči, morala se bo Italija odpovedati tej politiki in se zadovoljiti z ulogo države druge vrste. S tem bo rešena vseh finančnih kala-mitet. L'udstvo že sedaj zahteva, naj se zmanjša rokama zroč nemo in nepremično oni grozni prizor. Na njihovo prigovarjanje ni jim odgovoril in ko je plamen objel tudi sobo onih dveh nesrečnežev, tedaj se je zasmejal z besnim Bmehom in izginil. Nobeden ni mogel še sumiti ne, da se boji nevarnosti on, ki je bil vedno tako pogumen; nihče pa si tudi ni mogel razložiti čudnega njegovega vedenja v oni noči. Dva dni potem gre Medved z dečkom po gori in oba mečeta kamenčke, prvi da nauči druzega, ko zagledata na poti, ki vodi po ovinkih sedaj bolj sedaj manj strmih kočijo, katero vlečeta dva konja nizdoli. Deček začne teči iz instinktivne radovednosti in Medved sledeč mu, opominja ga, naj gre počasi, da ne pade. Ko dospeta že na rob ceste Bame, vidita ona dva konja ustavljena, ki bijeta z nogami in nečeta dalje. Voz je bil odkrit in na njem sta sedeli dve osebi. Bila sta oni mož in žena, ki sta stala pred dvema dnevoma pri oknu vžgane hiše in zaman proBila pomoči. Kočijaž je klel kakor Turek, a konja sta se postavljala na sprednji nogi in čim bol} sta čutila na sebi bič, tembolj sta skakala in brcala z nogami, tako da je stal voz že prav na robu prepada, ki so je zdel pravo brezno. Medved hotel je že steči v pomoč, ku začne deček, ki je bil pred njim, ploskati z rokama in kričati: Mati, mati t vojska, ki je uzrok slabemu položaju, in poslanci se Že več ne upajo prezirati tega glaau. Vse kaže na to, da bo kmalu konec lepim sanjam Savojcev, da se bodo razpršile brez sledu, in da zadnji, ki se je trudil jih oživotvoriti, je bil — Crispi. Politični razgled. Notranji«.- sle/efcV. V Ljubljani, 7. junija. Javni ti a i >inf v Pragi. Praško policijsko ravnateljstvo je sporočilo, ..ukor znano, mestnemu svetu v Pragi, da bo varovalo pravice tistih hišnih posestnikov, na katerih hiše bi hotela občina napraviti samočeške javne napise, to pa v slučaju, da na teh hišah doslej ni bilo javnih napisov. Mestni avet Praški je na to odgovoril: Imenovanje ulic in napravljanje javnih napisov je zadeva, ki spada mej krujnopoliciinka opravila in v avtouotnno področje občine, in sicer v zinnlu § 81. Praškega občinskega reda in v zmislu zakona z dne" 4 marca 1862, kar te priznalo tudi upravno sodišče. Ako misu kak b Ani |iusestnik, da so prikrajšane njegove privatne pravice, ker so se na njegovo hišo napravil: javni nap s:, tako ima to svojo pravico zastopati instančnim ali privatnopravnim potem Policijsko ravnateljatvo pa nima niti dolžnosti uiti pravice, hraniti privatne pravice posameznikov iu celo ne proti javnemu organu, kakor je mestni svet. K temu je tudi ne opravičuje § 344 obč. zhk , iz katerega je vidno, da ima politično, oziroma policijeko oblastvo samo tam posredovati, kjer gre za motenje pojesti v velikem obsegu in za javna naailstva. Na tak javni red in mir kaleči način pa mestni svet ni in ne bo postopal. Ogerska križcu Še veduo ni rešitve, še vedno se razširjajo kaj i'udnu, nasprotujoča si poročila. Leti, kateri bo v zvezi z W"kerlom. pravijo, da ne gre več za stvar, nego le še za osebe, da krona nič ne nasprotuje predlogi o civilnem zakonu ter da želi zopet \Ve-kerla postaviti vladi na čelo, le glede njegovih sodelavcev da je premagati še neke ovire. Isti listi pripovedujejo tudi, da bo Wekerle najbrž že danes predložil cesarju ministersko listo in da izmej sedanjih ministrov odstopita le dva, grof Lajoš Tisza in grof Bethlen, vsi drugi pa da ostanejo. Minister na cesarjevem dvoru postane baje grof Julij An-drasfv. Kakor rečeno, so to kombinacije, katerih V tem poskočita konja z nova ter preobrneta voz, Medved priskoči, vrže od sebe klobuk in vidi ženo krvavečo, padšo ob kamen; moža pa grabečega se za koreniko nekega drevess, visečega v prepad. Deček je vpil brezupno: Mati, mati! božal ji lase in obraz ter jo stiskal k sebi. Medved se približa prepadu, vidi moža a stisnjenimi robi, s široko odprtimi očmi, lasmi kviško štrlečimi, kako ga ziblje veter, ki tuli mej pečinami in zasmeje se divje drugikrat, zasmeje tako, kakor Be ni še nikdar. Nesrečnež ga vidi in zazdi se, da izgovarja besedo: „Odpustt" potem pa telebne v ro-tincih v prepad. Proti večeru ležala je na postelji v Medvedovi koči žena, ki je telebnila ob kamen. Župnik, Medved, deček in sirota so stali krog nje. Ona je fantazirala, govoreč besede brez pomena. Zvedelo se je Bamo od kočijaža, da žena rešena iz požara, potovala je v druge kraje z onim gospodom ter da je češče jokala, ker je že dolgo tega, kar so ji ukradli njenega sinčka. Culi so vso noč, ko je pa ob zori zagotavljal župnik, da ui nevarnosti, tedaj vzame Medved še Babo ona dva otroka ter poljubujć roko dobremu duhovniku reče mu ibteč: Priporočam vam jo ... . ona je moja žena, ki me je izdala. Odšel je in ni ga bilo več v naše hribe. opravičenost le malenkostne formalitete potrjujejo, drugega pa nič. Konservativna stranka je pač nekoliko deprimirana, upa pa Se vedno, da prepreči uvedeoje civilnega zakona. — Tudi grof Khuen-HeMerva>y 8e mudi Se vedno v Budimpešti. Pravi se, da igra sedaj tam ulogo »poštenega posrtdo valca", a rasni čaeniški glasovi kažejo, da je v roa-djarBkih krogih nastalo proti njemu veliku nezaupanje, ki ga bo najbrž tudi spremilo v Zagreb. — Cesar ni včerai nikogar v avdijenci vzprejel, sploh pa nt še z nobenim opozicijonalcem govoril, kar je prišel v Pešto. V nanje države. Stambulov kot opozlcijonalec. Glasilo bivše bolgarske vlade .Svoboda" je po odstopu Stambulova za nekaj dnij umrlo, pa se je zopet oživilo. V prvi številki, ki je zopet izšla, izjavil }e Stambulov, da ostane liberalne stranke program aespremenjen in da bo stranka novi vladi delala opozicijo. Nacrtani program ae do pičice strinja s programom nove vlade, katero je po vai pravici smeti imenovati koalicijsko vlado. Liberalna stranka hoče varovati neodvisnost domovine, ustavo in dinastijo. Vse to hoče tudi koalicijska vlada. Razloček je torej le glede oseb in zato tudi ni v celi izjavi nič, kar bi opozicijo liberalcev opravičilo. Jedini uzrok je tu, da Stambulov ni več na krmilu. Novi vladi se take opozicije ni treba bati, tem manj, ker bi lahko Stambulova spravila v veliko zadrego, ko bi ga vprašala, na kak način si je pridobil pri raznih bankah naložene milijone. Panamino. škandalozna pravda zoper bivše upravitelje Rimske banke traja že nekaj tednov in je pokazala, kako do korenov korumpirana in do jedra sprijena je sedanja Italija. Tudi nekateri odlicai politiki bo bih že postavljeni na sramotni oder. Zadaje dni je bivši ministerski predsednik Oiolitti cepmi v blato. S pričami se je dokazalo, da je dobil „za volilae namene" od bauke 100 000 frankov, minister Le-vacca pa 12 000 frankov. Ko se je pri bauki vršila preiskava, |e vladni komisar oduesel vse vlado kompromituioče papirje. Giolitti je Taalunga tudi silil, da se potegne pri volitvah za vladnega kandidata in |e nekega bogatega zaprtega kmeta po-miloatil, ker je ob jubil, da bodo vsi njegovi sorodniki delali za vladnega kandidtta. Škandal v francoski nbomici. Pred nekaj tedni priobčil je »Figaro* ister-wiev z nekim zapovedujočim generalum. Ta je rekel, da je demokratičen regime nevaren domovini, da je disciplina v vujski nemogoča, ako ni dovoljeno vojake pretepali, in da je francoska vojska glede di-scipiine in oskrbovanja zadnja mej vsemi. Radi teh iz|av interpeliral je socijalistički poslanec GrouBset vojnega m mstia. Nastala je ostra debata in z vseh strani) se je interpelantu očitalo, da je slab rodoljub, obrekovalec in Đ >g kai vse. Vojni minister je napoaled priznal, da je general Gral i ti' -t bil in-tervvievan, da pa uavedenib izjav ni storil Zbornica je izrekla vojaki zaupanje in obsodila Groussetovo postopanje. GrousBet zahteva sedaj od vlade, naj ga toži, ker hoče resničnost svojih trditev dokazati. Dopisi. Iz Celovca, 5. junija. [Izv- dop.] (Vojsko so nam n a p o v a d a 111) Kdo? Zakaj ?— poprašuje morda prestrašeni bralec; saj vlada vender po vsei Evropi blaženi mir! Le mimo kri! Ni Še take sile in za glave menda tudi še ne pojd-! Zatrobil je zadnjo soboto dne 2. t. m. v bojni rog iu zarožljal je z orožiem samo znani velikan pred Bngom in ljudmi v C-lovSkih stolnih ulicah, V. Dobernik. Napovedal umu je ta veliki Nemec s poAtenim slovenskim imenom v svojem trobilu „Freie Stimmen" štev. 66., str. 2., najoBtrejšo borbo. Pravi, da nas bodo prav „j>o nemško" („wird endiich deutsch ge-handelt werdeu") pobijali v deželnem zboru in v vseh zastopih, ker so Nemci zgubili potrpljenje s Slovenci itd. Pa zakaj? No, zadnja odločba c. kr. notraniega mrniaterstva glede* slov. uraduvanja je naše ultra Nemce čisto razburila in spravila iz ravnotežja! Da u se z odločbo Nemcem ne dela niti za las krivice iu je odločba čisto utemeljena v zakonu, vender kriče Nemci na v«e grlo in tožijo, kako se — „zatira" nemščina! Da bi le slovenščina bila tako „zatirana", kakor se v Avstriji »zatira* nemščina, Slovenci bi veselja vriskali! Zaradi one odločbe je menda v nevarnost prišla cela koalicija. Liberalni koroški poslanci, na čelu jim Dummrei-cber, so jo hoteli, ker ne služi samo nemškemu moiohu, že obesiti na steno, pa prišla sta mej nje liberalna ministra Plener in Wurmbrand v polni uniformi, ter sta z raznimi zagotovili in pojasnili potolažila i u pomirila razburjene liberalce. Kakšna so bila ta zagotovila, o tem listi molčijo. Liberalni poslanci so se pustili pomiriti, ne pa g. Dobernik, ki zbog tega še vedno napoveduje borbo nam po- i hlevnim Slovencem. Živih nas vender ne bo drl in I • • • testamenta zaradi tega menda tudi ne bo Ae treba delati, kali? Bojni klic Dobernikov nas pušča prav mirne in hladnokrvne. Saj miru nam on in njegova klika še nikoli nista privoščila, saj se moramo neprestano boriti sa svoje pravice. Mi ne napadamo nikogar, ne izživljamo nikogar. Pa branimo so in branili se budemo vselej in odločno zoper vae napade, naj pridejo od katerekoli strani in bodi to g. Doberniku po volji ali ae. Vprašali ga ne bomo t Naša stvar je pravična, sato trdno upamo, da stvar srečno prodore, ker Bog pravične stvari Is ni zapustil! Ia CjJorlce, 4. junija. [Izv. dop] (Solkanci pred sodiščem. Goriški župan) V petek se je vršila valed obtožbe državnega pravdniltva kazenska obravnava proti dvema solkanskima čuvajema Zavrtanku in Ersetiču. Kaj sta zagrešila? Evo: Takozvani solkanski .napad" na štiri Gončane je gotovo znan čitateljem .Slov. Naroda". Ali vkljub temu, da je preiskovalni sodnik Mu sina prav strogo preslišal okoli 200 oasb, ni prišlo na dan prav nič takega, kar bi moglo opravičiti sum, da so napad izvršili Solkanci. Ta preiskava je ustav Ijena. Toda lahonski Izrael je na vsak način zahteval neko .zadoščenje!" In našel ga je! — Državno pravd-ništvo je našlo na podlagi laških zapisnikov preiskovalnega sodnika Muaine, da je njiju pričanje navskriž z izjavami nekaterih drugih prič. V »apis-niku namreč sto i: .da sta videla še po 11. uri zvečer pri stari pošti v Solkanu, mej tem, ko sta se peljala, štiri ali pet Goričasov v črni obleki in cilindrih " — Tako pričanje se res izkazuje kot neverjetno. Ali moža sama sta odločno trdila, da sta preiskovalnemu sodniku drugače govorila, namreč, da sta potem ko ata se pripeljala v Solkan, srečala pri stari pošti štiri svatovsku oblečene osebe, ki so šle proti Gorici. Tudi priča Anton Komel je videl še okoli H1/*- ure zvečer štiri go sposko oblečene osebe blizu županove hiše, kar se povsem ujema z izjavo obeh zatožencev. Toda sodni dvor ie, sprejel naanjr državnega pravdništva, da o istinitosti zapisnika ni dvomiti in je zato obsodil oba čuvaja na — dva meseca poostrene ječe. Nič ni pomagal ugovor zagovornika dr. Staniča, da zapisniku ni mogoče brezpogojno zaupati, ker je spisan v laškem jeziku, dočim sta moža govorila slovenako in da preiskovalni sodnik mogoče ni prav razumel obeh prič. Musina zna prav malo slovenski — in vendar je preiskovalni sodnik I Tako nam na Goriško pošiljajo sodnike, ki nas ne razumejo, a kar zapišejo, to je potem sveto pismo, proti kateremu m ugovora! Dr. Stanič je dalje dokazoval, da laške priče so si uprav strahovito v navskrižju, a vendar niso bile postavljene na zatožno klop. .Napadeni" (!!) Belli je dejal, da tisti, ki ga je udaril, je kričal: „Prokleti talijanil" Znani lahon .napadeni" (!!) Travan(i) je pa izjavil, da je tisti dejal: .Mostri de taliani, ciape!" Kaj je resnično? Ali je govoril slovenski ali laški?! Državno pravd-ništvo teh dveh ni tožilo. — Dr. Stanič je naznanil pritožbo. Cela zadeva pride tudi v parlamentu na vrsto. Volitev novega goriškega župana je odložena na nedoločen čas. Dr. Carlo V e n u 11 i je bil že naprej gotov, da bo izvoljen, ker pri volit vi .za poskušnjo" je dobil razun dveh vse glasove. Naši mestni očetje so se že poprej pred mestnimi volitvami zavezali, da bodo volili dr. Venu t ti j a. Volitev je bila že napovedana na preteklo soboto. Ali dr. M a u r o v i c h , ki želi umreti kot žapan, je tekel dan poprej v Trst in ondi pokazal prošnjo najodličnejših meščanov, ki fcele njega mesto dr. Venuttija za župana. V soboto je prišla iz Trsta brzojavka, da — ne smejo izvoliti dr. Venuttija za župana, ker ne dobe potrjenja. Na to so potrgali z zidov naznanila o seji in volitvi, „Corriere" je pa prinesel neresnično naznanilo, da se je volitev radi „formalnih" pogreškov odložila na nedoločen čas. Ker vodi Županstvo prvi podžupan dr. Venutti, je umevno, zakaj se je to storilo. Da bi dr. Venutti dobil potrjenje, bilo bi pa res Že skrajno čudno. Mož je bil doslej na čelu premnogim demonstracijam-Svojega sina vzgojuje v Italiji, v nekem zavodu v Čedadu. Morete si misliti, kakega mišljenja bo ta sinko, ko ae vrne. In njegov oče naj bo goriški župan?! Sicer pa vlada radi nas Slovencev dela lahko kar hote. Nam je vsejedno, kdo sedanjih sta-rašin bo župan, ker nasprotni so nam vsi jednako. Vlada si je ustvarila sedanji položaj sama, sama naj ga popravi! Iz občinskega sveta Ljubljanskega. V Ljubljani, dne* 6. junija. (Koneo.) V imenu odseka aa olepšavo mesta poročal je obč. ntet. Š u b i c o predlogu glede premeščenja botaničnega vrta. Kakor znano, namerava nančna uprava sezidati aa svojem tukajšnjem botaničnem vrtu nov paviljon, nrar je aadanji popolnoma nerabljiv. Poleg paviljona treba bode tudf vrtno obzidje temeljito prenoviti, oziroma na novo zgraditi. Seveda bi bila po izvršitvi teh gradeb za dolgo vrsto let odločena o sod a botaničnega vrta; ostal bi v sedanjem oddaljenem delo mesta. Zatorej treba je takoj sprožiti vnovič vprašanja o preložitvi vrta aa kak bolj ugoden kraj. Že pred desetimi leti bavil se je občinski svet z nasvetom, naj bi se botanični vrt premestit iz Kurje vasi na ugodneiši teren pod Tivoli, ah valed oepovoljnega poročila bivšega kustosa prof. Konschegga odklonila je vlada tačas predlog mestue občine. Poročilo tedanjega kustosa pa ni bilo povsem objektivno, kar dokazuje tudi izjava nekega vešfiaka, da bi bila preložitev vrta botaniškemu pouku in vrtu samemu v veliko korist in da bi bil avet pod Tivoli popolnoma prikladen ta ta namen. Sploh se lahko trdi, da bi imeli od preložitve dokaj koristi razni važni faktorji v deželi; v prvi vrati naučna uprava, ki bi po novem projektu dobila mnogo večji vrt, ki bi bil v bližini nove gimnazija ter bi se mogle kultivirati tudi rastline, katerih v sedanjem vrtu valed pomanjkanja vode nI mogoče gojiti; tudi bi bil bolj pristopen občinstvu Pa tudi deželni zavod iudoltinum bi mnogo lepše labko gojil botaniško vedo, ko bi v njegovi bližini rastla živa kranjska rhra. Mesto Liubljansko pa bi s preložitvijo vrta pospeševalo učne namene sploh, na njegovih nasadih bi se nahajala nova, zanimiva naprava, ki bi v družbi z mestnimi nasadi imela veliko privlačno silo do domačinov in tujcev. Preložitev bi ne prizadevala nobenih posebnih troškov. Ako naučna uprava žrtvuje ono svoto, ki je potrebna za konzerviranje sedanjih ograjnih zidov, t. j. 2000 gld., in če pride ne zraven akupilo za prodajo sedanjega vrta, t. j. 1000 gld. in če vaame v poštev donesek mestne občine, potem je preložitev osignrsna. Sedenji botanični vrt meri 62 arov, sa novi vrt pa bi se vzelo 100 arov. Ta prostor bi se isbral na posestvih Podturnske graj-ščine, na desno ali pa na levo ob g'avoem drevo redu, ki vodi do grada. Za melijoracijo zemlje bi dala občina kompost brezplačno, za namakanje pa bi tudi brezplačno prepustila ono vodo, ki se odteka iz basina vodometa pod gradom. Okoio vrta bi se napravila lična ograja z zidanim podstavkom in železno mrvžo. Projektovaui paviljon ne alterira teb troškov, saj je vae jedno, je-li se zgrzdi na sedanjem prostoru ali pa pod Tivoli. Troški so proračuojeni na 3100 gld. Občinski svet sklenil je konečno brez ugovora, naj se mestni magistrat obrne do deželne vlade, da bi le ta dovolila v preložitev botaničnega vrta; svet za novi botanični vrt naj se odmeri po posebni komisiji. Mestna občina prepusti naučni upravi dotični avet v brezplačno uporabo za toliko časa, dokler ga bode naučna uprava rabila v namene botaničnega vrta. Kompost in vodo prepusti mesto brezplačno ter ae zaveže, dati za premeščenje in građenje novega vrta prispevek do 1000 gld. Mestni magistrat naj se obrne do deželnega odbora, da bi le-ta tudi s primernim prispevkom olajšal občini prevzeto breme. Konečno naj ae pokloni deputacija deželnemu predsedniku in mu ustmeno razloži to zadevo ter jo priporoči ugodni in hitri rešitvi. Slednjič vzprejet ie bil tudi dostavek obč. avet. G ogole, da je mestna občina pripravljena, kupiti svet, kjer se sedaj nahaja botanični vrt, za 1000 gld. Nadalje poročal je obč. svet. vitez Zitterer o prostoru za Valvasorjev spomenik in o prispevku k troškom tega spomenika. Po nasvetu poročevalca sklenil je občinski svet, da drage volje prepusti pred deželnim muzejem prostor za spomenik ter da je tudi pripravljen, dovoliti primeren prispevek k troškom; spomenik vzela bode svojedobno mestna občina v svoje varstvo. Pri tej priliki naglašal je obč. svet. Pire, kako potrebno bi bilo, pridobiti kos Souvanovega vrta, da se prostor pred muzejem primerno razširi ter odstrani oni grdi zid, ki je na kvar estetičnerou utisu tamošnje okolice. Ker mu je znano, da bi g. Souvan najbrže ustregel želji mestne občine, stavi govornik predlog, naj stopi mestni magistrat v tej zadevi v dogovor a g. Souvanom. ObČ. Bvet. Hribar omenja, da bi menda v ta namen tudi kranjska hranilnica dovolila primeren prispevek, ker se ne da tajiti, da bi z olepšanjem in razširjenjem prostora pred deželnim muzejem pridobila tudi palača hranilnična. Pri glasovanji bil je predlog obč. Bvet. Pirca vzprejet. Obč. svet. dr. Stare poročal je o razdelitvenem načrtu južno-zapadnega kosa nekdaj Seunig-ovega sveta ob Tržaški cesti. Kakor znano, gradilo se bode tam vladno poslopje, valed česar je razdelitev postala nujns. Projektirani sta na tem svetu dve cesti, jedna v podaljšani osi Hilšerjevih ulic do nove Tržaške ceste, jedua pa od igrišča do Erjavčeve ceste. Za sedaj potrebna je le prvo imenovana cesta, katero je občinski avet brez ugovora odobril. Za 15 metrov široko cesto odstopiti se mora potrebni svet brezplačno. Prj tej priliki naglašal je obč. svet. Gogola nujno potrebo splošnega regulacijskega načrta ter predlagal, naj bi atavbinaki odsek o tem poročal v jedni prihodnjih sej. Predlog bil je brez ugovora vzprejet. — Kooečoo poročal je obč. svet. Zabukovec o Ljubljanskega gledališkega društva proflaji za podporo. Po nasvetu finančnega odseka se prošnji ni ugodilo. Po končaaem dnevnem redu stavil je obč. avet Zitterer samostojen predlog o podzemskih ttanovaniih, kakoršnib ae v Ljubljani čedalje več nahaja. Ne glede na zdravstvene neugodnosti takih stsnovani treba je obrniti pozornost občinskega ■veta na taka stanovanja zaradi njih nevarnosti glede paaantov. Ker okna mmaio potrebne ograje, padajo lahko otroci akozi okno v taka nezaprta stanovanja, kakor se je to nedavno pripetilo na Rimski cesti. Vsa kako je torej treba, da se v tem oziru kaj ukrene. Predlog izročil se je policijskemu odseku v posvetovanje. Obč. svet. Vel k o vrh vprašal je gospoda župana, zakaj se grajenje zidu ob posesti gospe Suyerjeve, kjer bi se imela otvoriti nova cesta, ni ustavilo. Zupan G r a s s e I I i odgovoril je, da je gospa Suverjeva proti ukrepu mestnega magistrata uložila rekurs; sko ne njena zadeva ne reši povoljno, morala bode podreti dotični zid. Obč. svet. S ve tek omenja grozno nesrečo, ki ae je nedavno pripetila blizu gostilne „h kroni', ko je konj a kopitom ubil triletnega otroka, ter želi, da bi se v onem delu mesta bolj pazilo na točno izvrševanje voznega reda. — Potem zaključil je župan ob *U9. uri javno sejo. Domače stvari. — (Shod zaupnih mož) skliče v Celje odbor „Slovenskega društva". Tako se je sklenilo V odborovi seji, ki je bila v torek doc 5. t. m. V Crdji. Zaupni možje bodo ukrenili, kaj naj se atori zastran Celjske gimnazije, oziroma glede silne agitacije, ki so iu uprizorili Nemci, ali bolje rečeno nekateri nacijonalnonemški matadorji. — (Drž. poslanca K i m in Spinčić) ■e mudita danes v Ljubljani in se odpeljeta od tod na Bled. — (Deželni predseduik baron H e i n) se je odpeljal včeraj na Dolenjsko, da nadzoruje nekatere okraje. Najpreje odšel je preko Trebnjega v Mokronog. — (Korni poveljnik fzm. baron Reinlander) je včeraj zjutraj ogledal brambovske čete tukajšnje garnizije ter se je odpeljal popoludae iz Ljubljane. — (Koncert .Glasbene Matice".) Vstop niče za današnji velezanlmivi koncert .Glasbene Matice* se dobivajo do večera pri g. Za gor j snu in zvečer pri kasi. Začetek koncertu je ob 8. uri. Skrbelo se je za ventilacijo, kakor amo že omenili Včeraj, torej se ni bati prevelike vročine. — (Nova deželna bolnica v Ljubljani.) Te dni grade* se zadnja poslopja in bolniška cerkev, ki bodo do letošnje jeseni pod streho in osnažene. Glavni oddelki bolnice pa se mej tem likajo in dovršujejo. Vsa dela kaj urno napredujejo. — (Misterijozen slučaj.) Predvčerajšnjim je umrla neka, v Ljubljani v Gospodskih ulicsh stanujoča delavka tukajšnje tabačne tovarne. Pri zdravniški preiskavi našli so se simptomi, iz katerih bo sklepa, da je ta ženska umrla vsled zavžitega strupa. Danes se je vršila sodnijska sekcija, katere izid nam še ui anan. Domneva bo, da je ženska hotela splaviti spočetek in zavžila otrovno sredstvo. — (Obrtno gibanje v Ljubljani.) Meseca maja pričeli so v Ljubljani na novo izvrševati obrte in sicer: Marija Straus, Kongresni trg St. 14, prodajo živil; Matej Rbjsmann, Kongresni trg št. 3, steklarski obrt; Fran R- zman, Sv. Jakoba trg št. 11, gostilničarski obrt; Mihael Kutny, Poljanska cesta št 15, prodajo Živil in trgovino z žganimi opojnimi pijačami; Jožef Mravlje, Cesta na loko št. 10, bran jari jo; Karol Piotruwsky, Dunajska cesta Št. 7, izdelovanje kirurgičnih in medicinskih instrumentov in priprav; Marija MUlIcr, Marijin trg St. 3, prodajo kruha; Ivana Krasna, Gradišče št. 14, prodajo sadja; Helena Žerovnik, iz Viča, prodajo kruha; Marija Padovšek, Poljanski nasip št. 48, braujarijo. Odpovedali in opustili pa so nvoje obrte: Marija Zamar, branjarijo; Marija Padovšek, trgovino z jajci; Arlt & Sattner, trgovino z krojnim blagom; Marija Guardia, trgovino z moko ; Jernej Novak, branjarijo; Terezija Bizjak, trgovino z moko; Marija Močnik, branjarijo; Fran Trček, agencijo; Fran Rojnik, trgovino s špecerijakim blagom, in Ana Zuper, sejmarstvo s cveticami in svetimi podobami. — (Izpred porotnega sodišča Ljubljanskega) Predvčerajšnjim sta bo vršili dve obravnavi. Pri prvi bil je obtožen 29 let start de- lavec JoZe Bizjak iz Podgore hudodelstva tatvine. Obtoženec je v noči od 26. na 27. marca letos ukradel c. kr. poŠtarici Rezi Lisec v Borovnici ko-čijski zastor vreden 12 gld., kateri je odrejal od poštne kočije. Bizjak je ie s štirinajstimi'leti začel krasti in je bil doaedaj kaznovan štirikrat radi prestopka, štirikrat pa radi hudodelstva tatvine ter je zadnjo kasen prestal šele 12. februvarja letos. Porotniki so obtoženca spoznali krivim in sodišče ga je obsodilo na 5 let težke ječe, poostrene s jednim postom mesečno. — Pri drugi obravnavi so bili hudodelstva uboja obtoženi: 22 let stari samski posestnik France Kocjan, 19 let stari posestnika sin Jakob Jane, 19 let slan posestnika sin Janez Gale ter 21 let stari čevljar France S in ko vec — vsi iz Pleš. Kakor trdi obtožnica, so Pleški fantje že delj časa sovražili one iz Škofelce, posebno pa je grozil Jakob Jane, da bode otepel Franceta Finca iz Škofelce, čeravno mu ta ni nič prizadejal. Dud* 14 marca bili so četiri Skofelski fantje, mej njimi France Fine, v vasi v Bjnačevem mlinu na Rebru. Za to je zvedel Janez Gale ter poklical avoje že spavajoče soobtožeace; oboroženi z moti-tikami in vilami šli so skupno k Bonačevemu mlinu ter se prepričali, d« so Fine in njegovi tovariši res tam; potem so šli k bližnjemu mostu čez potok Breg, do katerega pelje od mlina steza, po kateri so morali priti nasprotni fantje, vračajoč se domov. Na mostu privezali so počez drevo, da bi jim fantje ne mogli uiti, potem pa so legli vsi štirje pred mostom pri stezi v zasedo. Ko so prišli Skofelski fantje do mosta, planili so obtoženci s svojim orodjem po njih. Fmc je dobil z motiko dva udarca po glavi, utisnjena mu je bila lobanja ter je dne* 18. marca glatom zvedeniškega izreka umrl vsled teh ran. Tovariši njegovi so dobili le lahke telesne poškodbe. Porotniki so potrdili vprašanje glede hudodelstva uboja za vse četiri obtožence; vsled tega je sodišče obsodilo Janeza Galeta na 4 leta, Franceta Kocjana, Jakoba Janca in Franceta Šinkovca pa vsakega na 3 leta težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno ter trdim ležiščem v temni celici doc 14. marca vsakega kazenskega leta. — (Košnja v Ljubljanski okolici in predkrajib) se je včeraj pričela. PovBod je pričakovati obilega in lepega sera, kstero se bode, če ostane tako ugodno vreme, tudi do cela posušeno spravilo domu. Vsled ugodne pomlsdi pričela se bode letoa tudi drugod košnja 14 dnij pred Kresom in povsod bode obilo krme. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanji mestne občine Ljubljanske) od 27. maja do 2. junija. Novorojencev ie bilo 11 (= 17 68 °/0O), mrtvorojenca 2, umrlih 19 (ss31 20*/ot)» mei njimi so umrli za legarjetn 1, za vrstico 1, za jetiko 5, za vnetjem sopilmh organov 5, vsled starostne oslabelosti 1, vsled nezgude 1, za različnimi boleznimi 5. Mej umrlimi je bilo tujcev 8 (=42 1%), iz zavodov 8 (=42 1 <»/•)■ Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli za škrlatico 1, za tifuzom 8. — (Posojilnica na Slapu) je imela v petih mesecih nad 11 000 gld. prometa, navzlic mnogim predsodkom in oviram, s katerimi se mora boriti. Za gospodarski razvoj Vipavske doline je ta zavod velike važnosti in zasluži, da ga podpirajo vsi rodoljubi Vipavski. — (Vipavsko vino,) ki je posebno lani bilo izredno dobro, se dobiva po 9—14 gld. hektoliter in ga imajo vinogradniki še na prodaj ter mogo s pošteno domaČo kapljico postreči gostilničarjem. — (Grozna nesreča) se je pripetila te dni v Štanjelu na Krasu. 2ena posestnika g. J Abrama je padla tako nesrečno s češajevega drevesa na kol, da ae je nataknila nanj in težko poškodovala. Nesrečnica bi v nekaterih mesecih postala mati. — (Akad. društvo „Triglav" v Gradci) priredi v soboto dne 9. t. m svoje četrto redno javno zborovanje s sledečim vzporedom: 1) Čitanje zapisnika. 2) Poročilo odborovo. 3) Kritika predavanja g. Šavnika. 4) Slučajnosti. Začetek ob 8 uri zvečer. Lokal: Hotel .PoBt", Matiahilferstrasse. Gostje dobro došli 1 — (Sadje - in vinorejsko društvo za Šoštanj ski okraj) hoče ustanoviti podružno trsnico v Šmartnem na Paki. V to svrho ima v nedeljo dne 10. t. m. popoludne ob 3 uri potovalno zborovanje v gostilni g. Mart. Pirtovšeka na Paki. Pregledalo se bode za trsnico namenjeno zemljišče, ob jednem pa bode tudi pouk o zelenem cepljenji ameriške trte. — (Volitev župana v Gorici) ae vrši danes ob 5 uri popoludne. Glej denašnji dopis lis Gorice. — (Deželni glasbeni zavod v Zagrebu) priredil je te dni dve jako zanimivi predstavi v deželnem gledališči. Gojenci zavoda so predstavljali dva večera zapored Blodekovo opero .V vodnjaku" in tretje dejanje Gounodovega .Fausta". Obe predstavi sta se izvršili prav izborno pod vodstvom ravnatelja Iv. pl. Zajca. — Kakor poroča .Agr. Tgbl.", je nastala v deželnem glasbenem zavodu neka kriza in boče ravnatelj Iv. pl. Zaje odstopiti. — (Hrvatsko narodno gledališče v Zagrebu) je v nekaki krizi. Razun že omenjenih članov sta stopila iz zavese narodnega gledališča tudi gospa Saje viti in g. Dimitrijević D izdaj torej 8 članov, večinoma prvih sil, ni ponovilo Bvojih kontrnktov. — (Razpisana služba.) Na jednorazred-niči v Studenem je razpisana služba učitelja in voditelja z dohodki III. plačilnega razreda, 30 gld. funkcijske priklade in prostim stanovanjem. Prošnje do dne 30. t. m. pri okrajnem šolskem svetu v Postoj ini. Slovenci ln Slovenke! ne zabite ^ dražbe sv. Cirila ln Metod« 1 L -,-J Razne vesti. * (Hrvatska ulica v Pragi.) Mestni svet Praški je sklenil, da ae dosedanja „ Kremenčeva ulice" odslej imenuje .Ctiorvataka ulice". * (Nova člana francoske akademije.) Zois torej zopet ni bil vzprejet mej „ nesmrtni ke", katere voli francoska akademi|a- Izvoljena sta bda slavni kritik in romanopisec Pavel Bo ur get, tekmec Dsudeta m Zole in pa zgodovinar Albert S orel, leden najznamenitejših historikov francoskih. Pavel Bourget, ki je še le 42 let star, je zdaj na mlajši član akademije. — (Grozen samomor) je izvršil v kaznilnici v Borih na Češkem kaznjenec Ferd. Kohler. Prvotno jo bil na smrt obsojen, ker je umoril svojega sma, potem pa je bil pomilošĆen na 18 etno ječo. V kaznilnici je. delal v delalnici aa izdelovanje okvirov. V trenutku, ko ni bilo nikogar blizu, je vtaknil glavo k orkularni žagi, ki mu je hipoma odrezala glavo, preduo so pazniki mogli priskočiti na pomoč. * (Velik požar v Milanski razstavi.) Dne 4 t. m. nastal ie v mejnarodni delavski razstavi ogenj, ki se je uavzlic vsem prizadevam naglo razširil. Štirje večji odJelki razstave so popolnoma uničeni in je škoda velikanska. Rizstavin nadzornik Sciovatti je bil pri gašenji požara teško poškodovan. * (Grozna rodbinska tragedija) Be je te dni pripetila v Berolinu. V soboto zjutraj so našli slikarskega mojstra K. Seegena, njegovo ženo, tri sinove in jedno hčer mrtve. Seeger in njegova žena sta otroke najprej davila, potem pa zastrupila in konečno sama se otrovala. Beda je bila j>ovod groznemu činu. Dunaj 7. junija. Danes ob »/« na 7. uro zjutraj se je tukaj primerila strahovita vremenska katastrofa. Utrgal se je oblak in toča je padala tako gosto, da je bilo mesto najprej podobno velikanskemu kupu ledu potem pa širokemu jezeru. Ledena zrna, debela kakor orehi, ležala so po vseh ulicah nad meter visoko. Mnogo osob je bilo ubitih, jako mnogo ranjenih. Toča je na milijone šip pobila. Vrtovi iu parki so opustošeni, stanovanja preplavljena. Na tisoče delavcev naklada ledena zrna na vozove in je odvaža. Budimpešta 7. junija. Wekerle je bil do pol ud ne pri cesarju v avdijenci in pride popoludne zopet. Pričakuje se, da se še danes do večera reši kriza in sicer tako, da odstopijo ministri Tisza, Csaky in Bethleu, na njihova mesta pa pridejo Andrassy, Banffy, EotvOs. Budimpešta 7. junija. Grof Khuen-Hedervary se je vrnil sinoči v Zagreb. Rim 7. junija. Kralj se je posvetoval z Rudinijem in z Zanardellijem. Oba sta odklonila ponudbo, sestaviti novo ministerstvo, če krona ne privoli, da se zmanjša vojska. Bruselj T. junija. Poslanska zbornica je s 70 proti 30 glasom vzprejela načrt volilnega zakona. S tem je revizija ustave dognana. Umrli so t Ljubljani: 4. junij*: Konrad Šerbec, klobu&u-jev nin, 7 let, Hrenove ulice »t. 16. 5. junija: Marija Tratnik, delavka, 32 let, Gospodske ulice It. 3. — Marija Pust, tesarjev«, žena, 49 let, Hradecki-jeva vas fit. 19. — Jožef Pregelj, mizar, 31 let, Hradeckijeva vas fit. 24. — Meta Semun, narednikova Žena, 23 let, Cesta na loko fit. 10. 6. junija: Marija Sivic, uradnikova hči, 9» , leta, Turjaški trg It. 8. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrili.•» v mm. c6 a •—> <£ 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 734*6 sm. 733-9 «. 733 0 »m 20 8° C 26 1« C 19 4° C si. jzh. bI. jzh. al. jzh. jasno jasno jasno 0 00 mu Srednja temperatur« 22*2°, za 2*3° nad normalom. dne" 7. junija t. 1. Skupni državni dolg v notah..... 98 gld Skupni državni dolg v srebrn .... 98 Avstrijska zlata renta....... 120 Avstrijska kronska renta 4°/„..... 97 Ogerjka zlata renta 4°/0...... 120 Ogerska kronska renta 4U/« 9f> Avstro-ogerske bančne delnice . . Kreditne deluice........ ... 994 ... 351 London vista...........125 bankovci za 100 mark 61 12 9 NeniSki drž 20 mark . 20 frankov Italijanski bankovci........44 C. kr. cekini . . ........ 5 Dc.e 6. junija t. I. 4°/0 državne Brečke iz 1. 1854 po 260 gld. 86 1 15 75 95 60 05 80 05 27'/, 26 96 75 90 146 gld. 196 127 124 Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld Dunava reg. Brečke 5°/0 po 100 gld. . Zemlj. obč. avstr. 4l/,°/o zlati zast. listi Kreditne srečke po 100 gld...... 196 Ljubljanske srečke........ 24 Rudoltbve Brečke po 10 gld...... 22 Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . 151 Tramway draAt. vel j. 170 gld. s. v. . . . 300 Papirnati rubelj......... 1 70 25 25 50 25 76 kr. Prod«i se prostovoljno hiša št. 42 v Novem mestu (Kntiil ja), v kateri je 7 Rob, 2 kleti in delavnica. Pri ti jej je nad 700 Plut vrta Hfta je jako prt« pfavttp za kako obrtnijo, zlaBti za usnjarijo, katera se ie v n^j že več let izvrševala. Pogoji ae izvedo intothffi. (631—1) Lattermannov drevored. "Vsak dan od 5. ur e popelVLdLsie Moina 44 sežiganje žive damo. ffr Vstopnina: I. prostor 20 kr., II. prostor 10 kr. Za mnogobrojni obisk prosi (626—1) Važna novost! P. Kulturnim. Prva «*► češka modna akademija. Novo ustanovljen zavod za pouk v prlkrojev&njl, lz-gotovljenjl oblek za gospe ln gospode. Prospokte pofiilja na zabtevanje zastonj in poAtuine prosto sv d mini-■traolja „lOviopukr >Io«lv" v Pragi, Vodli-kova ulio* it. 14. (602—7) slovenskega in nemškega jezika zmožen, Šell v ottli-ijl L) ubijane kake alužbe. — Ponudb«' vzprejeina uprav-uiltvo „Slovenskoga Naroda". (63 ■ — 1) Oplemenjeni raki šivi, se razpošiljajo sveži takoj po njih lovu in se jamci za to, da dospejo živi. Pošilja se po poštnem povzetju ter stane košara, v ksteri je (540—8) lOO kooisdov lepih navadnih rakov . . S gld. 54» , velikih rakov......-a „ S5—I o komadov aolo-rakov......B „ rotoker, Monasterzvska, Galicija. g3-^ i o a. rij a.. Jutri v petek dne 8. junija t L VELIK KONCERT popolne vojaške godbe c. in kr. 27. pešpolka kralj Belgijcev. 11 boren program. Znčetek ol» 7,8. url. Vstopnina 20 kr. Otrool proatl. Z velespoštovanjem (637) ZEIDIEZR. C. tr. slavno ravnateljstvo avitr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda -v-oliaL-v-m-ogra odL 3L. jvun.lja, 1894 NMtopno omenjeni prihajal i| ln odhajalni ćmi oanaćeni na t tr**tn)++rri»p»k+m bttmu. flrednjee vropaki čaa J« k rajnemu burna ▼ Ljubljani m % minuti naprej. Odhod li LJubljane (ju*, kol.). Ob 1». uri S min. po noH oeebni vlak t Trbla, Vontabel, Beljak, Oft* loveo, Franaenafeete, Ljubno, da« Selathal t Anaaee, Iachl, Ornim-dan, Bolnograd, Ijnml-Oaatelu, Zeli na jaaern, Inomoat, Bregena, Curih, Geueva, Parli, 8teyr, Lino, Buiejovioe, PlaenJ, Marijine Tare, Eger, Karlove vare, Franoove Tare, Prago, Iiipaijo, Dunaj Tla Amatettan. Ob o. Mri T min. mjutraf metani vlak t Noto raeato, Kočovjiv Ob 7. uri 10 min. *J**tr<\) oaabni vlak T Trhla, Pon tabel, Beljak, Oa-lOTeo, Vranseuafeate, Ljubno, Dunaj, če« Helethal t Auaaea, Iachl, Gmunden, 8olnOffr»cl, I.end Oaatein, Dunaj Tia Amitetten. Ob 11. uri 41 min. HopoluHnm nteiani Tlak ▼ Noto meato, Kočarja. Ob 11. uri SO min. tlo/n>lwtn« oaabni Tlak t Trbla, Pontabal, Holjak, Oobivoc, Kranaenafeate, Ljubno, Selathal, Dunaj. Ob 4. uri 14 min. popmluHn* oeebni Tlak t Trbla, Holjak, Oeluveo, Framentfeate, Ljubno, čea Belathal t Solnograd, Lend-Gaatein, Zali na jeiaru, Inomoat, Kro^nio, Ourih, Oeunvo, Paria, Stoyr, I. i no, Gmunden, Iaobl, Hiulejovioe, Pisanj, Marijina Tare, Hger, Frauoove Tare. Karlov« Tare, Prago, Iitpeko, Dunaj Tla Amitetten. Ob S. uri 30 min. «ivwr mešani Tlak t Noto melto, Kocovjo Prihod v/ LJubljano (juž. kol.). Ob 8. uri 63 min. mjutrut oaohni Tlak a Dunaj* Tla Amatetten, Lip-■tje, Prage, PranooTih varov, Karlovih TarOT, Bgra, Marijinih Taror, Planja, lludejovlc, Solnograda, I.iuca, Hteyra, Omundana, Iaobla, Aut-aeaa, Pariaa, Oeneve, Curiba, Ilragenaa, Inomoata, Zeli. na jaaaru, Ijend-O-ailaina, J.IiiI.hoba. OalOTCa, BaUaka, Franaanafeita. Trblia. Ob 8. uri o min. mjutrnj metani Tlak ia Norega meita, KočeTJa. Ob 11. uri H7 min. tlojmltšrin* oaabni Tlak a Dunaja Tla Amitetten, Iiipaijo, Prage, Franoovib »»rov, Karlovih Tarov, Kgra, Marijinih TaroT, Planja, Hu.lojovio, Solnograda, Linoa, Hteyr», ParUa, Oeneve, GurihH, Bregnioe, I nomoatn, Zeli* na jaaaru, Land-GaataUui, Ljuhuega, OeloToa, I. iona a, Pont »hI a, Trbla«. Ob IV. uri 46 min. pvpoludne meaanl Tlak ia Norega meata, Kočevja. Ob 4. uri 48 min. i>t>polu