Ptiči kot dobrcimki. V vročili pokrajinah so najveČ za3*edavci glavni povzročitelji raznih živalskih bolezni. V afriških pustinjah, ob reki Nil in ob drugih vodah vidimo na hrbtiii velikih živali večje ali manjše ptiče, ki pobirajo iz kože svojih gostiteljev tam kaj nastanjeni mrčes: uši, bolhe in klope. Med temi ptiči In velikimi afriškimi sesalci obstoja najbolj iskreno prijateljstvo. Ptice je videti na hrbtih povodojih konj, nosorogov, bivolov, ka mel, ceber in celo žiraf. Živali, ki še ne poznajo teh tic, se preplašijo, ako se ji spusti tak dobrotnik na hrbet. Kmalu pa uvidijo njih dobrodelnost in jih vzljubijo. Živali mirno pustijo, da jim ptico razkljujejo kožo in požrejo izpod te tamkaj naseljeni mrčes. Ako bi ne bilo teh ptic, ali če bi se preselile, bi izbruhnile med živalmi, ki se n& morejo same obraniti zajedalcev, kožne bolezni in bl veliko vrst največjib. živali izumrlo. f:s$8& Eako sl preganjajo garfe blvcli? Opazovali so črede bivolov, ki so bili okuženi z garjami. Uboge živali so bile na nekaterih mestih brez dlak, pokritc s tvori in čisto suhe; iz razjedene kože so štrlele kosti. Od garij napadenl bivoli se ogibljejo zdravih. Nekoč je čreda garjevih bivolov namah obstala, ko je videla nad seboj v zraku jato ptičev. Bivoli so upali, da se bodo spustile ptice na njihove hrbte in jim olajšale neznosno srbečieo, a garij se ptica ne loti. Po desetih dneh je dosegla čreda jezero, kojega obal 3'e bila zelo blatna. Živali 90 se zakopale v blato in ostale po cele ure v njem do vratu. Čez tri in pol tedna je začela že poganj^ati dlaka na garjevih mestih, garje so skoro popolnoma izginile, držale so se le še na vratu. Nekaj dni za tem so se začeli bivoli z vratom valjati po svo3'em lastncm blatu, da se je napravila debela skorja, pod katero so poginile zadnjo garje in živaii so zapustile ozdravljene blatno jezcro. Oploa gibbcH. Naravoslovec. JožsT Deimont je ujel veliko cpico, ki se imenuie gibboa. Ži- val se je k~ialu udomačila. Naravoslovec je opazil na opici ob srednji i*ebri veliko oteklino, ki živali ni povzročala bolečin, ako je bulo stiskal. Ker je pačil izrastek žival, je gospodar sklenil, da ga odstrani. Omamil je opico, prerezal bulo, v katerl ni bilo gnoja, ampak nekaj v trdo kepo zvitega. Žival si je kmalu opomogla od operacije. Kemična preiskava omenj'ene krogle Je dognala, da je bilo to temeljito zgriženo mlado llstje od drevesa, ki daje dlšeče kadilo. Opica je bila nekoč v boju z drugimi tovarišicami obgrizena in naravni nagon jej je pokazal zdravilno listje, katerega uporabljajo tudi ljudje za celjenje rane. Orang utan. Baš kar omenjeni naravoslovec je ujel na otoku Borneo veliko opico »orang utan«, ki se je izkazala v ujetništvu kot izboren zdravnik. Ako so se opice v kletki med seboj' zgrizle, je igral orang utan ulogo zdravnika. Spravil se je nad ranjene opice, da celo nad mlade medvede, Jim izlizal rane z jezikom in obrisal z mokrim listjem od posebne vrste oreha, čeravno ni znal, da vsebuje baS to perje zdravilno moč. Kako dober zdravnik je bila ta opica, kaže ta le slučaj: Nekega dne je sama zbolela. Žila je bila neredno in vročina je mučila živai. Ko jo je uprašal naravoslovec, kaj je manjka, je odprla usta, a ni bilo nič opaziti. Dobila je juhe, ricinovo olje in kodejin. Drugi dan j je sedela opica na solncu in se držala z obema rokama za levo lice. Ko se ji je približal naravoslovec, je zapazil, da si 3'e namazala opica levo stran lica z mokro ilovico, tižčala je še z obema rokama debelo kepo ilovice k sprednji j čeljusti in tudi v ustih j'e imela ilovico. Gledala je žalostno gospodarj'a, zakrilila z rokami in pri tem jej je padla ilovica s čeljusti. Naravoslovec je opazil, da ima levo lice oteCeno. Opica je imela liudo zobno oteklino, a se je pozdravila z mokro ilovico. Tri dni za tem si je izpulila sama zob in ga prinesla pokazat vsa vesela gospodarju. Opica si je preganjala dolg čas s tem, da je iztikala za boleznimi drugih živali. Spoznala je, da je orang utan brez staršev bolna. Bila j'e tuberkulozna (3'eticna). Velika opica je nosila bolnika celi dan okrog kakor mati bolnega otroka. Ko je zapazila, da je dajal naravoslovec oboleli opici trikrat na dan zdravila, je skušala priti do te steklenice. V preveliki skrbi za bolnika je iztaknila nekega dne steklenico 8 kreolinom. Ker je bila uverjena, da gra za zdravilo, j'e odprla s silo bolniku usta in mu vlivala ostro razkuževalno sredstvo po grlu. Črez eno uro je blla bolna opica — mrlič. Ta orang utan je uganil, ako je obo lel naravoslovec all kateri od strežajev. S silo so ga morali odpeljati od bolnika.