poštnin« pU«*n« v gotovini.	Cen« itevilki 1 Dinar
teto XXIV.	8. oktobra 1928. ^	Številka 10.
"VIarijin
list
Ur y
SRBZMADBlNA
Tisk tiskarne Panonije r. z. z o. z. v Murski Soboti, predstavnik Ludvik Norčič.

Neutepeno Poprijeta Devica Marija
Pobožen mesečen list.
1 „ Vrejiije ga z dovoljenjom cerkvene oblasti: Klekl Jožef, vp. plebj v Črensovcih. Prekmurjf. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske ištine bd Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904J dec. 8., gda je te list, kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Sloven-j ske Krajine do rok dani.
Cena na leto: doma na skupni naslov 10 Din., na posameznoga 15 Din., v Austrijo i na Vogrsko 25 Din.,, v Ameriko z Novinami i kalendaH rom „Srca Jezušovoga" vred štiri dolare. Naročniki so deležni sada vejč! jezerih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga. M. List z kalendarom Srca Jezušovoga je priloga Novin.
V VREDNI3TVI M. LISTA V ČRENSOVCIH se dobijo kupiti: L Živlenje sv. Martina piišpeka za T Dip 75 par; 2. Živlenje sv. jezušekov.e Trezike po 5 Din;" 3. Molitvena kniga „Hodi k oftarskomi Svestvi" v poj-platno vezana z rdečov obrezov 12 Din. i v celo platno vezaria z zlatav obrezov 20 Din; 4. skrivnosti sv! rožnoga venca po 2 Din 50 par 15 falatov.
Dari. ;	;
Na sirotišnico »Dom sv. Frančiška" v ^Črensovcih, so letos ;v dinarah daruvali: 63. črep je kupo: N. N. iz Črensovec, 64., 65., 66.^ 67., 68., 69., 70. so pa kupili sledeči: lvko Ana. Sr.r Bistrica, naj brala v Toplicah. Dariivah sorKašak Karla 2, Ivan Herženjak 3, Ivan Lis^ jak 5, S. Krnuč 2,Edna dobmtnica 2, Belic Treza 1, Pošta 2, N. N. 3, J. 10,! Stj. 5, P-. T. 3, PIL 2, Tcijačko 1, Vokšan, 3, Rac 4, N. N. 10, Marjeta 2, D. J. 2, Marija Kovačič pri Anton Glavnik, Sp. Kamenščak 10, Štefan Kri-štalj, učit. Padej, nabrao 453 Din. Daruvali šo ; Štefan Krištalj, 100, Jerena Agoston 10, Ferenc Hercog 10, Matija Eszto 10, Gzorom Virag 5, Sava Gabrinok 5, Milan Jerič 5, Kreditna banka, 10, Janoš Almaši 5, Vasa Ma-; tejič 10, Aleks. Zovinov 2, Rada Šimin 5, Šandor Irimiaš 10, Janoš Zakanj 10, Zsika Bain 5, Veljko Gjurgjulov 5, Števa Gjurgjulov 5, Gjuko Gjurgjo-lov 5, Esidre Arjadli 10, Pal Combori 5, Janos Koszeg 3, Andraš Gordeš 2, Dezso Peko 10, Jožef Virag 5:, Lajos Kasza 20, Mihalj Peko 2, Jend Donko 2, Janoš PeRo 5, Marička Terzin 5, Joco Terzin 2, Sitna Ilijašev 10 Kosto Maletin 5, Ljubica Nedič 10, Gjorgjevič' Mera 10, Kristina Miletič; 10, Slavica Cebeda 10, N, N. 100, Svet. W. Delič 10, Franjo Pogačnik 10, N. N. 10, Sauli Hieronim 10, R. Cvetkovič 10, Ost. Petrovič 20, N. 2. Alekšičeva 10, Nikolička 10, N. Pom 10, F. Živkova JO, Popovič 10, Gl3-vačka 10, Aleksander N. 10, Avrič 10, Urbančič 10, Marčetič 6, Nad. Sar-čevič 8, Vladko Zorko 25, Juričevič N. 10, N. N. 10, Fajački Slavko 10, > Zvonimir Školjko 10, Šilarič 6, Lj. Tesič 5, Katarina Rous 10, N. N. 10,; A. Miklič 10, N. N. 30, Špard 5, Lazič 10, Lazič 10, N. N. 10, N. N. 10, N. N. 10, Bete 10, N. Bojan 10, Zalaznik 5. T. Bošnjakovič 10, Lebar * Anton i Vera, Žižki, 100, Vapatič Treza, Črensovci 5, Roža 7, Radosti z 0.1
Bistrice 20, Cigan Martina d o vi ca, Sr.. Bistrica. 10, Lanc Viktor, želi uradnik Litiji® nabrao 265 Drn. • Magyar Kiralyi Kovetseg Beograd 200, Branko Pogačnik, major;, Bled 50, Ferdo" Herman, kaplan, D.Lendava 100,-Kolenko lknoš .i Cigaft Ivari, D. Bistrica nabrala 528-35 Din, dariivali so:. Balažič ■Marija 10, Vučko Bara 2, Maučec Ignac 2, Gyorek Matjaš 10, Balažic Roza 6, sMagdič Štefan, 10, Vučko Aga 10, Gjorek Jožef 1, Glavač Jožef 10, Kreslin Treza 2, Vučko Martin 2, Vučko Jožef 4, Herman Jožefa 3, Godina Marko 5, Kovač Štefan 2, Godina Matjaš 6, Lebar Štefan 5; Horvat Frančiška 5; Raduha Verona 10, Gyorek Marija 10, Vogrinec Matjaš 2, Ritlop Štefan 10, Kelenc Jožef 10, Balažic Lujza 5, Lebar Treza 4, Koštric Ana 20, Balazic Marija 5, Žižek Peter, 10, Kelenc Mihal 10, Kolarič Štefan 10, Gjorek Apolonija 3, Kreslin Ana 10, Graj Kata 2, Kohek Mihael 10, Koštric Treza 10, Horvat Fema 3, Peterec Treza 4, Gjorek Ana 2'50, Balažic Ana 30, Kolarič Kata 10, Donko Marija 5, Glavač Ivan 4, Tonaj Jožef'2, Šoštaric Jožef 5, Hozjan Ana 5, Zelko Matjaš 10, Salajko Roza 4, Salajko Marija 2, Padar Treza 5, Balažic Ana 10, Hanc Ivan 335, Hozjan Leopold 450, Balažic Rozika 5, Martin Kata 50, Gjura Aga 2'50, Kreslin Ana 10, Gjorek Ana 2, Vinčec Štefan 5, Koštric Štefan 3. Griiškovnjak Ivan 5, Godina Ignac, kaplan 100, Dominko Matjaš 5, Marton Treza 10, Donko Ivan 5, Vinčec Jožef, Trnje 20, N. Žižki 1, Cigan Pavlina, Žižki 2'50, Dečki iz Žižkov 3, Koštric Kata. D. Lendava 2, Padar Treza, Žižki
5,	Cede Jožef, župnik, Studenice 100. Na Golniki so sestram dariivali sledeči: Žalik Treza 10, Jera Zupan 10, Prinel Neža 10, Perne Francka 10, Terezija Muršič 20, Marija Lovrenčič 10, Marija Jerebic 10, Marija Kreft 10,, Pišek Terezija 10, Kramperger R. 10, Rapuš Jos. 10, Fric Albert 5, Kramer Avgust 5, Miklič 10, Zagorjan Avgust 10, Plavčak Jurij 5, Slava Strižiš 30, Elvira Trampuš 20, Deutschman Anton 3, Dumaht Rudolf 10, Šizman Bolf 10, Čop Tončka 10, Muše 5, Resman J. 5, Svetka Lajšek 10, Herman Elizabeta 10, Roža Kožar 10, Marija Prelog 5, Lucija Kovačevič 10, Marija Malek 5, Konaš 2, Terezija Polanec 10, Komotar 5, Škrabar 5, Platnar 10, Franjo Kinkela 10, Janko Engehna 5, P. Knaus 4, Polič Ana 4, Domonkoš Bara 10, Marija Vučko 10, Adolf Kajdiž 10, Jereb comp. Prešeren 10, Št. Iršič 4, Košar 2*80, L. Mandič 4, Kecelj 2, Drevenšek 10, Pihel 3,
*	Jeršek 4, Legodič 10, Jagodič Fran 2, PJenelj Anton 5, Jelene 5, Zaplanik h Štefan 10, Arteg 10, Rozina 10, Markovič 6, Nevenka Mijič 7, Terezija
Vedlin 10, Marija Osenjak 10, Čeplak Franc 100, Ana Neubauer 50, Alojz Zidar 50. Grafenauer 10, Toplak 10, Golob 10, Marija Škrjanc 5, Janko Dolžan 10, Leopold Kralj 5, Potočnik N. 5, Neimenovan 10, Jera Legar 5, Jera N. 2, Frančiška Markič 10, Ema Topoš 6, Rakove Marija 10, Klein-dienst 6, Marija Zelnik 4, Marija Rakovec 20, Helena N. 2, Orbanc Mari
*	3, Marija Markic 50, Neimenovan 100, Bidovec Jožefa 2, Ribnikar Marija
6,	N. N. 2, Lojzka Toporiš 4, Hlepča 2, Gross Luka 1, Bidovec 8, Kokalj 100, Urbane Johanka 4, Urbane Marjana 4, Marija Švegelj 10, Lovrenc Švegelj 10, Torpoš Ivana 3, Matevž Župan 5, Frančiška^ Perne 4, Rozman 10, Perčič 2, Dorotej Perčič 10, Francka Štefe 5, Fracka Škrjanec 6, Marija Štefer 3, Marija Ušlakar 20, Košir 2, Jera Grašič 4, Ivan Zupan 2, Ivana Mikš 10, Javornik Jože 5, Jože Gregor 2, Zaplotnik 4, Ivan Lombar 4, Gole 50, Dr. Debevec 20, Krisovec 20, J. Žepič 4, Potočnik 10, Perko 10, Jože Mtar 10, Mali Mila 2, Jože Žepeč 20, Anton Mokorel 20, M. Pičmeri 4, Gradišar 10, Aljančič 3, Lepič J. 2, Aljančič 11, Franc Mali 5, Tončka
Zaplotnik 10, Katarina Uranič 10, Košir Marija 7, Feran Marija 5*50, Falk Ana , Kremer 5, Mici Hafner 10, Ana Eplič, Zupane 5, Pire 10, M. Engelman 5, John Jerin 5, Anton Štip 10, M. Ogrizek 10, Semič 5, Maca-rol 5. Košenina, N. N. 10. Kosmač 10, Gostač 10, Bučar M. 5, Iv. Sinic 5, Rungaj 7, Neimenovan 10, V. Roznan 5, Šinic F. 5, Slabe Ivana 5, Ana Megr 10, N. N. 20, Šinkovec Tugomer 5, Iva Logar 20, N. N. 5, Jos. Niko-zar 5, Jadransko-Podunavska banka, podružnica Kranj, 20, Franc Berjak, Kranj 10, N. N. 5, Savnik 20, Jeglič Marijan 10, Rupnik 4, Ak 20, N. N. 5, Prevc 10, N. N. 5, Golob 5, Dolžena 4, Anzek 10, Sajovič 2, N. Kohl 20, Čolnar 6, Geiger 5, Rudolf Rakovec 10, N. N. 10, Mirni Roos 20, Veronika Horvat 10, N. 6, Plemelj 5, Šolske Sestre 100. Čigan Matjaš, nabao na senji v Črensovcih 12, Hranilnica in posojilnica v Beltincih 100, Miha Pušič, biskup Hvar 100, Tretjeredniki iz Maribora 491-50, Alojz Medvešček, žel. uradnik. Maribor, 40, Horvat Marko, Hotiza 10, Ščapj\na, Beltinci 10, Etičar Kata, Hotiza 10, Tornar Bara, V. Polana 10, N. N. Cren-sovci 10, Edna dekla iz Beltinec 10, Žižek Kata, Žižki, na senji v Črensovcih nabrala 136-50, Seredi Koloman2, N.N. 1, Fister Anton 4, Klepec 3 Din. Ritos Peter, Črensovci 50,	*
54., 55., 56., 57., 58., 59., 60., 61., 62., 63. kamen so darOvali sledeči : Gerič Štefan i žena, Jakšič Treza G. Bistrica prle 5 dol. i zdaj 7 1 kamen. Frank Rožman, Cleveland 1 kamen (650) Frank Rožmanova žena, Cleveland 1 kamen to je 650 Din. Denša Ivan v Chicagi 4536, dariivali so po 12 dol. j Gabor Ivan, Črensovci, ^ Ivan i Marija Salaj, Črensovci, Štefan Zelko, Črensovci, Martin Hozjan, Črensovci, Martin Cigan, D. Bistrica, Štefan Špiclin i žena, Sr. Bistrica, Štefan Gjura i žena, Sr. Bistrica, Martin Gjura i žena, D. Bistrica 2 dol., Ivan Kolenko i žena, Trnje 5 dol. — Izseljenci v Canado vsaki po eden dolar: Zrin Jožef, Kiizdoblanja, Kohek Ferdinand, G. Bistrica, Raj Ivan, G. Bistrica, Krapec Matjaš, Sr. Bistrica, Krampač Štefan, G. Bistrica, Balažic Daniel.G. Bistrica, Kerčmar Šandor, Vuča Gomila, Vegič Henrik, Odranci, Horvat Ana, Lipa.
Oča sirot povrni vsem darovnikom obilno. —	ODBOR.
»Fantič le gori stani"!
Tebi Marija, mogočna kralica . . .
Glej, glej dečko! Vsega dobroga si želeš največ. Či sekaj deli, ^ščeš dobiti najboši falaček. Nikdar neš pravo; »Meni dajte najslabšega." Če je kaj lepoga i zanimivoga gledati, neščeš biti najzadnji, liki želiš biti v pr-voj rendi. Či pa nemreš biti, pa stopleš na prste, da bi li več vido, rivleš drllge in se sinjavleš naprej. Vidiš: vse najlepše, vse najboše, povsod prvi, v nebesaj pa zadnji. Tam je dober kotiček i najslabši prostor Glej, kak si moder! Ali ne vidiš svoje nespameti?
Vsebina:
Nevtepenej Materi ..... Stran 1	laične sestre Mar. obiskavanja Str. 11
Obljube Srca Jezusa . . . „ 2	Društva i zveličanje . . . . „ 11
Spravna molitev k presv. Srci	Svetn. venec meseca oktobra. „ 12
Jezušovomi......... 3	Društvo za čuvanje reda v
Izreki Svete Male Terezije „ 4	cerkvi i zviiua nje, pri proce-
Večni posvet......„ 5	sijah i drugih cerkvenih po-
Od „Doma sv. Frančiška". . „ 8	božnostih .......„ 13
Živlenje Chambon Marije Marte,	Cerkveni glasi....... 16
NEVTEPENOJ MATERI.
O sveta Marija, najvrednejša Devica, moja duša te žele, po tebi hrepene, za tvojo obrambo prosi zdaj i na smrtnoj vori, naj te na vse veke hvali i ljubi. O sveta Marija, Devica hvalevredna, naj se me smiliije tvoja dobrotivnost i me blagoslovi, naj mi pokaže svoj obraz, gda bom od vseh strani stiskan, ka me ne straši z groznim pogledom moj sovražnik. O sveta Marija, najzmož-nejša Devica, prosi mojega Boga, naj vzeme vkraj od I	]i mene tist0> ka se niemi ne v'di na meni: podpiraj me,
BK.	j gda se bom na smrtno voro borio proti vsem sovražnim
r Ffi MIT" "" f?1 ■ skušnjavam. O sveta Marija,Jnajdobrotivnejša Devica, to-'	lažba ' obramba v vseh mojih potrebčinah, na mojoj
S	H S smrtnoj vori bodi mi okrepčilo i podpora pred licom
1	'i neprijatela. O sveta Marija, Devica verna, ki nikoga ne
zavržeš, nego se na vse zgledneš s svojimi milostivnimi očmi, v tvoje roke zročam mojo dušo, štero je odrešo tvoj sin, ki je hvaljen vekomaj. O sveta Marija, gledalo pravice, prosi svojega sina, pravičnoga sodnika, naj mi pokaže zadnjo smiljenje odpuščanja prle, kak de me sodo ; naj me postavi med ovce, od ovnov me odloči, ka me pozove z pravičnimi, kda osramoti pogubljene. O sveta Marija, stolec modrosti, ki si v svojih viistah vsikdar samo pravično reč mela, prosi za mene, ka kda de se mi duša ločila sveta, Bog podvrže moje sovražnike pod tvoje noge. O sveta Marija, zrok naše radosti, razveseli mojo dušo na smrtnoj vori i njej pravi: dnes boš z menov v para-aižomi, dnes bomo šli v hišo Gospodovo, se bomo veselili v njej i našega veselja nam "iste ne vzeme. O sveta Marija, posoda duhovna, naj sam po tvojoj priprošnji odeb-rana posoda, naj moje srce vsikdar nosi ime tvojega sina, Jezuša, da na smrtnoj vori "e postanem posoda sramote, posoda srdov i nedopadenja. Amen. (Prec. man.)
Obljube Srca Jezušovoga.
X.
„Diihovnikom bom dao dar, da bodi genoli najbole okorna srca." Duhovnikom so povedane ete reči Jezusove: „Kak je mene poslao Oča, tak pošiljam jaz vas" (Jan. XXI. 21.) Jezusa je poslao Oča, naj zveliča duše po svojem trpljenji, duhovnike pa pošilja Jezuš, naj z miloščatni, štere je sveti spravilo njegovo trpljenje, zveličajo duše. Jezušovoga i dilhovnikovo-ga žitka cio je zato eden: zveličanje duš. To potrdi sv. Duh Bog po sv. Pavli apoštoli: „Namesto Kristusa smo poslani, kak da bi Bog po nas opo-minao. Prosimo namesto Kristuša: Spravite se z Bogom." (II. Kor. V. 20). Zveličanje duš, to je namen, zakaj je Bog stvoro duhovnika. Najlepši namen človečega življenja — a tudi najtežavnejši. Že Jezuš, te najsvetejši duhovnik se toži: Ne so šteli priti" (Mat. XXII. 3.) Dosta je trdokornih duš, neščejo poslušati božega glasu, čeravno je tč tak lepo zove: nDnes, če bodete Njegov glas čiili, ne obtrdite svojih src" (Ps. 94.). Zapleteni v vrajže mreže, zapelani od jalnosti sveta i nasladnosti poželivoga tela se vnogi prevnogi protivijo dtihovnikovomi deli, njegovoj gorečnosti, njegovoj požrtvovalnoj brigi za rešenje duš. — Ubogi grešniki so to, nevolni okorni grešniki, šterih srce je trše nešterokrat še od kamna, šterih ne gene ni skuza! Kak te okorne duše rešiti ?! Spica, štera je odprla Jezušovo Srce, nam zna povedati. Ta spica je krvavela od krvi, od zadnje kaple krvi božega Sinii, od zadnje kaple krvi njegovoga Srca. I z tem dragim kinčom obložena je vidila i čula skrivnosti. Cula je stotnika pogana s pokornim srcom spregovoriti: „Te človek je zaistino Sin boži bio". (Mat. XXVII, 54). Vidila pa je okornoga grešnika desnoga razbojnika srečno vmreti i v Jezušovo diko iti kak njemi je to obljubo: ,,Ešče dnes boš z menov v paradižo-mi". (Luk. XXIII. 43.). Srce bože je to napravilo. Srce Jezušovo omehči najbole trda srea, naj se duhovniki obračajo samo do njega. Tak je obljubo sv. Marjeti boži Sin.	m
Slugi Jezusovi, prijatelje Sina božega, njegovi duhovniki, obrišite si zato skuze, ki jih točite zavolo svojih zgubljenih ovc, poterite si žalost i britkost, štero teh reči i djanje vlevajo v vaša srca, v Jezušovom Srci najdete svoje ovce! Vržite se samo z popolnim vupanjom v to bože Srce j s tem Njemi zračajte pred svetim tabernaklom svoje okorne grešnike, il
naidete pomoč za nje i tolažbo za se! Vi pa dobre Jezusove ovčice pod-nirajte svoje duhovne pastire v njihovom trlidapunom prizadevanji za zveličanje duš, predvsem za povrnenje okornih grešnikov s tem, ka te dosta-Icrat molile za nje, dostakrat je zračale presvetomi Srci Jezušovomi i prosile za nje neomejeno zaviipanje do neskončno smilenoga Srca Jezušovoga.
Dober Jezuš, ki si nam, svojim duhovnikom pokazao pot, po šteroj ti lehko pripelamo ešče te najbole zablodjene grešnike, prosimo te, slugi tvoji nevredni, daj nam stanovitnost na toj poti, to je vu častenji tvojega božega Srca. Daj nam to stanovitnost, ka častenja tvojega božega Srca ne odvrne nikša neprilika, nikša nesreča, nikše preganjanje, ni ta naj-vekša nezahvalnost ne. Naše triide pa vzemi za grešne naše ovce, povrni je i zveličaj je i prinesi v naše vžaloščeno srce pravo zadovolščino i blaženi mir.
Spravna molitev k presv. Srci Jezušovomi.
O presladki Jezuš, šteroga nezmerna liibezen do liidi se tak neza-hvalno poplačuje s pozablivostjov, nezmernostjov, zaničavanjom, glej nas klečeče pred tvojim oltarom z namenom, da s posebnim častenjom popravimo tak brezbožno nemarnost i krivico, štero Tvojemi najljiibeznivej-šemi Srci liidje vsestransko prizadevajo.
Vendar, ar se zavemo, ka smo tudi mi bili nekda tak malovredni i to prav živo obžaliijemo, Te prosimo najprle smilenja, pripravleni, da radi poravnamo ne samo svoje pregrešnosti, liki tiidi tistih, ki so daleč zablo-dili od poti zveličanja, ar ali neščejo Tebe naslediivati kak pastira i vodnika, liki so v svojoj veri okornjeni, ali pa, ar krstne obliibe prelomivši, so zavrgli presladki jarem Tvojega zakona.
K Med tem, kda ščemo zadostiti za vse te objokanja vredne pregrešnosti, sklenemo poravnati vsakšo posebi, najmre nespodobno i odorno živlenje i oblačenje, neštete zapelive zanke, ki se stavijo nedužnim dušam, oskrunbe Gospodovi dni, grozno preklinjanje Tebe i Tvojih svetnikov, psiivanje Tvojega namestnika na zemli i duhovnikov, malomarnost i strašne bože rope, s šterimi se skruni samo Svestvo bože lubezni; nazadnje šče javne hudobije, s šterimi narodi vgrožajo pravice i vučeništvo Cerkve, štero si Ti vstanovo.
O da bi mogli mi z lastnov krvjov oprati telko pregrešnosti! V popravo Tvoje oskrunjene bože časti, ti darujemo skupno z zadostitvami Device Marije, Tvoje matere, vseh svetnikov i pobožnih duš tisto zadoščenje, ki si ga sam nekda na križi dariivao Oči i ga vsakši den ponavlaš na oltaraj. Obliiblamo s celim srcom, da ščemo po svojih močeh i s po-močjov Tvoje milosti grehe, ki smo jih sami ali so jih drugi včinoli, i brezbrižnost proti telkoj lubezni, poravnati s trdnov verov, z nedužnim ži-lenjom, s popunim spunjavanjom evangelskih navukov, posebno pa zapovedi lubezni, i da ščemo zabraniti z vsemi močmi proti Tebi obrnjene krivice i pritegnoti kelko mogoče dosta liidi, da te naslediijejo.
Primi, to te prosimo, o najdobrotlivejši Jezuš, po priprošnji bi. Device ; Marije, spravnice, to spravo, ki ti jo iz lastnoga nagiba poklonimo, i ohrani nas verne v Tvojoj pokorščini i v Tvojoj službi do smrti, i podeli nam
milost stanovitnosti, da vsi pridemo v tisto domovino, gde Ti z Očom j Svetim Duhom živiš i kraltiješ na vekov veke. Amen.
*Vdeleženci te pobožnosti dobijo odpustek 7 let i 7 štiridesetdnevnoga ali pa popolen odpustek, či zviintoga spremejo svestvo sv. pokore i presv. Olt. Svestvo. Steri pa gde — i gdašte, tudi zasebno, opravijo to zadostitev, dobijo 300 dni odpiitka popolen odpustek pa ednok v meseci, či skoz celi mesec dnevno molijo to spravo [ poleg toga obiščejo kakšo cerkev ali javno kapelo i vredno sprimejo sv. svestva pokore i Olt. Svestva.
Izreki Svete Male Terezije.
Od trplenja.
„Istina, da je v vsakom kelihi kaplica trplenja, ali ravno trplenje nas odtrgne od zemle i zdigne naš pogled vujškar".
„Bog sam vrejtije i vodi dogodke našega življenja, on sam nam včasi napuni kelih trplenja. On šče, da se nam spremeni najčistejše veselje v bridkost, da naše srce, štero se takrekoč ne more oddehnoti, išče samo njega".
„Den brez trplenja je za mene zgiibleni den".
„Ne želem, da ne bi mela bridkosti i trplenja, ar z ljiibez-nostjov združeno trplenje je jedini kinč, ki je vreden naših želj".
„Srečo najdem samo v trplenji brez tolažbe".
„Vseli nas nekaj košta, kda Jezuši damo, ka šče. Ali kelko veselja je v tom, da nas dar nekaj košta i da vkiipkaplemo pod križom".
Od „male poti".
„Kakša sreča, če smo tak skriti, da nišče na nas ne misli, da nas niti tisti ne poznajo, ki z nami živejo".
„Naše življenje naj bo skrito, naj bo skrivnost".
„Moj Bog, srečna sem, da sem pred tebov mala i slabotna, moje srce je v miri".
„Moja pot je samo zaviipanje i ljubezen i ne razrnim tiste duše, ki se bojijo tak „ljubljenoga prijatlja".
„Jezuš premore vse: Zaviipanje v njega dela čiide".
„Ka Jezuša žali, je pomenjkanje vupanja".
O Jezuš, zakaj ne morem vsem malim dušam povedati, kak nedopovedlivo si dober? Osvedočena sam, či bi najšo, — ako bi bilo to mogoče — ešče nevolnejšo dušo, kak je moja, bi jo napuno z milostjov, sezna če bi se zaviipno prepustila tvojemi vsmilenji".
,,Če ščemo biti Jezušovi, moramo biti tak malički, kak rosna kapljica".
„Popolnost se mi zdi teška, ve je zadosta, da spoznavamo svojo ničevost i se kak dete vržemo v bože roke".
Na pitanje, če ne bi rada vmrla na svetek Karmelske matere bože, je odgovorila: „0, to ne bi se skladalo z mojov malov potjov. Ali naj jo ravno pri smrti zapustim ? Po svetom prečiščavanji vmreti! I na tak velki svetek! To bi bilo za mene prelepo! Male duše bi me v tom ne mogle nasleduvati. Na mo-joj maloj poti je vse prosto. Vse, ka včinim, mora biti takše, da uje lehko nasledujejo male duše".
Večni posvet.
Nova znamenja, nove slike!
Večna svetiljka čeravno ne zapušča svojega stražnoga mesta, ona vendar neje vsikdar v ednoj-istoj višini: zdaj lebdi visoko . . . zdaj niže, a vča-si je pa spuščena skoro do tal. A kda jo ljudska roka nahrani, kda joj vlije olje, se pa zible sem-ta, kak da bi štela zadremati pri nogaj Jezušo-vi po načini deteta, štero žiblejo zato, da bi zaspalo. Če pa olje neje bilo zadosta čisto, kaj se tiidi lehko zgodi, začne potihoma cvrčati, a z maloga plamenčeka se vzdigavlejo proti nebi čarni oblačeki . . .
Vse to so nova znamenja . . . vse to so nove slike, pune pomena!
Euharistična duša žive za svojega Zveličitela, šteroga nad vse ljiibi. Ali Jezuš stoluje v nebi gori, a istodobno stoliije On i doli na zemli na naših oltaraj. Zato ga duša išče zdaj gori na nebi v Njegovoj slavi . . . zdaj pa na zemlji v skritosti ciborija . . . Sveti tabernakel — nebo — kolika razdaljenost! ... A vendar sta oba edno k drugotni tak bluzi i so edno v srci, ki je puno ljubezni božje.
Boga ljubiti, je jedina i prava sreča tii na zemli, sreča, štera si pri-zadevle, da se šče bole izpolni v pravom gledanji Boga i Njegove posesti. "uno globokoga poštiivanja se stavi oko na svetom tabernakli i pri tom
premišlavle i Vrata nebeška. A kaj bi moglo biti inači? — Dverice svetoga tabernakla se odpirajo v jutro vsakoga dnevaj da Zveličiteo zamore priti v dušo, a vrata nebeška se bodo pa odprla na den večnosti, da duše notri vstopijo k Bogi. No kolikošteč človek gleda i premišlavle sveto Ho-stijo z okom ljubezni, nemore zaglednoti i viditi istino, ki. je v njoj skrita. 1 ar se svestvene bele prilike tU na zemli nikdar ne razodevajo, nehoteč prederajo naše misli skoz plavo nebo, štero se bo ednok našim očem odprlo, da se nam pokaže „Reč ki je za nas s telom postala" tak, kak ona v istini je.	j
Takša pobožnost, ki se je začnoia na podnožji monštrancije, se do-končavle na prestoli božjem. To je pravo žive vere, da Jezuša i tU najdemo, kde nam čutila naša pokažUjejo samo prilike krUha . . . da ga vidi, kak odmečUvle euharistijske verige, da se nam pred našimi očmi pokaže v popolnosti svoje božanske moči i svojega veličanstva . . .
Kem žmetnejša je tU na zemli bolečina, žalost vekša, tem ležejše i gostejše se vzdignemo proti nebi! Se zna, da vendar ostane v ljUdskom srci ista želja, pa naj je to te poslednja bolečina, zadnji križ, če ravno žele duša rada trkati za svojega Jezuša.
Euharistija je zaistino raj na zeinli, ali raj, ki se lehko pali zgubi kak nekda raj zemelski. Zavoljo ednoga jedinoga greha je lehko dUša iz-tirana iz toga raja; z ednim jedinim grehom lehko dUša najde smrtonosni strup (čemer) kde inači raste živlenjsko steblo presveta Euharistije. Raj — živlenje — v tom je vse hrepenenje krščanske dUše! Ona bi štela meti nebo i večno živlenje v najvekšoj popolnosti, v najobilnejšoj meri, ali i gvUšnost, da to dobro nikdar ne bo zgubila. Ona, se zna, primle svojega Zveličitela gostokrat v sv. obhajili, ali nikdar jo ne ostavla strah, da ga bo ponovno zgubila. Zato hrepene po tom, da se z Njim združi v nebi, kde jiva nišče nemore več razločiti.
Hrepenenje, da se z Bogom zjedini, raste od leta do leta vse bole. Končno se človeče srce otrudi, žele mir, šteroga najde te, kda dosegne j zaželjeno dobro.
Ali dokeč neje prišeo čas božji, ne pride do toga mira. No, ali bo božanski Zveličiteo to nevolno srce, ostavo tak dugo brez vsakoga okrep-lenja? Nikak ne! V nadomestilo njoj da tisti skrivnostni mir popolna vdanost v Njegovo sveto voljo, mir, v šterom vnaprej okošta zaželjeno srečo! . . . I tak vidimo tisto čUdo duše, štera se v nevihtaj toga sveta da kak dete nebeskoga Oče krotko zazibati v spanje v rokaj božjih i popolnoma brezbrižno v njih počivle.
Ti zveličiteo moj, lehko dopustiš, da ta Bogi vdana duša hodi po trnji, ali pa po rožaj ... Ti njoj lehko daš zmed grobom i denešnjim dnevom celo vrsto let, ali pa njoj lehko odrediš, da že zutra vmerje . . Ti njoj lehko vržeš na rame škrlatni plašč norčUvanja, ali pa jo zaviješ v preobraženo obleko Tabora . . . lejko njoj pošleš križ i trplenje, pa tudi radost i srečo . ■ . ona je z vsem zadovolna, samo če zamore spu-niti Tvojo sveto voljo ... Ti si s svojov ljubeznijov, s svojov milost-jov osvojio njeno srce, voljo, njene misli, da, celo njeno bivstvo. Ona žive samo navidezno i dela s svojimi lastnimi močmi ... v istini si pa Ti, ki živeš i deluješ v njoj.	*	JH
O ve iskrene, vedre duše, ki na takši način počivlete v rokaj božjih, kak ste srečne! . . . Zmožno počivajoče v Srci Jezušovom . . . nikaj
več neje zmožno, da zmoti vaš mir . . . niti vplivajoče ljudske strasti, §Če menje pa besnilo peklenskoga duha. Te blaženi mir, ki je za večino ljiidi tii na zemli samo kratkotrajni sen, je za vas stalen za celo vaše Živlenje.
Kakša čuda, da je i mali plamenček večnoga posveta, koga hranijo zemelska stvorjenja, podvržen spremembam človeči stvari. Olje, ki se njemi da, nema za sveto službo — da bi razsvetliivalo stanuvanje Jezušovo — kak je že povedano — vedno zadostne čistosti. Zato je mali plamenček kakti vznemirjen — plahoče i kadi se. —
Krščanska duša, tu maš sliko raznih vor svojega euharističnoga ži-vlenja. Tiidi v tvojem srci, v tvojih opravilaj i nakanenjaj nega vsikdar potrebne čistosti. Dokeč se klanjaš Bogi, posvet tvoje jakosti istotak potiho plahoče i opazuje se čarni dim tvojih nepopolnosti. Ti toti daruješ svojemi Zveličiteli svoje srce, dnevno se Njemi klanjaš, doprinašaš Njemi hvalo i molbe svoje ... ali za voljo stalnih zemelskih nagibov . . . ti je že znaš ... v tvojem srci je pravi nered! . . .
Kak bi te mogeo teda Bog blagosloviti? ... Pa tudi tvoja molitev nema znamke Bogi prijetne lepote . . . ostane teda brez uspeha !— Zakaj? Ar nega v njoj reči „Bodi", reči „Gospod bodi volja Tvoja!" Ti moliš, a pridržavleš sebi nekše pravice. Zato je tvoja žrtev nepopolna. Tak si Ti tU pred oltarom, kak ranjeni angeo, ki nemore odleteti proti nebi.
O da bi znao, kak žalostno gori tvoj euharistički posvet, kda je tvoj duh i tvoje srce zamazano s šterov strastjov, pa naj je ona šče tak mala i neopazljiva! O da bi znao, keiiko ti škodi tiidi samo edna gizdava miseo, kak ona zastruplja tvoja dobra dela ! kak premišljena mržnja na tvojega bližnjege oslablja moč tvojega srca! . . . Potem tisto hrepenenje za pri-jetnostjov; ki je s tebov popolnoma zavladala, i ti ne da ni mira ni pokoja! ... Pa tudi tisto prizadevanje, da zadovoliš svojemi čiitnomi vži-vanji, pa tvoja radoznalost i vnogi drugi nagibi tvojih čutil!
Ah, da bi ti ednok mogla spreviditi krščanska duša, kak te vse to ponižava i za nevredno dela!
Pred presvetim Oltarskim Svestvom gori na jezero svetiljk z najčis-tejšov i najlepšov svetlobov . . . samo se jedino tvoja svetiljka kadi 1 A če bi ednoga dneva mogla ona jedina goreti pred Jezušom ... o te bi . . . te bi ... Siromaški Jezuši . . .
Vendar bi bilo jako nepremišljeno, da v srditosti vgasneš že tak na pol vgašnjeno i zakajeno svojo svetiljko i da tisto malo življenja, kaj je šče ma v sebi, popolnoma zadušiš. Tisti Zveličiteo, ki je zato prišeo na svet' da spokorjene zvrači, nema navade, da vugnjeno trstiko potere, niti da vgasne vmirajočo svetiljko . . . Najmilejša Njegova naloga je, da zaceli vse rane, v hladnih brezčutnih diišaj pa, če je potrebno, viižge novi posvet, je vspodbiidi na novo živlenje!
Če si teda primorana krščanska duša priznati, da je v tebi dosta greha i pomenjkanja, ne ostavlaj zato nikdar svetoga tabernakla! ne obrni njemi za Ime božje nikdar hrbet! . Ne prepusti nikdar za najvekšo ceno svoje navadne molitvi i pobožna opravila! Trkaj se rajši v prsi i Pravi: mea kulpa — moj greh! Zazovi sladko Ime Jezušovo i vupaj se v Njegovoj neizmernoj smilenosti ... ti znaš s kelikov radostjov je božanski Zveličiteo sprejeo svete i čiste molitvi svoje presvete Matere. Kak rad je sprejeo spokorničke molitvi Marije Magdalene, kda je klečala pri
nogaj Njegovih! . . . Što bi tnogeo opisati veselje, štero je On tam najJ šeo?. . . Zveličiteo je s tolikov obilnostjov nagrado to popolno spo-kornico, odeo jo je s tak čudovitim plaščom svetosti, da je kesnej — na gori Kalvariji — njena ljubezen tak rekoč tekmuvala z vzvišenov ljiibez-nijov bi. Device Marije! Marija Magdalena je stala z Marijov vednako! bluzi Zveličitela pod križom, ona je bila odebrana, da bo v tistom straš-nom časi pri vmirajočem božem Sini i pri Njegovoj presvetoj Materi, pri Materi, štere srce je prebodno bridek sedmeri meč.
O ta bližina svetoga tabernakla!- / . Keliko duš je tu spremenilo svoje živlenje! . . . keliko jih je tii najšlo pot k popolnosti! Keliko brezštevilnih svetilk, ki so ednoga dneva bile, kak da bi vgasnole, a so nanovo razplamtele i potem sijale v hrami božjem po načini drobnih zvezdic v sredi prekrasne zimske noči! . . .
Iz knjižice „Vječno svijetlo" — poslovenio: BOGOSLAV.
Od „Doma sv. Frančiška."
Odbor za zidanje sirotišnice „Doma sv. Frančiška v Crensovcih, naznanja sledeče: Po sklepi seje širšega odbora od 13. maja t. 1.
1.	Prosimo za sirote v božem imeni, ne da bi koga silili, ali šteli škoditi domačim namenom, kakše ma štera fara ali občina. Naj vsaki v prvoj vrsti podpira domače namene i potreboče i poleg teh naj da kakšo drobtinico tudi Jezusi za njegove sirote.
2.	Nabirali bomo zviin letos ešče tri leta to je do 31. dec. 1. 1931. i to redno tri krat na leto okoli goda:
a)	Srca Jezušovoga,
b)	sv. Ferenca (Frančiška) i
c)	Božiča.
Zviinredno pa sprimemo vsaki den dar, gda nam ga što pokloni pri kakših posebnih veselih prilikah, kak je gostiivanje, god, krstitje, odaja, dobljenje penez iz Amerike itd. Dovoljenje za nabiranje v celoj državi do 31. decembra 1. 1931. je dano od ministerstva notrašnjih zadev 1. 1928. jun. 27. pod br. 28.976.
3.	Ki daruje sto dinarov ali vet, dobi edno diplomo.
4.	Ki daruje en kamen ali črep, to je 650 Din. ali 12 dolarov, se skleše njegovo ime z zlatimi literarni v marmornato tablo v „Domi sv. Frančiška'-.
5.	Za vse žive i pokojne darovnike i njihove domače se služi brezplačno vsaki tjeden edna sveta meša.
6.	Oprosijo se vsi gospodje plebanošje v Slov. Krajini, da nabiranje z predganice oznanijo i priporočijo.
7.	Oprosijo se vsi naročniki i širitelje M. Lista, da bodo pomagačje nabiranja za sirote na te način, da po-biidjavajo vsakoga do koga li pridejo, naj dariije za dom sirot.
8.	Oprosijo se vsi naši sniileni Ijiidjč, naj pišejo svojim domačim, štere majo v dobrom služi v Ameriki, Ca-nadi, Australiji i. t d. i je oprosijo, ka kupijo sami ali skupno z drugimi en kamen ali črep.
9.	Oprosijo se vsi naši ljudje, ki majo koga v Sloveniji ali na Horvačkom, ali gde indri v našoj državi, naj njemi pošlejo naš naslov i naj ga oprosijo, naj nam naznani, ka bode pobirao na dom. Naš naslovne: Odbor za „Dom sv. Frančiška" v Črensovcih, Prekmurje.
10.	Prosimo za občine, v šterih se senje vrši, par ljudi, ki bi za časa senja pobirali. Naj se javijo dobre duše, štere bi te trud na sebe vzele i mi njim pošljemo potem pooblastilo, ka smejo pobirati, ka je žandarje gor ne stavijo.
Ka je „kamen" sirotišnice „Dom sv. Frančiška"?
„Kamen" sirotišnice „Dom sv. Frančiška" je dar, z šterim se hiša lehko gorizozida. Cena ednoga „kamla" je 12 dolarov ali 650 Dinarov. Potrebujemo pa 800 „kamlov". Te „kamle" prosimo od naših ljudi i vseh dobrotnikov, ki zvun mej naše države dobro služijo v Canadi, Ameriki, Australiji itd.
Ka je „črep" sirotišnice „Dom Frančiška,, ? „Črep" sirotišnice „Dom sv. Frančiška" je dar, z šterim se spravi pohištvo v sirotišnico i se zasigura njeno vzdržavanje. Cena ednoga „črepa" je 650 Dinarov ali 12 dolarov. Potrebujemo pa 800 „črepov". Te „črepe" prosimo od naših ljudi i vseh dobrotnikov, ki prebivajo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencov, predvsem pa od prebivalcov Slovenske Krajine.
Gda bo pali pobiranje na „Dom sv. Frančiška" ? Na „Dom sv. Frančiška,, je drugo pobiranje na Ferencovo ali Fran-čiškovo, to je na god sv. Ferenca okt. 4. Na te den, ali edno nedelo prle ali sledkar, kak je pač v tom meseci mogoče pobrati, prosimo tiste fare, kde nemajo svojega lastnoga pobiranja i kde ne je bilo toče, naj dajo kakši krajcar na „Dom," ka hitrej pride vkup potrebna šuma za hišo naših sirot. Poleg svojih domačih potreb mislimo tudi na sirote. Mesto penez vsaki lehko da proso i krumple.
Novih kamlov smo dobili 10. Zdaj jih že mamo 63. Trbe nam jih ešče 737. Amerikanci so se lepo oglasili.
Amerikanci, spravite si spomin. Tista vez, štera vas na domačo grudo veže, je ljubezen. To ljubezen si najbole s tem potrdite, če kupite en kamen za sirote. Molitve teh bodo do konca sveta kričale : Amerikanski Slovenci so mi spravili te dom, smi-leno Srce Jezušovo blagoslovi je v njihovih potomcaj na zemlji, i zveličaj je z njimi v nebi. Celi vaš rod do konca sveta bo z vami zvezan vkup v lepi venec ljubezni, šteroga do plele molitve sirot.
Črepi se povekšdvajo. En darovnik iz Črensovec, ki se nešče imenuvati, je sam kupo en črep. Bogatejši kmetje prido gotovo za tem siromaškejšim. Novih črepov mamo 9, vsevkup 71, trbe nam jih ešče 729.
Dobre duše vsako priliko zrabijo za sirote. Ivko Ana iz Sr. Bistrice se je zdravila v Varaždinskih Toplicah. To priliko je porabila, da je med gosti pobirala na dom. Nasledujte jo!
Poznanci darujejo. Kristal Štefan vučiteo v Padeji v Banati, poznanec našega urednika, je nabrao med tamošnjim prebivalstvom bluzi petsto dinarov.
Bratovčine se oglašujejo. Prva bratovčina ali družba, štera je dala na dom, je Roža Marijine sedmere Radosti iz G. Bistrice. Daruvala je 20 Din. Gotovo bodo vse bratovčine Slov. Krajine sledile toj peldi.
Še poslanstva nas poapirajo. Vogrsko poslanstvo vu Beogra-di je daruvalo 200 Din. na naš dom.
Oficiri mislijo na nas. Major Branko Pogačnik, adjutant Njen. Vis. Kraljice Marije nam je poslao 50 Din.
Duhovniki nas podpirajo. Gospod F. Herman, kaplan v D. Lendavi, so dartivaii 100 Din. i Cede Jožef, pleb. v Studencih ravno telko.
Žandari z nami. Leban Anton, žand. stražamešter iz Žiškov so nam dali s svojov gospov 100 Din.
Občine se budijo. Na D. Bistrici sta nabrala Kolenko Janoš i Cigan Ivan 528 Din. 35 p. na Srednjoj pa Horvat Martin z Kramar Jožefom 420 Din.
Uradniki se brigajo za naše sirote. Medvešček Alojz, železniški uradnik je nabrao. v Beogradi 2350 Din.
Cerkveni dostojanstveniki nas podpirajo. Presv. g. Miha Pušič, piišpek vu Hvari v Dalmaciji so nam poslali 100 Din.
Bratje i sestre iz tretjega reda v Mariboti so mislili na nas i nam poslali potom svojega voditela 491 Din. 50 p.
Na senji v Črensovcih sept. 17. so naši nabiralci^ pali pro-bali srečo. I ne zaman. V tom slabom vremeni je Žižek Kata dobila 137 Din. i oviva dva nabirača 22 Din.
Beltinska hranilnica je odprla svojo blagajno za sirote, dala je 100 Din.
- -	ODBOR.
Življenjepis Chambon Marije Marte, laične
sestre reda Marijinoga obiskavanja.
m.
Virestiivanja i telovna krotenja.
Predstojniki, kak so nepobitno spoznali iz znamenj božo volo — z. šterimi se pa zavolo toga kratkoga spisa ne moremo baviti — čeravno so meli pomisleke, pomali so se li odločili dovoliti Mariji Marti, ka je križani Jezuš zahtevao od nje. Marija Marta je najprle te nagib čutila, naj noči na podi svoje selice prespi. Zatem je dobila zapoved, naj noč no den nosi spokorni pas. Malo za tem so njej mogli trnjavo krono splesti na glavo, štera njoj je takso bolečino delala, ka počivati ne mogla.
Za osem mesecov 1. 1867. maja meseca Jezuš ne zadovolen stem, da spi na podi, da nosi spokorni pas i trnjavo korono, nego i sen je zahtevao od sestre Marije Marte, ar jo je pozvao, naj viresttije pred Najsvetejšim Oltarskim Svestvom, gda celi klošter spi.
Takša zatajiivanja komaj more natura prenašati. Ali ne dava lehko Bog za to ceno posebne milošče? ... V nočnoj tišini je Gospod na najbole čuden način ravnao z svojov sliižabnicov. Včasi je dopusto, da se je vore dugo teško mogla boriti proti triijavi i zaspanosti. Največkrat pa je zaspala i se je v nikšo formo zemeknola v gledanje Boga, med šterim njej Jezuš naznanjao skrivnosti svojega trplenja i svoje ljubezni, jo napu-njavao z tolažbami, da se je takrekoč pogražala v blaženosti njegovoga Srca. I to ide naprej den za dnevom, dokeč ne postane ta ponižna, preprosta i bogavna duša popolnoma Jezušova.	(Dale.)
Driištva i zveličanje.
XIV.
Na največ ugovorov proti našemi članki „Driištva i zveličanje", smo že dali odgovor. Nekaj bi jih ešče meli, ali ar naši odgovori odstranijo vso bojazen, dvojnost i nerazumljivost dobrih duš, zato bi bilo odveč, stemi se ešče nadale mantrati. Vsebina vseh ugovorov je ležala na to} srdiki: Ve nam pa bratovčine nosijo dosta dobroga, zakaj bi se pa te pisalo proti njim ? Nas neso razmele dobre duše. Mi nesmo pisali proti bratovčinam, nego za bratovčine. Kak so sami ugovori pokazali, ljudstvo
ne je znalo ločiti med „zapovedanim" i med „priporočenimVera z dobrimi deli je zapovedana za zveličanje, bratovčine so pa samo priporočene zato ka olejšajo pot zveličanja. Brez vere i dobri del se nišče ne more zveličati brez bratovem se pa vsaki lehko zveliča. Nišče ne sme zato praviti ka je tisti slab katoličanec, ki ne je v bratovčini i ka je dober, ki je v njej kak tudi mšce ne sme praviti, ka so od Materecerkve potrjene bratovčine ne na veliki hasek vsem dušam, štere njihove dužnosli verno spunjavajo' Ne vehki vao so bratovčine, vsem je zato preporočamo kak smo je i prle preporočali a s tem pogojom, da se verno držijo kotrige njihovih pravil. Tudi jaz, ki te rendice pišem, sam vu večih bratovčinah, a priznavam da zavolo njih nesam več pred Bogom, od drugih, nego več zasliiženja mam samo zato i samo te, če si prizadevam teh dužnosti verno i popolno spunjavati. To naj bi pravila od sebe i vsaka kotriga bratovčin.
Prvi del naših člankov s tem dokončamo i idemo k drugomi. V tom bomo gucali od necerkvenih društev i od teh povedali v keliko služijo i v keliko neslužijo našemi zveličanji. Naš namen ne je grajati, ka je dob-roga ali preporočati, ka je slaboga, naš namen je pokazati našim naročnikom istino, ki počiva na nezmotljivoj veri Jezušovoj. Ka ne počiva na toj pečini, nam je škodljivo i se ga moramo ogibati, če je še tak lepo • — ka pa na njej počiva, raste i cvete, pa moram priporočati, čeravno se celotni sveti zamerimo. — Ali prle kak bi začeli razpravo drugoga dela našega članka, dovolite, dragi čtevci, da Vam naznanimo odgovor ednoga imenitnoga vučenjaka, doktora bogoslavja odgovor, šteroga je dao tistomi ki je pisao proti našemi članki „Driištva i zveličanje". Te vučenjak je pre-eteo, ka se je proti članki Marijinoga Lista pisalo i je pisci ugovorov te kratek odgovor dao: „Ka je pisano proti članki M. Lista „Društva i zveličanje", je mešanca kisloga zelja i mlečne kaše, sam pisec je pa nemak". Pač doktorje bogoslovje, ki v malom prsti nosijo znanost kat. vere, malo preostro odgovarjajo, a namen pa majo dober: hasniti ščejo veri Jezušovoj i zveličanji diiš. Te najboši namen naj zbriše ugovore; potolaži ugo-vornike; nje i nas vse pa pripela v globočino tiste ljubezni, štera žari v brci Jezusovom. Po bratovčinah rasimo i dorasimo do popolne ljubezni Jezušove.	(Konec prvoga dela.)
Svetniški venec meseca oktobra.
2.	God angelov čuvarov. Vsi mamo ednoga. Ne je male časti i moči, nebeški vladar je i oborožen z močjev Vsemogočega. Čuva nam dušo, telo, vrednost. Dušo, ka se njej ne pripeti najvekša nesreča, smrten greh i nesrečna smrt. Telo, ka ma zdravje i moč za spunjavanje bože vole, ka ne onemoremo v božoj službi zavolo nepazljivosti, neredr.oga življenja. Vrednost, ka je ne zapravimo mi ali driigi v slabe namene, nego služi v namen, kak je to dober Bog določo. Sam dao že hvalo angeli čuvari za njegovo varstvo? Angeli čuvari se samo te morem vredno zahvaliti, če sprejemam dobre misli, štere mi on dava i če se ogibljem lagoje poti, pred šterov me kara.
3.	Mala Jezušekova Trezika. Naša vrstnica je. Znami je živela, v našem življenji je vmrla i se že sveti na božem oltari kak svetnica. Hodila
je po maloj poti. „To malo pot je tak hodila, da je vse zato. opravljala, vse zato pretrpela, vse zato molila, naj Jezusa razveseli, naj njegovo Srce potolaži."' To je skrivnost njenoga življenja. Ona ne je mela svoje vole, nego Jezušovo je samo iskala. Ne je štela biti pred svetom poznana, skrita je štela biti z Jezušom i za Jezuša. Ka si včinila, duša ti že, ka Jezusa razveseliš? Si se bar ednok že zatajila v te namen? Poskusi, kak sladki so takši križi!
4. Sv. Ferenc Assiški. Sveti siromak. Cerkev je od jezeri i jezeri ran krvavela, kda je živo. Pomoč njej je trbelo. Njega je zbudo Bog za pomočnika njej. 1 v te namen njemi je dao dva dara: ljubezen do Jezuša i do njegovoga siromaštva. Z tov dvojov Ijiibeznostjov 'je prenovo svet, milijone je pripelao nazaj k Jezuši. Ljubiš ti Jezuša ? Ne mrmraš na siromaštvo ? Jezuša ljubiti pomeni bože zapovedi verno zdržati, siromaštvo ljubiti pa : nikaj ne meti za svoje, nego za Jezušovo vrednost. Če mi zato kaj prejde, mirno odgovorim : Jezuš je svoje vzeo, — če mi pa kaj naraste, se zahvalim i priznam : Jezuš je blagoslovo svojo vrednost. Tak guči ljubezen do Jezuša i njegovoga siromaštva. Morje miru je v tistom srci doma, štero pozna to jedino pravilno pot, kak naj ^ se misli od vrednosti.
7. Rožnovenska kraljica. Marijin dar je sv. Čislo. Je venec, venec iz rož. Bele so v njega vpletene : petere skrivnosti veseloga čisla, štero nam guči od prihoda Jezušovoga na svet i njegove preblažene matere. Pet krvavordeči rož seskuzi nad trpljenjom božega Zveličitela i njegove žalostne Matere. Pet zlatih rož šepeče od nebeskoga veselja, šteroga „človeče oko ne more viditi, vuha ne čuti, srce ne občutiti". Maticerkev bogate odpustke podeljava vsem, ki čislo z premišljavanjom, to je lepo pazljivo molijo, ki z skrivnosti sad nabirajo za svojo dušo. Edno minuto je zadosta na posamezno skrivnost premišlavati. Celi mesec oktober je posvečen Rožno-venskoj Kraljici i se more vu vseh cerkvah vsaki den zmoliti sv. Rožni-venec z lauretanskimi litanijami i z molitvom „K tebi bežimo, o blaženi Jožef". 1 to pobožnost je še posebi obogatila z odpustki sv. Cerkev. Kda čislo držiš v rokah i je pobožno moliš, Marijo držiš za roko. Pa bi se bo-jao pogubljenja ? To ne je mogoče.
28. Kristuš Kralj. Na god sv. Simona i Jude apoštolov, na zadnjo nedelo oktobra, spadne krasni i ljubljeni svetek Kristuša Kralja letos. Kristus Kralj! O kakša tolažba za mene. Moj Jezuš je kralj. Moj zavrženi, ošpotani, križani Jezuš je kralj. On, komi jaz služim, je kralj. Je kralj nebe i zemlje. Je kralj večnosti. Njegovomi kraljestvi ne bo konca. Tiidi za mene je kralj. Kem več zatrpim, tem več dobim v njegovom kraljestvi. Kem menje me svet pozna i štima, tem bole me bo on. Plača njegova je večna ljiibav, večna sreča, večna radost, večno sprotoletje, večni žitek, same rože brezi trnja, sam mir brezi nevihte, samo sunce brezi oblaka. O Jezuš, bodi mi kralj, bodi mi smiljeni kralj, jaz sem i ščem i naprej ostati tvoj bogaven podložnik.
Društvo za čuvanje reda v cerkvi i zviina nje pri precesijah i drugih cerkvenih pobožnostih.
V Črensovcih se je ustanovilo to društvo pod imenom „Hiša molitve".-Ar je to društvo potrebno za vsako faro, niže objavimo pravila toga. To-
pa zato, naj se tiidi v drugih farah vpela notri. Namen ma najlepši i čisti d tih Kristušov i njegove Materecerkve diši iz njegovih pravil. Zato je višešnja cerkvena oblast društvo tudi potrdila.
Kak je z pravil razvidno, bodo kotrige društva nazviinaj nosile znak, (cecvo, svetinjico, tablico) štero si kak gombašnico opičijo v obleko. Naj nam pa ti znaki falej pridejo, prosi uredništvo Marijinoga lista odgovor iz vseh far, kde namenijo to društvo meti,.keiiko znakov bi potrebuvali, ka je te naročimo. Za srebrne prosijo 5 Din v Celji. A to je malo predrago. Bodo z druge materije tudi dobri, ki do falejsi. Prosimo do Vseh bvetcov odgovor kelko i kakše bi naj naročili.
PRAVILA
DRUŠTVA »HIŠA MOLITVE" V ......................................
(ČRENSOVCIH)
§ l.
Ime in sedež.
Društvi se zove : „Hiša molitve" v..........................................................(Črensovcih)
Sedež društva je tam, gde je župni urad (farof).
§ 2.
Namen.
Namen društva je:
a)	V okviri obstoječih zakonov pod vodstvom cerkvene oblasti čuvati red i povekšavati zvunejšnji sijaj pri cerkvenih, verskih opravilaj pa po-božnostih i to v .cerkvi pa zvuna nje.
b)	skrbeti za potrebno izobrazbo, da se dosegne gornji namen,
c)	gojiti čUstva lubezni do sv. Cerkve.
§ 3.
Sredstva.
V dosego toga namena:
a)	se društvo vdeležiije februara 2. i tretjo nedelo po vUzmi. to je na Svečnico i god varstva sv. Jožefa cerkvene i zvUncerkvene slovesnosti i predavanja od Cerkve i od živlenja v njoj,
b)	napravla poučna predavanja posebno od pomena driištvene službe i sploj od delavanja Cerkve,
c)	zbira penezne pripomočke (članarina, darila, volila itd.) zajvzdrža-vanje društva,
č) vzdržavle društveno imanje i inventar, ki služi samo društvenim namenom,
d)	vorno spunjavle določbe društvenih pravil, odredb i drugih predpisov
e)	omejuje neredno vžizanje alkohola i zato pri društvenih slovesnostih i predavanjih zabranjuje plesne zabave pa strogo pazi na zmernost v jeli i pili.
§ 4-
Kotrige.
Društvo je postavleno, kda pristopi bar 30 rednih kotrig i si zvoli odbor.
DrOštvo ma:
a)	redne kotrige z znakom a brez diplome,
b)	redne kotrige z znakom i diplomo pa
c)	podporne kotrige.
Redna kotriga društva more postanoti vsakši moški i dečko, ki je nevtepenoga obnašanja, krščanskoga živlenja i močnoga zdravja. Redne kotrige dobijo znak društva vsakše leto na Svečnico, to je febr. 2. diplomo pa na god Varstva sv, Jožefa, tretjo nedelo po Viizmi, oboje na račun društva. Diploma se izroči po bar enoletnoj vornoj službi.
Podporne kotrige so farna cejska društva kak takša s svojimi pra-vilami. Vstop pri drugih društvih (Orli, gasilci), če se nameni ne križajo, je ne ovira, nego je priporočilo za vstop.
§ 5.
Driištveni znak.
Znak ma na ednoj strani podobo sv. Jožefa, patrona Cerkve, na drii-goj pa Gospodovo daruvanje v cerkvi. Te znak se sme nositi samo v v službi, bodisi v cerkvenoj, ali zvuncerkvenoj, kda društvo ali v celoti, ali pa v svoijh delih nastopa. Ravno to vala za društveno zastavo, štera je opremlena s podobama kak društveni znak.
§ 6.
Pravice kotrig.
1. Redne kotrige obeh kategorij majo pravico
a)	se vdeležuvati slovesnosti i predavanj v cerkvi i zviin cerkve, posebno onih: 2. februara i tretjo nedelo po Viizmi,
b)	zavzeti od cerkvene oblasti njim določeno častno mesto pri cerkvenih opravilaj i pobožnostih v cerkvi i zviin nje,
c)	nositi znak i zbirati se pod zastavo pri vkiipnom nastopi za časa službe i društvene slovesnosti v cerkvi i zviin nje.
t 2. Redne kotrige obeh kategorij dobijo v žitki
a)	letno skupno 4 sv. meše, vsakše frtaoletje edno, po smrti pa
b)	častni sprevod z velkov vdeležbov kotrig po določbaj odbora i
c)	vsakša pokojna kotriga posebi edno sv. mešo zadušnico, pri šteroj je poleg i pri šteroj sveti od odbora določeno zastopstvo društva.
p Podporne kotrige majo pravico vdeležuvati se vseh cerkvenih i zviin cerkvenih slovesnosti društva i so deležni z ednim sadov letnih štirih sv. meš.
K	§ 7'
Dužnosti rednih kotrig.
1. Vsakša na novo sprejeta nova kotriga oblubi cerkvenomi zastopniki ali njegovomi namestniki 2. februara, da se šče vorno ravnati po pravilaj i določilaj društva i na te način sodeliivati, da bi bio dosegnjen društveni namen, i nato se njemi izroči društveni znak.
2.	Živeti mora krščansko živlenje, posebno se mora odlikiivati v le~ pom obnašanji pri božoj službi v cerkvi i zviin nje. Što teh lastnosti rema, se sploj nemre sprejeti med kotrige.
3.	Za kritje društvenih izdatkov mora prispevati z zneskom 2 (dva) dinara letno.
4.	Vdeležiti se mora
a)	skupne bože službe dne 2. februara i tretjo nedelo po Viizmi i to skupno z društvenim znakom i pod driištvenov zastavov,
b)	po določbaj driištvenoga odbora more svetiti i izvršavati tudi druga opravila pri sv. meši i pri drugih cerkvenih pobožnostih, predvsem pa paziti na red pri teh.
5.	Kda se njemi izroči diploma, more pristopiti k sv. obhajili. (Dale1)
CERKVENI - GLASU
J. KONTLER
— Papov odposlanec od sedemstoletnice lavatinske pušpekije.
Kda so se v Maribori vršile slovesnosti sedemstoletnice pušpekije, je prišlo od prevzvišenoga gospoda apoštolskcga nuncija v Beogradi pismo našemi prevzvišanorni herceg piišpeki, gde pišejo, kak se spominjajo vsega, ka so vidli i čiili v Maribori, kda se .e z takšim veseljom obsliižavala sedemstoletnica lavatinske pušpekije. Nadale pišejo, ka so po njih blagoslovili vse sv. Oča, šteromi sta duhovščina i ludstvo vdaniva v tak glo-bokoj prisrčnoj lubezni i pokorščini. Sv. Oča se zahvaliijejo našemi pre-vzvišenomi gospodi herceg piišpeki, duhovščini i vernikom, pa želejo i prosijo^vse, ka je dobroga, predvsem pa milost božo v miri i jakosti. Pismo je sklenjeno z rečmi apoštola Pavla : „Ovak pa, bratje, veselite se, bodite popolni, mejte mir, i Bog mira i liibezni bo z vami".
— Sv. Oča lavatinskoj piišpekiji. Naš prevzvišeni gospod hercegpiiš-pek so bili v Rimi, kde so jih sv. Oča sprijali v zasebno avdijenco. Te sta se pogovarjala od naše pušpekije i sv. Oča so z veseljom vzeli na znanje vnogo stvari. Povedali so svojo želo, naj bi se versko živlenje sploj bole razširjavalo v našoj piišpekiji pod vodstvom duhovščine. Omenili so, da nemrejo pomagati vernikom telko, kak bi radi, ali ltibijo nas vse brez razlike z prisrčnov i očinskov liibeznijov. — Posebno so se zanimali za sklep, da naj se v spomin sedemstoletnice pušpekije začne akcija za novo bogoslovno semenišče i so tudi sami daruvali iz svoje zasebne kase 25.000 lir. Nazadnje so sv. Oča naročili našemi prevzvišanorni gospodi piišpeki, naj sporočijo vsem duhovnikom i vernikom njihovo zahvalo za vdanost i njihov apoštolski blagoslov.