Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, ponedeljek 22. junija 1956
Štev. 140. Leto X. (XVII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredniitvo in uprava: Maribor, Gospoaka ul. tl / falefon uredništva 2440, uprave 245L	"SI8P TBP
lahaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri Velja mesečno prejeman	A ||P! jfif? H g|j jlS|LJSy #W-| *
v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku > Oglase AA	ilhi	ji^
sprejema tudi oglasni oddelek >tJutra“ v Ljubljani / Poštni čekovni račun št. 11*409	99
msuummm
PMedu
GIBANJE JNS.
V prostorih Kazine v Nišu je bila včeraj banovinska konferenca JNS, na kateri so podali izčrpno poročilo o političnem položaju senator Jovan Banjarjin, senatorja dr. Albert Kramer in dr. Andje-linovič ter bivši predsednik vlade Nikola Uzunovič. Pri volitvah se je soglasno izvolil novi banovinski odbor JNS za moravsko banovino.
10%.
Finančni minister je izdal na vse državne urade in ustanove, nadalje vsem banskim upravam in mestnim občinam točna navodila glede sestave proračunov za proračunsko leto 1937/38. V teh navodilih se povdarja načelo, da se morajo črtati vsi oni osebni, pa tudi materialni izdatki, ki niso nujni iz stališča državnih Potreb. Krediti za osebne izdatke se morajo predložiti po stanju 1. julija. Ustvarjenje novih službenih mest je popolnoma izključeno, ker je, kakor trdi finančni minister, po podatkih razvidno, da je že sedaj število osobja v državnih uradih in drugih ustanovah večje, kakor bi bilo dejansko potrebno. Radi tega se mora število osobja znižati za 10%, pri čemer naj se reducirajo prvenstveno nekvalificirane moči. Vsi državni uradi in ustanove naj preskrbijo, da se .bo moglo to 10% znižanje izvršiti do veljave novega proračuna brez vsakih težav. Slična navodila za sestavo novih proračunov je izdal finančni minister .tudi banovinam, ki ni o rejo znižati osebne izdatke za najmanj 10%, materialne izdatke pa za najmanj 20% od dosedaj predvidenih proračunskih kreditov. V istem smislu so dana Navodila tudi mestnim občinam.
BUREN SHOD.
V Mitroviči je bil včeraj shod »Borba-šev«, ki se je vršil na trgu Kralja Petra. Na enem koncu trga se je zbralo nekaj -stotin nasprotnikov Hodžerovih »Borba-'sev«, ki so vzklikali proti fašizmu in proti Hodžeri. Reditelji pa so zatem vposta-.mi red in mir, tako da se je zborovanje ■ahko nadaljevalo. Glavni govornik je bil dr. Kešeljevič, ki je med drugim pozval tudi Ljuba Davidoviča, dr. Mačka in Joco Jovanoviča, da se priključijo gibanju »Borbašev« in da se z njimi vred borijo 2a svobodo tiska ter združevanja in zborovanja.
ZA NAŠE MORJE.
V dvorani Trgovskega doma v Ljubljani je bila včeraj dopoldne glavna skup ®Čina ljubljanskega Oblastnega odbora Jadranske straže, ki jo je vodil predsednik dr. Otrnar Pirkmajer. Skupščina je Potekla v polnem priznanju uspešnega jtela za naše morje in je bil pri volitvah fliub hudi gonji radikalskega političnega tabora ponovno izvoljen za predsednika "Pokojeni podban dr. Otmar Pirkmajer.
ZENICA.
Včeraj se je v Zenici položil temeljni kamen za razširjenje zeniške železarne, t° Je gradnje novega objekta, v katerem Se ho izdelovalo valjano železo in jeklo Velikih profilov. Pri slovesnostih so bili navzoči med drugim tudi predsednik vlade dr. Stojadinovič ter ministri dr. Spako, Djura Jankovič iti dr. Kaludžerčič. Slovesnosti so so zaključile z velikim banketom.
ČASNIŠKI OCVIREK O KORUPCIJI.
Organ »Zbora« Otadžbina prinaša kratek članek pod naslovom »Srbi in korupcija«, v katerem beremo sledeče: »V pogledu korupcije sc prvenstveno misli na
Uešike dem&ksimdk avsltijskik kMet-
\mm mdmmu.
DUNAJ, 22. junija. Pristaši narodnega socializma so organizirali v soboto in nedeljo na Dunaju in okolici velike demonstracije. V soboto zvečer so hitlerjevski demonstranti razbili v praterju neko monarhistično prireditev, V notranjosti mesta so včeraj sipali letaki, v katerih se napoveduje skorajšnji padec sedanjega avstrijskega režima. Vlada vidi v teh dogodkih poživitev nacionalno-socialistične akcije. Za danes popoldne je vlada sklicala konferenco varnostnih direktorjev iz vse Avstrije, na kateri se bodo proučili ukrepi v svrlio preprečenja naraščajočih nacionalno socialističnih akcij.
Batikade m skatme m kttsdiskik tdkak
BRUSELJ, 22. junija. Spričo komunističnih podtalnih akcij je vlada proglasila radi ponavljajoče se sabotaže obsedno stanje po vsej zemlji. Množijo se poročila o demonstracijah. V raznih mestih so bile preko noči postavljene barikade. Tračnice so zabarikadirane, delavoljne so stavkujoči pregnali iz delavnic. Vse vojaštvu je v alarmnem stanju in patrulira po ulicah z nasajenimi bajoneti. Na vseh važnih točkah v Bruslju so postavljene strojnice. Mesto nalikuje velikemu vojaškemu taborišču. Stavkujoči nameravajo napraviti pohod na Bruselj.
Raasevdt o&mia ps&oved mam atom jo
v lioši
WASHINGTON, 22. junija. Preje nego so pričakovali, je predsednik Roosevelt ukinil prepoved izvoza oročia in municije, ki je bila naperjena proti obema vojskujočima se državama v vzhodni Afriki, to je proti Italiji in proti Ahesiniji. Predsednik Roosevelt izjavlja na koncu svojega razglasa: »Svojčas sem odredil gornje določbe v interesu zaščite naše nevtralnosti. Sedaj pa sem si stekel prepričanje, da ne obstojajo več pogoji in okoliščine, ki so diktirale te ukrepe. Radi tega razglašam s tem svojim novim proglasom, da ti prepovedni odloki več ne veljajo.«
§mdmd pom ašesiksktfn. vd&aketM,
ADDIS ABEBA, 22. junija. Podkralj Graziani je sklical poglavarje in visoke abesinske uradnike, ki jih je pozval k pokorščini, ker da trpi država radi njihove nepokorščine veliko škodo in izgubo. Vlada v Rimu ni zadovoljna, radi česar jih poziva, da vplivajo na upornike in saboterje, ker bi se sicer moral poslužiti radikalnih ukrepov.
RIM, 22. junija. Podkralj AbesiniA maršal Graziani je poklonil Benetkam lepega leva in dva krasna eksemplarja afriških živali, ki sta preje pripadala negušu.
I/ Buhamii je
BUKAREŠTA, 22. junija. Včeraj dopoldne so nastali spopadi med pristaši časopisov »Univerzula«, »Adeverula« in »Dimlnlata«. Iz množice so padli tudi streli in je bilo več oseb ranjenih. Spopadi so nastali radi tega, ker so nacionalni dijaki preprečevali razrodajo demokratskih časopisov, kar se je zgodilo na ta način, da so navalili na razprodajalce časopisov, jim odvzeli časopise, ki so jih nato po ulicah zažgali. Bilo je več spopadov ter je policija izvršila preko 100 aretacij.
Atašei se iattja koket ievi
JERUZALEM, 22. junija. Pri Tulkarenu so nastali včeraj težki spopadi ined vstaškimi Arabci in angleškim- oddelki. Arabci so napadli s toliko besnostjo in premočjo, da so sc Angleži morali umakniti. Šele s pomočjo bombarderskih letal je bilo mogoče odbiti napad upornikov. Letala so zasledovala umikajoče se Arabce v gore. Angleži so imeli dva mrtva in tri težko ranjene, Arabci pa 10 mrtvih m 100 -ranjenih.
w	Ww’*rwW^Uw^W	P	PIPI/
m JUMmm
BERN, 22. junija. Policija je aretirala nekega Ukrajinca, ki se je izdajal kot polkovnik Konovalec ter ga izgnala. Osumljen je, da je pripravljal atentat na ruskega ljudskega komisarja LHvinova. Ukrajinca so spravili pod močno eskorto preko italijanske meje. Polici ja je namreč pred dnevi aretirala tri sumljive tujce, od katerih je eden priznal, da pripada skupini treh oseb, ki ima nalogo, da izvede neko akcijo.
LONDON, 22. junija. V Dublinu sc nastale velike rab tike ob priliki vladne prepovedi irske republikanske armade, nazvane »Ira«. Nastali so spopadi med policijo in pristaši »Irc«.
Srbe. Če bi se pa izvedla prava kontrola, bi se lahko ugotovilo, da sedijo v vseh kapitalističnih podjetjih vsi »ugledni« in »priznani« iz vse države ter da je na tem polju izvedeno pravo narodno edinstvo, da med onimi, ki se nazivajo Srbe- in ki se križajo s> tremi prsti, ni niti eircga resničnega srbskega rodoljuba, torej ni niti enega edinega Srba, ki bi bil prelil kri za to • zemljo, marveč da je tukaj neka mala srbska mafija, od katere srbski narod ničesar nima razen zla in neprijetnosti, ter je brezdušno hi sramotno radi te mafije metati krivdo na vse Srbe.«
MONTREUX.
Za danes ob 16. uri je določena otvoritev dardanelske konference v Mon-treuxu. Delegati zainteresiranih držav so že včeraj prispeli tjakaj. Pariško časopisje posveča konferenci veliko pozornost in povdarja, da predstavlja konferenca važni precedenčni slučaj za mirno revizijo mirovnih pogodb, ker je pričakovati, da se bodo po tej konferenci uglasile še druge države z zahtevo po reviziji mirovnih dogovorov. Zato je na mestu opreznost, četudi ni dvoma, da se bo zahtevam Turčije ugodilo. Za predsednika konference se bo izvolil avstralski delegat Bruce.
NEGUŠ.
Negtiš je izjavil novinarjem, da se ne bo niti sedaj, niti v bodočnosti odpovedal abesinski kroni in da ne bo nikdar abdiciral. Slejkoprej je prepričan, da bo Evropa vpostavila neodvisno Abesinijo z njenim pravim kronanim vladarjem na čelu. Z ozirom na izjavo zunanjega ministri Edena, da ne obstoja nikakšna abesinska vlada, je izdalo abesinsko poslaništvo objavo, da je neguš v stalnem stiku ? abesinsko vlado, ki ima svoj sedež v Gore in ki ji stoji na čelu Eada Gadih. Neguš je prejel včeraj od svoje vlade obširno sporočilo, v katerem se sporoča, da teče življenje v tem delu Abesinijo popolnoma normalno in da uprava povsem normalno funkcionira. Vojska stoji popolnoma na strani ne-guša. To poročilo je prispelo po pošti in je to obenem prvo poročilo, ki ga je neguš prejel od abesinske vlade v Gore.
SCHMELING ZOPET MILIJONAR.
Bruto dohodki pri petkovem boksarskem matchu Schmeling :Louis so znašali .547.431 dolarjev. Čisti dobiček je bil 464.945- dolarjev. Od tega zneska si delita zmagovalec in poraženec na enake dele 250.000 dolarjev. Od tega so mu tretjino zaplenili za davke. Schmeling je prepričan, da bo porazil tudi Braddocka.
SAMO SANJE.
V uvodniku »Trg. lista« št. 68 beremo: »In če gledamo po Sloveniji, moramo na to vprašanje odgovoriti z odločnim: ne! Naša premogovna kriza je ostala prav tako ostra, kakor je bila. Za odpravo stiske, v kateri umira naše lesno gospodarstvo, se tudi i>i nič storilo. Niti toliko sc ni doseglo, da bi se olajšal odjem slovenskega lesa vsaj na notranjem trgu. Previsoke železniške prevoznine, previsoki davki in zamrzle terjatve prav tako tlačijo k tlom naše lesno gospodarstvo, kakor preje. Judi kriza naših denarnih zavodov ni niti najmanj omiljena, da pa tudi za trgovino in obrt ni naistalo Še prav nobeno zboljšanje, dokazuje statistika p odjavljenih obratih le prenazorno. V Sloveni}! o zboljšanju še ne moremo govoriti, temveč smemo o tem samo sanjati. Takšna je resnica.«
i sita, v suu aMmmi, v mlsiek dmeuma
Triumfalne sokolske slovesnosti v Siovenjgradcu — Svečana otvoritev Sokolskega doma kralja Aleksandra I. in odkritje spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. Ujedinitelju
Impozanten je bil včerajšnji potek velikih in pomembnih sokolskih slovesnosti v Siovenjgradcu, kjer se je otvarjalo novo sokolsko gnezdo, ki -bo nosilo ime blagopokojnega kralja Ujedinitelja in kjer se je ob krasni udeležbi odkril spomenik velikemu kralju Mučeniku.
2e na vse zgodaj so se zbrale včeraj v Siovenjgradcu sokolske čete vseh sokolskih žup. Ob 8. uri zjutraj je prispel iz Maribora vlak z 400 udeleženci. Tamkajšnji funkcionarji in zbrano Sokolstvo jo pričakovalo udeležence na severni postaji z godbami. Ob pol 10. uri so se zbrali Sokoli ponovno in šli na gl. kolodvor, kjer so pričakovali ljublj. in celjski vlak. Točno ob 10.15. uri je prisopihal Savinjčan na postajo in pripeljal s seboj tudi okoli 400 udeležencev. Odtod se je razvila slavnostna povorka s sokolsko konjenico na čelu skozi mesto Siovenjgradec do Sokolskega doma, kjer je bil n prejem in pozdrav zastopnika Nj. Vel. kralja, zastopnikov oblasti, Sokolstva in gostov. V krasnem govoru je brat starosta dr. Železnikar pozdravil prihajajočega zastopnika Nj. Vel. kralja, brigad-nega generala Miljutina Milenkoviča, kakor tudi zastopnika ministra vojske in mornarice g. podpolkovnika Marka Nikoliča. Istočasno je pozdravil zastopnika bana sreskega načelnika dr. Hrašovca, zastopnika Sokolskega saveza, brata dr. Milana Goriška ter vse zastopnike bratskih žup, društev in korporacij.
Starosti se je za lep sprejem zahvalil odposlanec Nj. Vel. kralja, ki je v krasno zasnovanem patrijotičnem govoru pov-darjai važnost sokolske misli in ideje ter čestital društvu na tako lepi zgradbi Sokolskega doma, kj je posvečena spomina Nj. Vel. viteškega kralja Aleksandra I. Ujedinitelja.
POMEMBEN GOVOR BR. IVANA ROJ-NIKA.
V imenu gradbenega odseka je spregovoril njega predsednik brat Ivan Roj-nik. ki je povdarjal, da je danes eden najlepših trenotkov njegovega življenja, ko sme kot predsednik gradbenega odseka izročiti ključe Sokolskega doma ter s tem izročiti to ponosno stavbo svojemu namenu. 2e ko so se začeli pečati z zamislijo, da sj zgradi društvo svoj dom in si sezida v Siovenjgradcu ter ob naši skrajni severni meji 'trdnjavo sokolske misli, a tudi trdnjavo nacionalne zavesti, so si bili v svesti, da mora stavba tudi na videz dostojno rep rezen tirati veličino naše sokolske ideje in naše sokolske ljubezni do domovine in naroda. Omenja, da je bilo mnogo ovir, ki So se stavile na pot, toda sokolska ideja in disciplina je zmagala. Premagali so te ovire z iskreno ljubeznijo in požrtvovalnostjo vsega sokolskega članstva, ki se ni strašilo ne truda ne dela, a se ni ustrašilo tudi ne gmotnih žrtev, da se ta idealna zamisel uresniči. Izrekel je iskreno sokolsko zahvalo vsem bratom in sestram /.n vso pomoč, trud in gmotne 'žrtve. S hvaležnostjo in ginjenim srcem je govornik povdaril, da se njihovo zaupanje ni varalo in našli so skoraj povsod odprta srca in darežljive roke. Zahvalil .se je iz tega mesta vsem neimenovanim prijateljem in dobrotnikom v imenu Sokola. Izrekel je iskreno zahvalo arhitektu Ledlu za zamisel te veličastne stavbe. Sokolski dom je dograjen. Naj bo ta dom sve tišče sokolske ideje in hrani nacionalne zavesti. Krepijo in urijo naj sc v njem naše mišice, a zbuja naj sc v njem tudi stremljenje za vsem lepim in dobrim, zbuja naj se v njem ljubezen do domovine, ter ljubezen do tvorcev naše ponosne Jugoslavije rodbine Karatijordjevi-čov. Naj bo ta naš dom kraj, kjer se bo neprestano gojilo s oko iško geslo: »V pe stl sila, v srcu odločnost, v mislili domovina!« Naj bo ta naš dom gnezdo, jz katerega bodo leto za letom izletavali mladi sokoliči. branitelji in čuvarji naše s krv,u> in solzami priborjene ter z mu
slavije. Naj bo ta dom žarišče kulture in marmorja in brona, zgrajen je tudi iz prosvete ne samo za Siovenjgradec, tem- j ljubezni naših src in priseg naših duš. več za vso Mislinjsko dolino. Svoj govor | Prosim vas tedaj, gospod general, v ime-je končal z željo, da bi brat starosta, ka- (nu sokolskega društva Siovenjgradec, da teremu izroča ključe v imenu upravnega: kot zastopnik Nj. Vel. kralja odkrijete odbora, prevzel Sokolski dom v last So- j spomenik ta znak naše sokolske ljubezni kolskega društva, ki naj ga brani in čuva in zvestobe do viteškega kralja Alkesan-z isto ljubeznijo in požrtvovalnostjo', ka-' dra I. Ujedinitelja. Po zanositem slavnost kor je bil dom grajen, ki naj ga čuva in nem govoru brata prosvetarja Šentjurca
brani odločno in brezkompromisno, tako, kakor more in mora le Sokol braniti. Govor br. Rojnika je napravil na navzoče globok vtis.
je z izbranimi, prelepimi besedami odkril kraljev zastopnik general Milenko-v i č spomenik, ki ga je potem na prošnjo brata prosvetarja prevzel v varstvo sta-
OTVORITEV NOVEGA SOKOLSKEGA ; rosta brat dr. 2 e 1 e z n i k a r. Po od-
GNEZDA.	j kritju je oddala četa inž. podofic. šole
Na prošnjo brata staroste je s kratkim 'trikratno častno salvo. Po salvah je in-nagovorom otvoril Sokolski dom odpo- tonirala godba silno »Hej Slovani«, ki jo slanec Nj. Vel. kralja general Milenkovič.
Po otvoritvi Sokolskega doma so govo rili in čestitali vrlemu Sokolskemu društvu zastopnik ministra vojske in mor-
je vse navzoče občinstvo pelo odkritih glav. Sledil je na to pred zastopnikom Nj. Vel. kralja in ostalimi funkcionarji delile sokolstva, vojaštva in gasilstva.
carice podpolkovnik Nikolič, zastopnik ! P° defileju se je vršil v Sokolskem domu
saveza brat dr. Milan Gorišek, zastopnik CMD narodni poslanec Ivan Prekoršek, v imenu bana sreski načelnik dr. Hrašo-vee, v imenu mesta Siovenjgradec predsednik brat Ivan Rojnik in poslanec sreza dr. Novačan. Vsi govorniki so imeli globoko zasnovane in zanosne patriotične govore, ki so navzoče občinstvo zelo navdušili.
ODKRITJE SPOMENIKA KRALJU UJEDINITELJU
Po otvoritvi doma je sledilo odkritje spomenika velikemu kralju Mučeniku. Pred odkritjem je imel prosvetar brat Ferdo Šentjurc pesniško zanosen govor, ki je ganil vse navzočne do solz in ki ie tako globoko vplival na ljudi, da so ne-
slavnostni banket, katerega so se udeležili kraljevi odposlanec z ostalimi funkcionarji. Na banketu je izrekel zdravico Nj. Vel. kralju Petru II. brat starosta dr. Železnikar, ponovno sta pa čestitala društvu in povdarjala velik pomen sokolstva, kraljev zastopnik general Milen-k o v i č in zastopnik ministra vojske in mornarice podpolkovnik Marko N i k o-1 i č.
Obveščamo vse zainteresirane brate in sestre, da se nameravani izlet v Bukarešto ne bo vršil. — Župna uprava .Maribor.
Odhod članstva Sokolske župe Maribor na zlet v Subotico je v soboto dne 27. t. m. ob 5.10 zjutraj iz Maribora, glavni kolodvor. V Pragerskem se na ta vlak priključi članstvo, ki odide iz Ormoža istega jutra ob 4.36 in iz Ptuja ob 5.07. Odhod iz Pragerskega ob 5.40. Vse članstvo se priključi v Zidanem mostu na poseben vlak, ki pelje istega jutra iz Ljubljane. Sopotujoče članstvo naj bo zbrano vsai poi ure pred odhodom na dotični postaji. Zdrave! Župna uprava, Maribor.
KRASNO USPELI SOKOLSKI NASTOP.
Ob 14. uri se je nato pričel krasno uspeli sokolski nastop in slavnostna telovadba. Nastopili so vsi oddelki domačega društva, pomnoženi z gosti bratskih društev in vojaštvom, ki je zlasti želo viharno odobravanje številnega občinstva, ki se je v množini zgrnilo na letno telovadišče. Vse točke So bile izvedene precizno, strumno in eksaktno-
Po končanem nastopu je bila sokolska veselica, ki je potekla v znaku sokolskega bratstva in sokolske zavednosti.
Siovenjgradec in vsa Mislinjska dolina sta bila včeraj pod silnim vtisom pomembnega sokolskega slavja, ki je pokazalo moč sokolske misli v Mislinjski dolini in izpričalo prodorno silo Sokolstva, ki je tudi med našim kmečkim ljudstvom v zmagovitem pohodu, pa tudi razodelo gorečo ljubezen Slovenjgradca do Kralja in Domovine.
Mtmm
Pod pojmom d i v j i 1 ov razumemo vsako kakoršnekoli neupravičeno love-kateri navzoči, med katerimi je bilo zla-j nje, uplenjenje in prisvajanje divjadi v sti veliko kmečkega ljudstva, med njego-1 tujem lovišču. To protipravno dejanje, ki vim govorom poklekali na tla in s tem se na splošno imenuje lovska tatvina in počastili spomin na velikega kralja Uje- kojega storilec se označuje za lovskega
dinitelja. Prelepe so bile besede br. Šentjurca, iz čigar izvajanj povzemamo nekaj glavnih misli:
»Tam v daljni tujini je odjeknil usodni; strel! S strtimi krili je omahnil beli orel
A omahnil je samo telesno. Zadnji utrip ’ katera kazenskopravna določila bi naj z jeklom prebitega srca je veljal še do-'bilo ta delikt uvrščati. Praksa je bila v movini, umirajoče ustuice so šepetale: tem pogledu do sedaj prav različna; ne zadnje besede, sveto njegovo oporoko
»Čuvajte mi Jugoslavijo!« Neumrjoč duh njegov pa se je dvignil in s tem zadnjim utripom srca, s temi zadnjimi šepetanimi besedami odplaval tja v ljubljeno domovino, da tudi po smrti čuva dedščino svojemu sinu, mlademu kralju Petru II.
V nemi tugi in boli so se nam Sokolom povesila krila. V nemi tugi in boli so zakrvavela naša srca, zatrepetale naše duše. Toda zatreti je bilo treba bolečino,
Divgi lov in naš kazenski zakonik
Din. Dočim predvideva določilo § 314 k. z., v kolikor gre za tatvino izpod Din 1000, kazen zapora od 7 dni do 1 leta, predpisuje § 322 k. z. ne glede na vrednost stvari, kazen od 7 dni do 5 let napora, v težjih primerih robijo od enega do pet let. Potemtakem spada vsak prestopek lovske tatvine, pa najsi gre samo za poskus, pred pristojnost okrožnega sodišča. Posledica tega pa je tudi, da bo sojenje in kaznovanje o teh deliktih lahko sledilo šele po predhodni obtožnici, katero bo moralo odslej vlagati državno tožilstvo glede vsakega, četudi najmanjšega pregreška lovske tatvine.
tatu, v novem kaz. zakoniku kot tako ni specijelno obravnavano in urejeno. Iz tega razloga in pa spričo posebnosti, ki jih kaže to dejanje, je bilo v pravniških krogih doslej vedno sporno vprašanje, med
katera sodišča so primenjala na to kaznivo dejanje splošne določbe o tatvini v smislu §§ 314 i. nas!, kaz. zak., druga sodišča so pa zopet podrejala delikt neupravičenega lovenja določilu § 322 kaz. zak., ki. govori o protipravni prisvojitvi izven primerov tatvine. Pred nedavnim je vrhovno sodišče v Zagrebu izdalo načelno odločbo o tem doslej spornem vpra šanju v tem smislu, da lovskega tatu ni kaznovati v smislu določil 314 i. nasl.
s silo pomiti duše. Sokoli obupavati ne j kaz. zak., ki govore o tatvini na splošno, smejo! Saj imamo v svoji sredi njegov j temveč da ga je obsoditi po določilu najdražji zaklad njegovega edinca naše- S 322 kaz. zak., ali z drugimi besedami, ga prvega Sokola, ki ga moramo čuvati,' da je lovsko tatvino sicer smatrati za v saj moramo izpolnjevati njegovo oporo-' zakonu prepovedano protipravno prisvo-ko »čuvajte mi Jugoslavijo«!	I	jitev, ni je pa smatrati za tatvino v juri-
Dvignila so se sokolska krila, sokol- dičnem smislu
ske duše, stisnile so se sokolske pesti iti Sokolstvo se je zgrnilo okoli mladega kralja, plakajoč z njim, a obanem s prisego v srcu: »Čuvat četno tebe, tl dragi nam mladi kralj Sokol, čuvat černo tebe, domovina, naša Jugoslavija!«
Ali tebe, veliki naš blagopokojnik, viteški kralj Aleksander I. Ujedinitelj, naša sokolska srca pozabiti ne morejo in ne smejo! Kakor smo ti bili verni v življenju, tl ostanemo verni tudi po smrti in nadaljevali bomo tvoje delo! Tvoj duh bdi nad nami, tvoje ime in tvoj spomin živi v naših srcih in naših dušah. A da bodo vedeli tudi naši zanamci, česa so bila polna naša srca in naše duše, je tudi slovenjgraški Sokol sklenil, da Ti postavi skromen spomenik, spomenik v stavbi, kj naj nosi sveto ime Mučenika domovine in spomenik v domu, ki naj tudi naše zanamce spominja nanj, ki je iradej v službi domovine, naš zgled in naš vzor, naš prvi Sokol.
Skromen ja ta sponmik, nevreden našega prvega Sokola, prvega Jugoslove-kaini tisoče v ki tisoče v ustvarjene Jugo- na, a ta spomenik je zgrajen ne samo iz
V dejanskem pogledu pa med običajno in lovsko tatvino ni nikake pomembne razlike. Tako v enem, kakor v drugem primeru gre za nečastno dejanje, s katerim si storilec iz koristoljubja na škodo drugega prisvaja tujo stvar. Le juridična finesa, ki obstoji v tem, da druga oseba, kateri se stvar odmakne, pri izvajanju divjega lova še ni določena, izključuje, da bi se ta delikt podredil splošnim določilom o tatvini. Lovski upravičenec, na škodo katerega se lovska tatvina izvršuje, v pravnem smislu namreč še ni lastnik divjadi, ki se nahaja v njegovem neograjenem lovišču, temveč frna zgolj pravico, da v področju svojega revirja divjad na zakonit način upleni in si jo šele tako prisvoji.
Zanimivo je pri vsej stvari to, da vsebuje prestopek protipravne prisvojitve v smislu § 322 k. z„ med katere je v smislu odločbe Stola sedmorice v Zagrebu uvrščati tudi lovsko tatvino, težje kazenske sankcije, kakor pa običajna tatvina, v kolikor gre seveda, kakor je to pri divjem lovu navadno, za vrednosti izpod 1000
J®	m	sveto
Ml— Hill Hill II I lllllll Ml—
NOVOST TEHNIKE.
V Nemčiji so preizkusili nov mikroio«. ki je odlično delo tehnike. Novi mikrofon sprejema glasove od blizu in daleč ter se dajo glasovi s posebno pripravo poljubno jačati ali slabiti. Barva glasu novega mikrofona je naravna in bo nov izum koristno stožil današnji radiofoniji.
HIŠE BREZ STOPNIC IN DVIGAL.
V Londonu so zgradili ogromno pak‘" čo brez stopnic in dvigal. Nova ogronipa 10 nadstropna palača je prava senzacij* v sodobnem modernem stavbarstvu, vsako nadstropje lahko pridejo n a jensko po rampah s svojimi avtomobilij11 tudi pred vsakim stanovanjem garaža za avto. Razumljivo je, da so za enkrat najemniki sami angležki milijonarji, ki s' lahko privoščijo tak »špas«.
BREZPOSELNOST V ANGLIJI IN NEMČIJI.
Število brezposelnih v Angliji hi Ntm' čiji pada. Ob konau letošnjega majm u je imela Anglija milijon 700.000 brezposelnih, torej za 126.000 manj kakor pred e tom: Nemčija pa je imela ob istem cas milijon 490.000 brezposelnih m je števil« padlo za 270.000 v ptimen z lanskim o» istem času.
OKOLI SVETA.
Znana zmagovalca zračnih višav Aittija Mollison in njen mož se zopet pripravljaj na let okoli sveta. Mollisonova bo Icteu nad Avstralijo preko otočja Fidji in »o nohiiu v Ameriko ter se vrnila preko A' lantskega oceana. Njen mož pa bo >e
v nasprotni smeri. Oba si namerava pridobiti z novim letom nova izkustva.
Hlatitotske in jokdiUškB mquu&
SkmmsUut stud smetoeskefa kmdmdm k $*m. mm®k
Zločin umor — smrtna nesreča?
Danes se je podala v Ploderšnico v Slov. gor. sodna komisija, v kateri so Preiskovalni sodnik mariborskega državnega tožilstva dr. Travner, zdravnik dr. Zorjan in sodni zapisnikar, da bo dognala podrobnosti in ugotovila dejanski stan strašnega dogodka, katerega žrtev je postal 45 letni posestnik Karel Verbošt. Vest o grozni Verboštovi smrti se je naglo raznesla širom Slovenskih goric in je Ploderšnica pod tragičnim vtisom skrivnostnega dogodka.
Verbošt je imel v Ploderšnici majhno posestvece, ki ga je opravljal sam brez hlapca in dekle. Najrajši je živel sam in se ni z nikomur družil. Ljudje pravijo, da ni imel sovražnikov, a tudi pri-
jateljev ne. Hodil je po sejmih in je ob takih prilikah zaklenil svojo domačijo. Po več dni ga ni bilo domov in sosedje so bili že vajeni njegovega čudaškega življenja. Groza pa jih je spreletela, ko so včeraj zjutraj izvedeli, da so našli Verbošta mrtvega z ranjeno glavo v njegovem stanovanju. Pričeli so ugibati, kaj je povzročilo tako strašno in nenadno smrt posestnika Verbošta, ki ni nikomur nič žalega storil. Ljudje so vedeli, da je imel Verbošt prihranjen denar in menijo, da je postal žrtev roparskega umora. Ker pa so našli v njegovem stanovanju večji znesek denarja, ni izključena možnost umora iz maščevanja, ali možnost, da je Verbošt kje vinjen nesrečno padel in S'i prebil lobanjo, pa se je z zadnjimi močmi
Pričetek S!omšekovih dni v Mariboru
Včerajšnji mladinski dan je bil nekakšen uvod v Slomšekove svečanosti, ki bodo 28. in 29. L m. v Mariboru. Iz raznih krajev mariborske škofije, pa tudi od drugod, je prišlo včeraj v Maribor več tisoč šolskih otrok. Kakor poroča današnji »Slovenec«, je prišlo v Maribor včeraj nad 15.000 podeželske mladine, ki se je poklonila spominu Slomšeka.
Dopoldne je bila na Glavnem trgu masa, ki jo je bral ob mnogoštevilni asistenci mariborski škof g. dr. Ivan Tomažič. Cfcrkvene slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki državnih oblastev. med njimi oba sreška načelnika, zastopnik mestnega poveljnika podpolkovnik Čar-dašič, šef državnega tožilstva dr. Zorjan, šef obmejne policije Stevo Krajnovič, šef osnovnega šolstva pri banski upravi Stru kelj in drugi. Pred mašo je imel knezo-škof dr. Tomažič na mladino daljši na-
V Radencih jc preminil v »oči na nedeljo bivši poslanec ter mnogozaslužni župan Jakob Zemljič, katerega ugled in veljava je segla preko vse naše domovine. Veliko dobrega je storil zlasti za ljutomerski srez. Slovel pa je tudi kot odličen in vzoren gospodar, ki je bil vešč v vseh teoretičnih in praktičnih vprašanjih sodobnega gospodarstva. Poleg neutrudne marljivosti in sposobnosti ga je odlikovala tudi zgledna požrtvovalnost, s katero se je zavzel za vsako dobro in koristno stvar. Rajnki Zemljči je bil med svojimi rojaki radi tega njegovega neprekinjenega delovanja v prid splošnosti izredno priljubljen. Jutri bo pogreb zaslužnega moža in narodnega veljaka, ki ga je v starosti 63 let zadela smrtonosna kap. Njegova nenadna smrt je zbudila med rojaki, znanci ter prijatelji mnogo iskrenega in toplega obžalovanja. Jutri bodo pokopali njegove zem-ske ostanke, spomin nanj pa bo ostal trajen v srcih vseli, ki so ga poznali, cenili in spoštovali. Žalujočim naše iskreno in globoko sočutje!
I.	redni občni zbor »Sokolske planinske koče« r. z. z o. z. v Mariboru bo v sredo, dne 24. junija 1936 ob 20. uri v dvorani restavracije Narodnega doma.
Putnikovi izleti z avtokarom v Graz 1,1 Maria Zeli 28.-29. junija. Kolektivni potil} list. Takojšnje prijave in najugodnejša nabava šilingov pri Putniku. Maribor, Aleksandrova c. 35. tel. 21-22.
Jutri v torek zvečer*bo od 20. do pol 22. ure večerni promenadni koncert. Igra Vojaška godba pod vodstvom kapelnika kapetana Svobode.
Pevci Glasbene matice imajo jutri zvečer ob 20. uri važen sestanek. Načelnik.
Maturanti državne realke v Mariboru iz leta 1921 se sestanejo dne 4. julija 1.1. l>!> 20. uri v hotelu »Orel« (igralna soba), da v dražlbi svojih profesorjev proslavijo lolctnice mature.
govor, v katerem je prikazal Slomšeka kot vzgojitelja Slovencev. Po škofovem nagovoru je pela zbrana mladina nabožne pesmi pod vodstvom pevovodje g. Janeza Gaspariča. Po končanem cerkvenem opravilu in ob mimohodu ob Slomšeko-vem grobu se je podala mladina na Slom-šekov trg, kjer je v imenu otrok izročil odposlanec banske uprave g. Štrukelj mariborskemu škofu podpis za beatifikacijo Slomšeka.
Popoldne pa je bila v Ljudskem vrtu Petančičeva igra: »Dva apostola«. Zaradi odhoda vlakov se je morala igra nekoliko skrajšati. Na včerajšnji dan je bil Maribor v zastavah. V spodnji kazinski dvorani pa je bila že v soboto popoldne otvorjena Slomšekova razstava, ki bo odprta do 29. t. m. Razstavo je otvoril predsednik Zgodovinskega društva prelat g. dr. Kovačič.
Jakob Zemljič
Letošnji maturanti klasične gimnazije.
Pod predsedstvom gimnazijskega ravnatelja g. Mastnaka se je vršila na klasični gimnaziji matura v času od 8. do 22. t. m. K maturi je bilo pripuščenih 73 kandidatov in kandidatk. Ustmenega izpita so bili oproščeni: Albaneže Nadan, čas Anton, Drolc Adolf, Golež Ludvik, Klemenčič Ivo, Kociper Stanko, Kramberger Ludvik, Petek Janez, Preac Janez. Puncer Franc, Roblek Peter, Škapin Ivo Vazo, Završnik Izidor. Maturo so uspešno opravili Kitak Zdenka, Petek Franc, Žmavc Ladislava, Barovič Rudolf, Bedjanič Angela, Bervar Marjan, Ceh Adolf, Debevec Franc, Goričan Henrik, Gutovnik Jožef, Hrgan Anton, Hlade Mihael, lionigmann Valter, Kocmut Janez, Kukovec Franc, Leskovar Ludvik, Marinček Anton, Nigl Stanko, Podpečan Feliks, Schwaiger Ervin, Simčič Karl, Tončič Stepan, Vahtar Uroš, Zmazek Marija, Zoiec Stanko, Dobravc Anton, Fidelj Andrej, Jurhman Janez, Kavčič Zvonimir, Korošec Peter, Krof Matej, Kukovec Stanko, Lenarčič Stanko, Lukas Bogomir, Marovt Ladislav, Omerza Anton, Remic Anton, Udovič Franc, Vodopivec Vladimir, Voller Kristjan, Zorč Mirko, Žunec Ernest, Majhen Ivan in Janež Jože. Popravni izpit ima 10 kandidatov, šest pa jih jc bilo zavrnjenih za leto dni.
Letni uspeh na 2. drž. dekliški meščanski šoli sv. Cirila in Metoda v Mariboru.
Od 325 učenk je izdelalo razred 66 učenk (8%) z odličnim, 119 učenk (36.31%) s prav dobrim, 100 učenk (30.76%) z dobrim uspehom, pozitivno je torej ocenjenih 245 učenk (75.47%). Negativno je ocenjenih 78 učenk (24.31%), a izmed teh jih bo polagalo jeseni 60 (18.46%) popravni izpit, padlo jih je torej 18 (5.53%). Ena učenka (0.31%) je ostala neredo-vana. Učni uspeh pri završnem izpitu je bil v celoti pozitiven (100%), in sicer se jo priglasilo k zavržnemu izpitu 35 učenk, od katerih je položilo izpit 7 učenk z odličnim, 24 s prav dobrim uspehom, samo 4 učenke z dobrim uspehom.
privlekel domov, vlegel na posteljo in ;z-krvavel.
Mrtvega Verbošta je prvi našel razna-šalec kruha Josip Šmigovec, ko je prišel včeraj zjutraj kakor po navadi tudi v Verboštovo hišo, ki je bila na stežaj odprta. Ker na njegove klice ni bilo nikogar m spregled, je stopil v kuhinjo, iz kuhinje pa v sobo, kjer se mu je mudil grozen prizor. Na postelji, ki je bila ob zglavju vse okrvavljena, je opazil Verbošta s krvavim sencem. Prestrašen je Šmigovec sklical sosede, obveščeni pa so bili takoj tudi orožniki, ki so uvedli preiskavo. Okolščine, katerih žrtev je postal Verbošt, bo dognala šele sodna komisija.
Iz zdravniške službe. Asistent kirur-, gičnega oddelka pri mariborski splošni bolnišnici g. dr. Slavo Vrbnjak je imenovan za primarija v istem položaju. Obenem je napredoval iz 7. v 6. položajno skupino.
Prenovila se bo državna cesta Maribor —državna meja. Že dolgo mesecev sem se govori in piše o prenovitvi in modernizaciji državne ceste Maribor—državna meja. Kakor znano je bilo prvotno v to svrho določena vsota petih milijonov dinarjev, ki se je pozneje znižala na tri milijone dinarjev in se je ta vsota pozneje še znižala. Zdi se, da je zadeva postala sedaj aktualna ter je razpisana licitcija prenovitve ceste od Maribora do Pesnice za 1,115.000 dinarjev. Nadaljnje podrobnosti še niso znane.
Iz sodne službe. Premeščeni so sodni pripravnik Vladimir Pavlin iz Novega mesta k okrožnemu sodišču v Maribor, kanclistinja Leopoldina Mir iz Slovenj-gradca v Ptuj in kanclist Miroslav Kušar iz Ptuja v Slovenjgradec. Za sodnega pristava pri sreskem sodišču v Dolnji Lendavi je imenovan dr. Robert Kramberger.
Nočno lekarniško službo imata danes v ponedeljek Maverjeva in Albaneževa lekarna, juitri v torek Savostova in Vidmarjeva.
Diplomirala je gdč. Margita Šoštari-čeva iz Maribora na pariški Sorboni. Čestitamo!
V Dravo. Ana Strajnškova iz Krekove ulice je prijavila policiji, da je njen podnajemnik Anton Šauperl nenadoma odšel od doma in se odtlej ni več vrnil. Obstoja domneva, da je šel v Dravo, ker je Strajnškovi že nekajkrat dejal, da mu ni več do življenja in da si bo poiskal konca svojega bednega življenja v Dravi.
Nemoralno gnezdo. Orožniki so pri Zg. Sv. Kungoti razkrinkali te dni na samoti pravo nemoralno gnezdo. Glavnega krivca, ki je vabil moške in jih napeljeval v greh z lastno ženo, so orožniki aretirali. Priče, pa tudi žena je orožnikom priznala, da jo je mož hudo pretepel vsakokrat, če ni hotela izpolniti moževe želje. Mlajše fante je vabil pod pretvezo, da jim ne bo potrebno k vojakom, ker bodo radi bolezni nesposobni za vojaško službo.
Inicijativni odbor mladine ža mir v Mariboru. Na jnicijativo Ženskega društva v Mariboru se je vršil dne 18. t. m. sestanek delegatov 25 mariborskih društev z namenom, da izvolijo mladinski inicijativni odbor za pripravo kongresa mladine za mir, ki se bo vršil pod okriljem Dru štva Narodov v Ženevi od 31. avg. do 7. sept. 1936. Sestanek je otvorila predsednica Ženskega društva ga. Maistrova, ki je v lepili besedah orisala cilje tega kongresa in pozvala mladino, da deluje zanje. Nato je predala vodstvo sestanka de-legatinji mladinske sekcije Ženskega društva, Herti Haasovi, ki je nato razvila pro gram ženevskega kongresa in predložila delovni program inicijativnega odbora. H temu je poročal tudi delegat iniciativnega odbora akademikov ljubljanske univerze. Po živahni diskusiji je sestanek prišel do naslednjih zaključkov: I. Inicijativni odbor tvorijo delegati vseh društev, ki hočejo sodelovati. 2. Izvoljen je -iz.vr-
Kino Union. Danes zadnji dan »L>e-maskiran« z Gustavom Frohlichom. Jutri »Žensko jezero« po romanu od Vicki Baum.
šni odbor: predsednica Herta Haas, podpredsednik Karlo Medved, tajnik I. An-drojna Viljem, tajnica 11. Kovačič Andri-na, blagajnik Domiter, odborniki Kralj Marino, Angleiter Zmago, Reberšek Karl Delegirani pa bodo v odbor še zastopniki drugih društev. 3. V delovni program se je sprejelo: organiziranje mitinga, dneva miru; stiki z ostalimi inicijativnimi odbo-r. popularizacija ideje miru, proglas mla-dni in dr. Prvi korak k delu mladine za svetovni mir je s tem v Mariboru storjen. Sestanek je potekal v lepem in složnem razpoloženju. Vabimo vsa društva, ki še niso zastopana, da se udeleže prihodnje seje, ki jo bomo pravočasno objavili.
Kradejo in vlamljajo. Prevozniku Ivanu Marčiču na Pobrežju je nekdo ukradel z • dvorišča 1000 dinarjev vreden plato voz* Zasebnici Josipini Mrvi je neznan tat odpeljal iz stanovanja na Pobrežju 1000 Din vredno žensko kolo. Gostilno Ivanke Štreiherjeve v Mlinski pa je preteklo noč obiskal drzen vlomilec. Skozi strešno o-kno se je splazili v vežo in s ponarejenim ključem odprl vrata gostilniške sobe in pobral iz predalov ves drobiž in nekaj cigaret.
imteuesU
Udeležencem Vidovdanske proslave in razvitja prapora vojnih dobrovoljcev v Ljubljani. Prometni minister je odobril vsem udeležencem proslave 20-letnice borb dobrovoljske divizije v Dobrudži m razvitja prapora slovenskih vojnih dobrovoljcev na vseh progah državnih železnic: 1. popust 75% vsem članom save-za dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije,ki so državni uslužbenci, na podlagi njihove uradniške in dobrovoljske članske legitimacije in 2. popust 50% vsem ostalim članom saveza dobrovoljcev Kraljevine Jugoslavije in vsem drugim 'udeležencem te proslave. Vsi udeleženci morajo kupiti na odhodni postaji železniško legitimacije obrazec K 14. in karte za polovičnood-nosno celo ceno, ki so veljavne tudi za povratek, ako so kupljene železniške legitimacije potrjene od prireditvenega odbora sreske organizacije Saveza dobrovoljcev v Ljubljani, da so se prireditve udeležili. Popust velja od 25. tm. do I. julija za vse razrede razen IV. in ekspresne vlake.
Ovce je kradel. Pri Sv. treh kraljih in pri Sv. Primožu so v zadnjem času posestnikom zginjale ovce. Končno se je vendar mutskim orožnikom posrečilo razkrinkati tatu. Je to komaj 17ietni posestniški sin J. N. od Sv. treh kraljev. Pri zaslišanju je priznal, da je kradel ovce in jih prodajal v Avstrijo. Končno besedo bo imelo sodišče.
»Oh preljubi sveti Anton« namreč na Pohorju, kjer je bilo v soboto vsakoletno tradicijonalno žegnanjc. Zbralo se je zelo mnogo romarjev, posebno pa ženske mladine, ki hodi prosit sv. Antona za moža. V veliki gnječi so imeli tudi dolgo-prstneži dober teren. Tako je nekdo neki kmetici ukradel ves denar, da ni imela uiti za vlak.
Narodno slavje ob meji! Ciril-Metodo-va podružnica pri Sv. treh kraljih nad Marenbergom priredi dne 5. julija veliko narodno slavje. Mariborčani! K nam!
Proslava maturne obletnice
Profesor matematike hvali nekega svojega bivšega dijaka, ki je sijajen matematik in ki je svoje matematične šolske naloge vedno napisal za oba oddelka (A in B), ne da bi bil kedaj samo eno številko v vseli zvezkih, kar jih je imel za šolske naloge, prečrtal. Tedaj se pa iz ozadja oglasi bivši dijak, ki očividno ni bil v svojih dijaških letih dober matematik: Gosj>od profesor, na mene ste pa pozabili. Tudi jaz nisem nikdar niti ene številke prečrtal.«
Profesor: »Tega se pač ne spominjam.«
Bivši dijak: »Jaz jih nisem črtal, saj ste jih itak vi dovolj s svojim rdečilom.*
Stran '4.
* _
Mariborski »V e cer ni E« Jutra
7 M ari 6 or a, dne 22. VI. '1936.
Rtvtm Htotoka!
»Veliki kaid, zakaj prav mene pošiljaš v Evropo? Ali se ti ne zdi, da bi kdo drugi mogel biti bolj dorasel tej nalogi?
Abd el krim me je srepo in ostro pogledal in nato z zapovedujočim naglasom dejal:
»Samo tebe smo izbrali!«
S tem je bilo posvetovanje končano. Pozdravili smo se in se razšli.
Ob izhodu sem srečil Lahbida. Ko me je zagledal, me je objel okrog pasu in se naslonil na moje rame. Zapazil sem, da je žalosten in da mu je težko, ker mora vzeti slovo.
Prisiljeno se je nasmehnil, da bi me s tem razvedril. Nato pa je pričel vznemirjeno govoriti o tem, da vladar vendar
ve, kaj dela. To veliko zaupanje more imeti ogromen pomen za moje nadaljne uspehe v Maroku. Abd el krim je bil prepričan, da ga ne bom pustil na cedilu, že iz razloga, ker zapuščam tukaj mlade žene, otroke in dom. Objela sva se in razjokala kot otroka.
Drugi dan sem se pripravil na pot- Še enkrat sem odšel v avdijenco k vladarju in dobil široka navodila in nasvete. Po tem me je Abd el krim odvedel v svojo zakladnico, odprl kovčeg in vzel iz njega sveženj bankovcev po 1000 pe-setov, mi ga ponudil in rekel:
»Prijatelj, menim, da bo 35.000 durosov (1,200.000 dinarjev) zadostovalo za tvoje bivanje v Evropi. Ker vem, da je tvoja misija zelo zavozlana in težavna, vzemi še ta diamant, ki ti naj služi, če si v stiski.«
Dal mi je dragi kamen, ki je imel okrog
50 karatov. Brezdvoma je bil vreden prav toliko, ko denar, ki sem ga dobil. Vse to sem vzel in obljubil kaidu, da se bom v vsem in povsod ravnal po njegovih nasvetih. Nato sva se srčno poslovila.
Ko sem se vrnil domov, so bili vsi jako žalostni. Moje žene so se zbrale v kotu in jokale. Pomirjeval sem jih in prepričeval, da se bom kmalu vrni! in da bom z mislimi vedno pri njih in pri otrocih. Za me itak ne bi bilo v Evropi nič tako lep6, da bi me moglo zadrževati.
Služabnik mi je prinesel nekako staro evropsko obleko in me s solznimi očmi (pogledal. Potrepljal sem ga po ramenu, vzel obleko m šel v sobo se preoblačit. Najtežje mi je bilo slovo od Aise, ki je bila moja ljubljenka. Neprespano je jokala, me objemala in preprečevala vsak moj korak. Z muko sem se iztrgal iz njenega naročja in pohitel iz dvoTa.
Ljudje mojega plemena so me zunaj pri' čakovali, da me še oni pozdravijo. Mno* gi so zajezdili konje in me spremljali do Benharika.
V Benhariku me je vse spremstvo zapustilo. Tu sem srečal pripravljenega pri' jatelja Lahbida in skupno z njim nadaljeval pot do El Arbasa. Jezdila sva počasi, ker je Lahbid želel ostati čim dalje v moji družbi. Vso pot sva razpravljala o naših skupnih borbah in lovih in se skušala izogibati pogovora o mojem potovanju v Evropo.
Stari šejk El Arbasa je bil presenečen, ko naju je zagledal. Niti najmanj se ni nadejal najinega prihoda. Izredno prisrčno naju je sprejel in kmalu vprašal po razlogih najinega prihoda. Četudi sva se izmikala resničnemu odgovoru, je vendar mnogo razumel. Bil je dober poznavalec ljudi in težko mu je bilo kaj zatajiti.
y&e zalufyakie: cepce, cetrtje, ftasovs, Um&ke «t BiidefMdia, Qesft6ska id.
leluHOvakie sta f uveitstua HuuMota v otmwskm deseloCoiu
Letošnje prvenstvo si je priboril Hlade (SK Železničar) — Lep napredek mariborskih atletov
V soboto popoldne in včeraj dopoldne je SK Železničar priredil na svojem stadionu letošnje tekmovanje za prvenstvo Maribora v olimpijskem desetoboju, ki je prineslo nov mariborski rekord v tej težki lahkoatletski disciplini. Za to tekmovanje so se mariborski atleti precej dobro pripravili, kar je razvidno že iz tega, da je zmagovalec Mlade dosegel za preko 900 točk več od doslej najboljšega mariborskega rezultata. Organizatorji pa so imeli s to prireditvijo precej sitnosti, ker jim je prvotno policijska oblast tekmovanje prepovedala, češ, da bi prireditev lahko motila včerajšnje verske prireditve. Na intervencijo funkcionarjev pa je policija, razumljivo, vendarle dovolila. Število udeležencev desetoboja sicer ni bilo veliko, ker zahteva ta lahkoatletska panoga vsestransko izvežba-nost in je tudi med vsemi lahkoatletskimi panogami najtežja. Organizacija tekmovanja je bila tudi topot prav dobra, za kar gre zahvala požrtvovalnim funkcionarjem SK Železničarja ter sodniškemu zboru.
Rezultati letošnjega prvenstva v olimpijskem desetoboju so bilj naslednji; 1. Hlade (Žel.), ki je dosegel v posameznih
disciplinah tile rezultate: tek 100 m 12.3, 110 m zapreke 20.6, tek 400 m 56.3, tek 1500 m 4.54, met krogle 10.84 m, met diska 36.54 m, met kopja 40.37 m, skok v višino 1.45 m, skok v daljino 5.63, skok ob palici 2.60 m. Skupno 4675 točk. —
2.	Kleut (Žel.) 4456 točk; 3. Venuti (Žel.) 3986 točk, 4. Smerdeli (MRT) 3579 točk, 5. Ledinek (Žel.). Izven konkurence je dosegel Gutmaier (GAK, Gradec) 4323 točk.
Najboljši rezultati v posameznih disci-100 m Venuti v času 11.8, tek 400 m Illa-plinah pa so dosegli naslednji atleti: tek de 56.3, tek 1500 m Ledinek 4.51, 110 m zapreke Gutmaier 18.4, skok v višino Smerdelj 1.60 m, v daljino Kleut 5.93 ni, skok ob palici Smerdelj 2.90 m, krogla Kleut 11.34 m, disk Hlade 36.54, kopje Hlade 40.37 m.
Za prvenstvo mladinskih moštev sta
včeraj odigrala svojo tekmo SK Železničar in SK Rapid. Pod vodstvom sodnika g. Jančiča je zmagala mladina SK Železničarja z rezultatom 6:1 (1:1).
Novi predsednik SK Železničarja. Radi premestitve dosedanjega predsednika
inž. Grudna v Ljubljano je imel SK Železničar v soboto izredni občni zbor z edino točko dnevnega reda, da si izberejo novega predsednika. Za novega predsednika je bil soglasno izvoljen g. inž. Uran.
Včerajšnje nogometne tekme.
Banjaluka: SK Ljubljana:K>rajišnik 3:1 (2:1).
Osijek; NAK:Slavija 4:0.
Novisad; BSK: Vojvodina 6:0.
Skoplje:	Gradjanski (Skoplje) :Slavija
(Sarajevo) 2:0.
Beograd: Bočkaj (Budimpešta): Jugoslavija 2:0.
Krakov: Beograd :Krakov 2:2.
Tekme za srednjeevropski pokal.
Brno:	Ambrosiana (Milan) :Židenice
3:2.
Dunaj; Prostjejov:Admira 4:1!!
Budimpešta: Ferencvaros:Slavija (Praga) 5:2.
Bologna: Bologna:Austria (Dunaj) 2:1.
Turin: FC Turino:Ujpest 2:0.
Praga:	Sparta:Phobu« (Budimpešta)
5:2.
Budimpešta: Vienna:Hungaria 2:0.
SiOMHsku
Krasno uspeli nastop bolgarske mladine
V soboto so prispeli v Maribor bolgarski visokošolci in visokošolke, ki so na turneji po naši državi priredili več pevskih in plesnih večerov z izbranim, slikovitim sporedom. Tudi v Mariboru so želi lep uspeh. Ugajali so samospevi gdč. Kali Petkove, v program plesnih točk pa se je uvrstila cela vrsta izvirno zamišljenih ter mestoma uprav profesionalno virtuozno podanih plesnih točk. Ansamb! plesalcev in plesalk, ki nastopajo v pestrih narodnih nošah, združuje nedvomno
talentirane in v plesnih spretnostih precej popolne moči, ki so izvajali svoj program eksaktno in ob spremljavi na klavirju, ki jo je oskrbel naš odlični glasbenik dr. Danilo Švara. O vsem nastopu bomo v eni prihodnjih številk še izčrpno poročali. Obžalovati je vsekakor, da ni tega zares lepega večera videlo več Mariborčanov, kar je vzrok predvsem v tem, da je bil prihod bolgarskih gostov najavljen skoraj dobesedno v zadnji minuti.
I/ kčQ&£t/stt/U Šoiui
Mariborski iahisti merijo svoje sile
V soboto zvečer se je v dvorani restavracije »Novi sv&U v Jurčičevi ulici odigralo prvo kolo šahovskih tekom za prehodni pokal in sicer so bili kot nasprotniki izžrebani Mariborski šahovski klub in šahovska sekcija UJNŽB ter SK Železničar An SK Slavija. Za tekmovanje je vladalo v krogih prijateljev kraljevske igre precejšnje zanimanje, tako da ie bila dvorana polna kibicev ter šahu naklonjenega občinstva. Po propozicijah je vsak klub postavil 8 svojih najboljših igralcev. Tekmovanje je otvorii predsednik Mariborskega šahovskega kluba g. Rudolf Golouh, ki je v svojem govoru najpreje toplo pozdravil vse navzoče, nato pa dejal, da so se letošnje pokalne
šahovske tžknle mariborskih klubov radi drugih šahovskih prireditev nekoliko zavlekle. Vsem udeležencem tekmovanja je naposled žele! kar najboljših uspehov. Tekmovanje, ki se je pričelo ob 20.30, je trajalo Skoraj tri ure in je bila zadnja partija končana ob 23.30. Prvo kolo tekmovanja za prehodni pokal se je končalo z zmago Mariborskega šahovskega kluba in SK Železničarja, In sicer je Mariborski šahovski klub zmagal nad UJNŽB s "5:3. SK Železničar pa nad SK Slavijo s 7:1. Podrobni rezultati so bili sledeči: dr. Danev (MSK):Lešnik (UJNŽB) remis, Gobec (UJNŽB)Golec (M) 1:0, Strniša (M):Vodnik U) 1:0, Lukcš (U):Ostanek (M) 1:0, dr. Lippai (M):Gobec II (U)
1:0, Bien (M):Pliberšek (U) 1:0, Lobkov (M):Kuster 1:0^ Šuštar (M):Pergler (U) remis, Babič (Ž):Kobljer (S) remis, Al-baneže (Ž):Trstenak 1:0, Knehtl (Ž): Rožmarin (S) 1:0, Ferenčak (Ž):Onič (S) 1:0, Eferl (Ž):Lasko (S) 1:0, Lorber (Z): Baier (S) 1:0, Gutovnik (Ž):KlemenčiČ (S) remis, Vidovič (Ž):Belak (S) 1:0.
JUuislui jMHHiti
Protituberkulozni dispanzer v Ptuju do
nadaljnjega ne posluje radi temeljitega čiščenja prostorov.
Sv. Jakob v Slov. gor. Na naši šoli so priredili učitelji in učenci materinski dan, združen s šolsko razstavo. V nedeljo,
dne 14. junija t. 1. so otroci častili svoje mamice v lepo okrašeni šolski sobi. Po govoru šol. upravitelja Mirka Cujnika so posamezni učenci in učenke deklamirali in izvedli nekaj rajalnih nastopov. Zahvalni govori in deklamacije naših najmanjših so navzoče mamice globoko ganile, tako, da ni ostalo srnho nobeno oko. S to proslavo združena razstava je šele v celoti pokazala, kaj vse zmorejo naši pridni otroci. Zlasti je ugajala razstava ženskih ročnih del. Tu smo videli, koliko koristnega za vsakdanje življenje lahko izdelujejo otroci sami in kako lepo si lahko sami uredijo svoj dom. Prtički in zlasti oblekce z narodnimi motivi so ljudem posebno ugajali. Zastopane so bile vse panoge ženskega ročnega dela. Razstava je nudila splošen pregled vsega dela v tem šolskem letu. Posebna zasluga gre predvsem neutrudljivim gdč. učiteljicam Čekada, Kramer in Nest, ki so žrtvovale vse, da je razstava tako lepo uspela. Zato jim gre najlepša hvala. Tudi deška ročna dela so bila mikavna, zlasti praktični gospodarski izdelki in risbe ter pismeni izdelki. Posebni oddelek je tvoril kotiček srednješolcev našega kraja. Obisk ni bil povoljen, ker je po deževni dobi ljudstvo spravljalo seno in škropilo v vinogradih. Poleg tega pa je to bila prva razstava te vrste v našem kraju in je upati, da bo prihodnja razstava v gmotnem oziru bolje uspevala.
Sv. Ht& mA Huui&otatH
Sv. Križ nad Mariborom. Zadnjo nedeljo smo pri Sv. Križu otvorili v narodni šoli zelo važno higijensko napravo — šolsko kopalnico, kar je gotovo za to, hribovsko vas velika pridobitev. Otvoritvi je prisostvoval šef Zdravstvenega doma iz Maribora g. dr. J. Vrtovec, ki je imel ob tej priliki zdravstveno predavanje in nam na poljuden način predočil velik pomen kopanja. Nato se je vršil ogled nove kopalnice, ki ima prhe in banjo s toplo iji mrzlo vodo ter je priključena na pred leti zgrajen občinski vodovod. Stroški celotne naprave so znašali 5000 Din. K temu je velikodušno prispevala kr. b. uprava znesek 3000 Din in oba državna poslanca sreza Maribor 1. br. gg. dr. I-Jančič in I. Janžekovič znesek 1000 Phi.
Spomnite se CMD1
Razno
UŠEL JE KANARČEK!
$tanovanie
SOBO IN KUHINJO
Din 20.—
svilene kombineže dobite pri Trpinu, Vetrinjska 2201
Sobo odda
SOBO s hrano
in posebnim vhodom oddam. Vrbanova 28, priti., desno. 3124
Zgublieno
DENARNICO
z Din 380,— gotovine sem zgubil na Vodnikovem tau Najditelj j« nai odda p.oj
nagradi jut pollciJi._, >• 1
Izgubila se je ^fea zapestna URA
pred električnhH podjetjem na Aleksandrovi cesti. PoSien RABIM DVE NATAKARICI najdfteli naj jo odda proti n« sposobni za SlomSekov kon- gradi n* nasjov bosn. O*'
! gres. Zglasijo naj se v gostil- landa, Kremplieva 4, liii »Triglav«, Jarc. .3122 1
Oddati	proti nagradi Tatten-	oddam mirni	družini	brez
bachova	18-1.	3116	otrok. Studenci. Pusmkova
ul. 5.	3123
IŠČEM GOSPODA
na stanovanje	z vso	oskrbo.
Razlagova 11,	vrata	2. 3118
Slutbo dobi
3117
LEPO ZRAČNO SOBO
ŠIVILJSKO POMOČNICO \
oddam eni oziroma dvema 1 pridno, sprejmem takoj. '1 ea boljšima osebama. Korošče-! Kaušek, Aleksandrova c. 36.1 va ul. 2-IH.	3121	1	3115
Kupujt« svoje po* trobStlne pri nailh Inserentlh 1
Izdaja konzorcij »Jtttra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.,
.	predstavnik	STANKO	DETELA, vsi v Maribora