SKUPNA SEJA PREDSEDSTVA OK SZDL IN OB- SINDIKALNEGA SVETA
Ne spodkopavajmo temeljev
Razpravljali so o varevalnih ukrepih v drubenih dejavnostih
Uvod v aktivistino jesen za Beigradom' je bila izjemno pomembna skupna seja pred-sedstva nae najmnoineje organizacije, socialistine zve-ze, in organizacije, ki zdruuje delovne Ijudi, Zveze sindika-tov. Poleg tega so bili na sesta-nek povabljeni tudi predstav-niki samoupravnih interesnih skupnosti drubenih dejavno-sti, njihovih zborov uporabni-kov in izvajalcev, vsi skupaj pa z namenom, da bi ocenili pred-log ukrepov za spremembo in dopolnitev planov SIS drube-nih dejavnosti obin in mesta Ljubljana. Manj ueno setemu ree: razpravljali so o vare-valnih ukrepih v drubenih de-javnostih do konca leta.
Udelebani bilanaravninalo-ge, tudi razpravo lahko zelo prizanesljivo ocenimo kot pov-preno - z izjemo. O tem ka-sneje. Za uvod najprej nekaj besed o predvidenih stabiliza-cijskih ukrepih v drubenih de-javnostih.
Komaj smo se vrnili z dopu-i stov, si malce opomogli od neodgovornih napovedi naih odgovornih o novih davkih, ko smo v najdrajem avgustu v nai zgodovini dodobra iz-praznili denarnice na dopustu, ko so dinarji kopneli tudi zara-di zaetka pouka, nakupa ozi-mnice in jesenske garderobe, je e akalo novo presenee-nje, o katerem pa se lahko sa-moupravno pogovarjamo -varevalni ukrepi v drubenih dejavnostih. In naj predlog prebiramo tako ali drugae,
posledice bodo spet najbolj obutile nae denarnice. Raz-prave v delegacijah, ki teejo te dni, bodo verjetno pokazale, da smo takoreko navdueni nad predvidenimi ukrepi.
Iz posameznih dejavnosti povzemamo samo nekaj pred-Jogov, saj je gradivo v javnosti e dovolj asa, da smo ga vsi skupaj dobro prouili.
V vrtcih -je treba dosledno
upotevati normative glede tevila otrok v oddelku, povea se delovna obveznost vzgojite-Ijic in varuhinj, prispevek star-ev se povea za 10 odstotkov, vkljuiti je treba vevarstvenih druin. V osnovnem olstvu naj bi poveali tevilo uencev v oddelku z 32 na 36, za po-daljano bivanje naj bi stari pripevali po 150 dinarjev na mesec, 25-odstotni dodatek vodilnim delavcem in hini-kom v celpdnevnih osnovnih
Nadaljevanje na 8. strani
Ne spodkopavajmo temeljev
Nadaljevanje s 1. strani
olah bodo postopoma ukinili, za 400 dinarjev se bo poveal meseni prispevek starev za otroke v glasbeni oli.
Na podroju zdravstva se participacije po tem predlogu obutno zviujejo, zmanjati bi morali obseg bolnininega zdravljenja, izpeljati e zdavnaj dogovorjeno delitev dela v zdravstvu, zmanjati nalobe v medicinsko fakulteto in tako naprej. Na teh treh podrojih bi pnhranili veino sredstev, ki jih zmanjka v drubenih dejav-nostih v Ljubljani ob predpo-stavki, da se sredstva za skup-no porabo globalno poveajo za 12,7 odstotka in da pri tem narastejo osebni dohodki de-lavcev v drubenih dejavnostih nominalno za 19,5 odstotka, materialni stroki v teh dejav-nostih pa za 30 odstotkov. Se-veda bodo varevali tudi v ostalih SIS: v kulturi se denimo odpovedujejo nekaterim pre-mieram in razstavam, v telesni kulturi se bodo e bolj zavze-mali za razvoj amaterizma, na podroju socialnega skrbstva
bodo preverili upravienost nekaterih posameznikov do socialnih pomoi, bolj natan-ni pa bodo tudi pri dodeljeva-nju pomoi brezposelnim v SIS za zaposlovanje.
Vsi ti predlogi so zoreli ez poletje in dozoreli na jesen v strokovnih slubah naih in-teresnih skupnosti. Razprava bo pokazala, kaken je plod. Na skupni seji dveh predsed-stev za Beigradom smo iz ne-katerih razprav lahko razbraii, da so varevalni ukrepi (ne sa-mo v drubenih dejavnostih) potrebni, da pa morajo biti pretehtani. Brez dvoma je tre-ba pritegniti Vladi Djoki, ki je v irnenu aktiva ravnateljev opozorila na dvoreznost hitre-ga spreminjanja normativov tevila uencev v oddelku. Mnogo bolj enoslavno in smotrno je spremeniti olske okolie, jih prilagoditi razmer-am. Danes se dogaja, da imajo v dveh sosednjih olah po 18 uencev v oddelku, spreme-njena meja olskega okolia pa bi vse te uence zdruila v en oddelek. Prispevek starev
za podaljano bivanje na videz ni vtsok, bojimo pa se, da bodo doma ostali (in s tem na cesti) prav tisti otroci, ki so takega varstva najbolj potrebni. Ver-jamemo pa tudi naslednji mi-sli: Ukrepi se nam zdijo iska-nje neesa, s imer bomo te-ko dosegli stabilnost gospo-darstva. Za nas v olstvu je sta-bilizacija bolje uno vzgojno delo, bolja priprava uencev na ivljenje in delo. S predla-ganimi ukrepi, ki siromaijo nad delo, pa bomo danes res-da prihranili nekaj denarja, vendar pa si hkrati mono okr-nili nae monosti za prihod-nost.
Zato dri ugotovitev iz raz-prave: z obravnavo predlogov v najirem krogu delovnih Iju-di in obanov ne gre preve hiteti na raun kvalitete njiho-ve razprave, saj se odloamo o pomembnih stvareh. Vemo, da moramo varevati, vemo, da bo treba nekaj privarevati na slehernem podroju, pa e-prav bo teko. Odloiti pa se je treba za reitve, ki nas zlasti dolgorofino najmanj prizade-nejo. Odrekanje danes zato, da nam bo jutri zanesljivo bolje, je namre mnogo laje spre-jemljivo kot odrekanje danes, da prebrodimo trenutne tea-ve, kaj bo jutri, pa e ne vemo. Sredi meseca bodo o predla-ganih ukrepih po konani raz-pravi spregovorili in sklepali delegati samoupravnih in-teresnih skupnosti. Ob tem, ko se bodo izrekali za take ali spremenjene predloge, pa bi morali na glas povedati e ne-kaj. Kdo je te ukrepe pripravil in kdo jami, da nas peljejo v bolji jutri in ne v e vejo ne-gotovost. To se imenuje odgo-vornost, ki jo pri nas sicer e dolgo lovimo za rep.
S. D.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si