--Inseratl:--
Enostolpna polltvrsta(72 mm): za enkrat , . . , po IS T za dvakrat • • • • ,, 13 „ za trikrat . ■ • . „ 10 n za večkrat primeren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
vsak dan, lzvzemi! nedelje ln praznike, ob 5. ari popoldne.
Šiev. 24.
s Velja po pošti: =a
Ka oelo leto naprej . K 26'—
za pol leta .....13-—
za četrt leta „ . „ 6'50 sa en meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo celoletno „ 29-— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V Ljubljani na dom:
£a celo le.o naprej . K 24 — >a pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6 — za en meseo „ . „ 2'—
I upravi prejemati mesečno K KO
К4Г Uredništvo je т Kopitarjevi nllrt štev. 6/Ш. Rokopisi se ce vračajo; nofranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Ortčniškega telefona žtov. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Opravništvo je v Kopitarjevi ulloi Štev. 6. "Sa Avstr. poštne bran. račun št. 4.797. Ogrske poštne hran. račan št. 26.511. — Opravnlškega telefona št. 168.
Današnja številka obsega 6 strani
Neupravičeni napil
»Prelomljena častna beseda«.
V včerajšnji seji deželnega odbora je deželni glavar dr. Š u s t e r š i č na podlagi suhih dejstev konstatoval, da on nI nikdar podal kake izjave, ki bi se dotikala vprašanja, o ba'erem je razsojal deželni zbor, l:o je razveljavil mandate poslancev Reisnerja in Ribni-karja. Glavar se je skliceval v tem oziru tudi na pričevanje deželnega odbornika grofa B a r b o t a , pa t udi na iz-povedbe poslancev dr. Triller in dr. Tavčar samih, koje jc raslišal uradoma kol deželni glavar v tej zadevi.
Deželni glavar jc tedaj ugotovil, da so očitanja, kakor bi bili poslanci .S. L. S. prelomili kako obljubo, dano po načelniku stranke, ko so glasovali za uničenje omenjenih mandatov, brez vsake dejanske podlage in pričakuje od deželnega odbornika dr. Trillerja, da poda primerno izjavo.
Dr. Triller na to naznani, da sta on in župan dr. Tavčar v včerajšnjem »Slov. Narodu« objavila lojalno izjavo in prosi, da se ta«inci-denca smatra s tem kot rešena. Izroči deželnemu glavarju izvirnik one izjave.
Izjava, katero je objavil včerajšnji »Slovenski Narod«, se glasi:
Izjava. Na podlagi pojasnil, katera nama je podal gosp. deželni glavar dr. | Ivan Šusteršič, sva se prepričala, da sta se nahajala on in deželnozborska večina S. L. S. ob priliki sprejetja predloga verifikacijskega odseka v seji z dne 25. februarja v popolni dobri veri glede obsega obljube, dane narodno-napredni stranki v ustavnem odseku iz leta 1908. — Spričo tem pojasnilom odpade torej kot povsem neutemeljeno očitanje, da bi sc bilo v deželnozborski seji z dne 25. januarja od strani S. L. S. vedoma in hotoma prelomilo katerokoli obljubo ali pa celo častno besedo njenega načelnika in deželnega glavarja gosp. dr. Ivana Šusteršiča. Pravno prepričanje narodno - napredne de-želnozborske delegacije, da pomenja neverifikacija ljubljanskih poslancev gg. Reisnerja in Ribnikarja absolutno protizakonitost, ostane seveda s to izjavo nedotaknjeno. — V Ljubljani, dne j 29. januarja 1912. — Dr. Ivan Tavčar. Dr. Karel Triller.
Ne bomo se spuščali v subtilnosti. Zadostuje nam jasni in brezpogojni
preklic napadov na osebno čast naših poslancev.
Kar se pa tiče »absolutne protiza-konitosti«, jc pa edino pristojna oblast razsodila, da je bila volitev poslancev Reisner in Ribnikar protizakonita. Ta oblast je — deželni zbor in nihče drugi.
ШШ\ deželni zner.
Gorica, 29. jan. 1912.
Šesta seja deželnega zbora sc je začela ob 5. uri 40 minut. Najprvo se pre-bero razne prošnje za podporo, med tlrugirpi tudi prošnje 19 slovenskih občin ter tri prošnje »Goriške zveze« za podporo. Poslanec Kosmač vloži predlog, s katerim sc deželnemu odboru nalaga, naj prireja po deželi poučno tečaje za i z v e ž b a n j e živino-zd ravnik o v, kakor sc to vrši na Kranjskem. Poslanec Fon interpelira poljedelskega ministra radi ureditve kolonskih razmer.
Nato so se izročili pravnemu odseku trije zakonski načrti: 1. zakonski načrt,, ki zadeva preinembo zakona o zatiranju pelagre; 2. zakonski načrt o premem bi zakona glede pogozdovanja Krasa; 3. zakonski načrt o p o v z d i g i govedoreje. Šolskemu odseku se je izročil zakonski načrt, ki se tiče izboljšanja gospodarskih razmer učnega' osobja na meščanskih in ljudskih šolah. — Soglasno je' bil Sprejet zakonski načrt o delitvi občine Naklo. Sprejet je bil v vseh branjih zakonski načrt o komasaciji kmečkih zemljišč ter zakonski načrt, o katerem je poročal poslanec Fon: o delitvi skupnih zemljišč in ureditvi pravic do njih uživanja in oskrbovanja, ter zakonski načrt o varstvu planin in pospeševanju planšarstva. Nato so se odobrili od borovi sklepi glede plač in imenovanj raznim uradnikom in uslužbencem. — Šolskemu odseku se je izročilo poročilo, naj se trgovski šoli v Gorici poviša prispevek. — Gospodarskemu odseku se je izročilo poročilo, naj se 1000 K dovoli za napravo bekovišča v poskusne namene. — Trgovski zbornici se je obnovil prispevek 800 K za razstavo posušenega sadja. — Sprejeto je bilo poročilo o ustanovitvi kmetijskih nadaljevalnih šol in kmetijskih tečajev za učitelje. — Županstvu v Črničah sc dovoli 3000 kron za zgradbo mostu čez Vipavo. — 458 K se dovoli za popravo ceste Biljana - Kri-žada. — Občini Šmarje 450 K za vodnjak. — 3000 K za most čez IJšnik pri
Volčah. — 2000 K za vodnjak v Breslo-vici. — Za kapnico v Medjivasi 1500 K. — Za razširjenje ceste Sveto-Preserje in Ivanjigrad-Zagrajec 500 K. — Za zgradbo kapnice v Šlovrencu 1700 K. — Za zgradbo kapnice v županstvu Sela na Krasu 1900 K. — Županstvu Cerkno 5000 K za popravo občinske poti. — Za zgradbo napajališča v Malem dolu pri Komnu 3800 K. — Za poletne kmetijske tečaje za učitelje v Vrečaku in na Grmu se dovoli 700 K. — Odobrilo sc je poročilo dr. Pettarina, naj se finančnim organom, ki so pobirali doklade na užitnino, dovoli 14.000 K nagrade. Pri tem se je vnela debata, v kateri je poslanec Z e g a povclarjal, da navadno takih nagrad ne dobivajo tisti, ki bi jih morali dobiti, ampak ostanejo pri raznih gospodih v pisarnah. Dr. Venier zahteva, naj deželni odbor zahteva od vlade izkaz, kako so se nagrade razdelile.
V tem se oglasi k besedi posl. Z 1 o-b e c , ki zahteva od deželnega glavarja, naj svoja vprašanja ponovi v slovenskem jeziku. (Odobravanje na galeriji.) Deželni tajnik ponovi v slovenščini predlog dr. Venierja. — Poslanec Zlobec povdarja: »To je že pravi Ampak jaz hočem, naj bi gospod deželni glavar stavil svoja vprašanja tudi v slovenskem jeziku!« (Odobravanje na galeriji.) Ker deželni glavar daje znamenja, kakor bi ne razumel, zakliče poslanec Fon glavarju s povdarkom: »Gospod poslanec želi, da vi govorite 'z-5nami slovensko!« (Galerija viharno ploska.) Laški liberalec dr. Venier kriči na galerijo. Deželni glavar miri Venierja ter naroči deželnemu tajniku, naj vedno prevede njegove besede. Nato je Pajer res sam rabil par slovenskih besed. Nato poslanec M a n f r e d a utemeljuje nujni dodatni predlog k sprejetemu Fonovemu predlogu, naj deželni odbor poskrbi, da bo Fonov predlog o izboljšanju planin hitro potrjen ter da sc bo kmalu začela akcija za izboljšanje naših planin. Ko Pajer v daljšem govoru da ta nujni predlog na glasovanje, poslanec Zlobec zopet zahteva, da se govori slovensko/ nakar deželni tajnik raztolmači Pajefjeve besede.
Poslanec Fon nato utemeljuje svojo interpelacijo o izboljšanju kolonskih razmer. Želel je sicer, da bi se bila ta stvar rešila rajša v državnem zboru, kjer bi bilo za kolone ugodnejšo, j ker gospodje tu na levi (laški liberal-I ci), izvoljeni od bogatejših volilcev. ne kažejo pravega srca za kolone. (Laški liberalec dr. Pettarin razburjeno kriči
na Fona ter od njega zahteva, naj prebere interpelacijo.) Poslanec Fon glasno odgovori: »Vi se tu nimate nič vmes vtikati.« (Veliko odobravanje na galeriji.) Svojo interpelacijo stavi radi tega, da bi vlada čimprej deželnemu zboru predložila zakonski načrt za ureditev kolonskih razmer. Nato prebere svojo interpelacijo, ki jo sprejme vladni zastopnik z opombo, da jo pošlje na višje mesto.
Nato se je seja zaključila. Prihodnja seja bo v sredo ob 4. uri popoldne.
ODr.ni zčor „Društvo mm posestnikov V Ljubljani".
Včeraj zvečer se je vršil v »Uni-onu« občni zbor »Društva hišnih posestnikov v Ljubljani«. Predsednik dr. Pire jc poročal o delovanju odbora. Iz njegovega poročila posnemamo sledeče:
»Kljub temu, da so odbor ze dolgo vrsto let trudi zbrali v društvu večje šrevilo ljubljanskih hišnih i osestnikov in da se je tudi v preteklem letu opeto-vano razmotrivalo vprašai>j«$. kako bi sc dalo število društvenikov povečati, ostala, so doslej vsa prizadevanja v toni ci'iru brezuspešna. Ljubljanski hišir. pisestuiki veliko premalo cenijo pomen organizacijt, čeravno mora vsakdo u v Meti, da je dandanes doseči uspehov i a. vseh poljih etiinolc v tesni organizaciji posameznih plojev
Društvo pa kljub brezbrižnosti ljubljanskih hišnih posestnikov napram njemu ne skrbi samo za koristi svojih članov, ampak za koristi vceh posestnikov. Radi tega je deloval odbor tudi v preteklem letu, da. bi se bremena, ki ilačijo še danes hišne posestnike v Ljubljani vsled potresa pred 17 leti, olajšala. Društvena pisarna, katera je doslej bila na razpolago vedno vsem posestnikom ne oziraje sc, jeli so društveni člani, je sestavila 24 prizadetim posestnikom prošnje za odpis brezobrestnega. potresnega posojila. Te prošnje so se večinoma ugodno rešile in se jc posojilo v nekaterih slučajih deloma, v nekaterih pa celo popolnoma odpisalo.
Odbor posvečal je pa posebno pozornost tudi 3odstotnemu potresnemu posojilu, katero je šc veliko večje breme za prizadete hišne posestnike, kakor pa brezobrestno, ker se mora odplačevati v velikih amortizacijskih obrokih obenem z obrestmi. — Začetkom leta. 1911 je poslal mestni . magistrat hišnim posestnikom, ki so v svojem ča-
Silni nieiez.
A. S. Puškin. — Poslovenil F. P., K.
Proti koncu leta 1811 — v tej čudni dobi — je živel Gavrila Gavrilovič R* na svojem posestvu Nenaradovu. Slul je daleč na okoli kot gostoljuben in ljubeznjiv mož; sosedje so se vedno oglašali pri njem, da bi kaj prigriznili, pili, poigrali ž njim in z njegovo ženo Petrovno, a drugi so se oglašali zaradi hčere Marije Gavrilovne, ki je bila krepka, zala sedemnajstletna deva. Imeli so jo za bogato nevesto in marsikateri si je namenil dobiti jo za ženo zase ali za sina.
Marija Gavrilovna je bila vzgojena s francoskimi romani in posledica tega je bila, da se jc rada ozirala po mladeničih. Predmet njene ljubezni jc bil ubog armenski praporščak, bivajoč na dopustu v rodni vasici. Samoobsebi je umevno, da jc mladi človek gorel zanjo in da so njej stariši prepovedali misliti nanj.
Naša prijatelja sta si dopisovala in • udi osebno pridno občevala. Prisegala Ла, da ostaneta drug drugemu zvesta, tožila sta nad sovražno usodo in sno-
vala razne naklepe. Na 1a način si dopisujoč in se razgovarjajoč sta prišla do sklepa: »Če ne moreva drug brez drugega živeti in volja roditeljev nasprotuje najini src,?.j, ali ne sinova opraviti brez njih?« Razume se, da sc je porodila ta srečna misrl najprej v mladeničevi glavi in da se je popolnoma prilegla romantiški fantaziji Marijo Gavrilovne.
Nastopila je zima in preprečila njune sestanke; no. dopisovanje je postalo lom živahnejo. Vladimir Nikolajevič jo jo v vsakem pismu rotil, naj se mu izroči, da se tajno poročita, nekaj časa skrivala, potem pa padeta na kolena pred stariše, kateri jima porečejo ko-nečno ganjeni vsled junaške vztrajnosti in nesreče: »Otroka., pridita v naše naročje!«
Marija Gavrilovna je dolgo premišljevala. Mnogo načrtov za beg je bilo odbitih. Konečno se mu jc udala: Na označeni dan naj se odtegne ona večerji in ide v svojo sobico, pod pretvezo, da jo boli glava. S svojo strežnico naj sc zmeni in jo pridobi zase. Obe naj gresta skozi zadnja vrata na vrt, kjer dobita za vrtom pripravljene sani. To naj zasedeta in se odpeljeta pot vrst od Nenaradova v selo Žadrino naravnost v ccrkcv; tam ju bo žc pričakoval Vladimir.
Zvečer pred določenim dnevom ni mogla Marija Gavrilovna vso noč spati; pripravljala je za pot perilo ju obleko in napisala ganljivi pismi, sočutni gospodični, svoji prijateljici, in drugo starišem. Poslavljala se je od njih s tožnimi besedami, izgovarjala sc radi svojega prestopka, da ni mogla drugače storiti, in končala s tem, da ji bo najlepši trenutek v življenju oni, ko bo smela poklekniti pred noge svojih roditeljev. Ko je zapečatila obe pismi s tulskim pečatnim prstanom, na kale-rem sta. bili vrezani dve goreči srci in primeren napis, se je vrgla na posteljo, ko se je že svitalo in je zadremala. A vedno so jo prebujale strašne sanje: pokazalo se ji je, da jo jo isti hip, ko je hotela stopiti v sani, tla bi se peljala k poroki, zalotil oče, jo vlekel kruto po snegu in jo pahnil v temno podzemlje; in ona je letela nizdol in umirala ocl strahu.--Videla je Vladimirja, ležečega v travi, bledega, okrvavelega; on jo je umirajoč prosil, da naj hiti in se z njim poroči. In še druge prikazni so jo vznemirjale. Konečno je vstala, i blodejša kot navadno in s hudim gla- j vobolom.
Oče in mati sta opazila njen ne- ! mir; njuna nežna skrb in neprestana i vprašanja: »Maša, si li bolna, Maša?« > I so ji trgala srcc. Skušala se je pomirili, I
kazati se veselo, a ni bilo mogoče. Nastopil je večer. Ob misli, da biva ta dan poslednjič v krogu svojih, se ji je krčilo srce. Bila je komaj živa; potihoma, se je poslavljala od vseh oseb, vseh predmetov v domači hiši.
Podali so se k večerji; srce ji je silno bilo. S tresočim glasom je izjavila, da ne more večerjati in sc je poslavljala od očeta in matere, da gre spat; onadva sta jo poljubila in kakor po navadi blagoslovila. Toliko da ni za-plakala.
Prišedši v svojo sobo sc je zgrudila na stol in se zalila s solzami. Strežajka jo je skušala pregovoriti in pomiriti.
Vse jc bilo gotovo Bližala se je ura, ko bo Maša morala zapustiti roditeljski dom, svojo sobico, mirno dekliško življenje.
Na dvorišču je medlo; veter je bu-čal; šipe na oknih so se tresle in rož-ljale; vse se ji je kazalo grozno in slabo znamenje.
Kmalu je v hiši vse potihnilo in zasnulo. Maša se je zavila v šal, si nadela topel kapot, vzela v roke svoj po-vezek in šla k zadnjim vratom. Strežajka je nesla za njo dva zaboja. Prišli sta na vrt. Metež ni ponehal; veter jima je pihal nasproti, kakor bi silil mlado ubežnico, naj ostane doma. Komaj sta prišli do konca vrta. Na stezi
V Ljubljani. v torek,! 36. Januarja mi
■ *
Leto XI.
su prejeli 3ođstotno posojilo, pa itfso mogli redno plačevati obrokov, poziv, da morajo plačati nemudoma zaostale obroke, sicer si jih sodno iztirjajo. Da bi odbor tem posestnikom pomagal, odposlal je deputacijo sesioječo iz odbornikov gg.: dr. V. Gregoriča in Henrika Maurerja k vladnemu komisarju g. vi. svetniku Laschanu kot začasnemu voditelju mestne občine s prošnjo, da sc iztirjevaaje začasno sistira, ker je naše druš.vo že leta 1909 in 1910 odposlklo na visoko c. kr. fin. ministrstvo prošnje, naj bi se to posojilo vsaj deloma edpisalo ali pa vsaj spremenilo v brezobrestno posojalo. G. vladni komisar pa je moral naznaniti naši doputaciji, naj se društvo obrne na deželni odbor Kranjske, kateri sili občino na plačilo obrokov. Odbor poslal je vsled tega na slavni deželni odbor kranjski prošnjo, naj bi se iztirjevanje obrokov začasno ustavilo, kazaje na omenjene prošnje na c. kr. fin. ministrstvo. Toda deželni odbor kranjski ni ustregel ti prošnji. Odbor jc odposlal natp cclo na c. kr. fin. ministrstvo deputacijo, da bi dosegla ugodno rešitev utemeljene prošnje. Pa tudi c. kr. fin. ministrstvo ni hotelo tej prošnji ugoditi, češ, da je fin. državni položaj neugoden.
Društvena pisarna je bila vsakemu hišnemu posestniku kakor tudi najemojemalcem na razpolago. Ljubljansko prebivalstvo se je društvene pisarne prav rado posluževalo in se jo obrnilo na njo okolu 1200 strank v mnogovrstnih zadevah. Pc cbno pozornost se je obračalo na posredovanje stanovanj. Predsednik odločno zavrača očitanje, ki se je nekoč čitalo v nekem ljubljanskem dnevniku, češ, da društvo ne posreduje med hišnimi posestniki in najemniki, kakor je to običajno v drugih mestih. Opozarja, da sc vsako leto na občnem zboru poziva vse cenjene člane. naj naznanijo prosta stanovanja takoj pisarni, da se jih more naznaniti strankam. Naglaša dalje, da društvena pisarna drage volje sprejema stanovanjska naznanila, in sc ne gleda na to, jeli dotični hišni gospodar društveni član. Če pa kljub vsem pozivom ljubljanski hišni posestniki tej želji ne ustrežejo, se društvu ničesar ne more očitati. Z obžalovanjem mora konstati-rati, da niti društveni člani naši pisarni ne naznanijo prostih stanovanj, in da tako pisarna pri najboljši volji ne more ustreči vsem željam oglašajočih se strank. Prosi, naj hišni posestniki prosta stanovanja v svojih hišah, pisarni nemudoma naznanijo in tako v lastnem inter^u in vsega prebivalstva pospešujejo rifše prizadevanje glede posredovanja stanovanj.
Tekom preteklega leta oglasilo se je v društveni pisarni 156 praznih stanovanj in v 127 slučajih so se naznanjena stanovanja po posredovanju naše pisarne v resnici tudi dala v najem strankam.
Največ se išče malih stanovanj z 1 ali 2 sobama in pa stanovanj, ki leže v sredini mesta. Splošna draginja, ki je nastala v vsakem oziru, povzroča, da se stranke zadovoljujejo z manjšimi stanovanji. Marsikatera rodbina, ki je
so jih čakale sani; konji, prezebajoči, so bili nemirni. Vladimirjev kočijaž je stal poleg njih in jih zadrževal. Pomo-gel je gospodični in strežajki, potem
pa je vzel vojke in pognal.--Bil je
hud metež, nobenih potov in strašna vožnja . . . Pustimo gospodično usodi in izkušenosti kočijaža in se obrnimo k našemu mlademu ženinu.
Vladimir je imel ves dan dovolj opravkov. Zjutraj e bil pri žadrinskem svečeniku, da se je ž njim pogovoril; 'potoma pa je poiskal med sosednjimi pomješčiki prič. Prvi, pri katerem se je oglasil, je bil vpokojeni sedemdesetleten zastavonoša pri konjenici, Dravin, ki je soglašal s tem; ta slučaj, je dejal, ga spominja prejšnjih časov in huzar-skih burk. On je pregovoril Vladimirja, da je ostal pri njem na kosilu in ga uverjal, da ni treba hoditi za drugima dvema svedokoma. V resnici sta se takoj po kosilu javila, zemljemerec Šmit z brkami in ostrogami in sin kapitan-skepa sodnika, mladenič 16 let, vsto-pivši nedavno med ulane. Komaj sta pHšala. kaj želi Vladimir, že sta se začela rotiti, da ?e hočeta žrtvovati za njegovo življenje. Vladimir ju je objel in se odpravil domov, da vse potrebno uredi.
Solnce je zatonilo. Vladimir je odpravil svojega nadebudnega Tcreško s sanmi in podrobnim naročilom v Ncna-radovo, zase pa je velel pripraviti male enovprežne sani in se je sam, brez voznika, popeljal v Žadrino, kamor bi morala priti čez dve uri tudi Marija Gav-rilovna.
Pot mu je bila znana in vožnje je bilo o lepem vremenu vsega skupaj le dvanajst minut.	(Dalje.)
imela doslej večje stanovanje in ki potrebuje večje s anovanje z ozirom na število rodbinskih članov, mora vsled splošne draginje opustiti večje stanovanje in se zadovoljiti z manjšim. Ta pojav se mora iz li gijeničnega in nrav-. nega stališča, kakor tudi iz socialnega stališča zelo obžalovati.
Opaziti se je pa moglo še nadalje dejstvo, da v Ljubljani splošno ni pomanjkanja stanovanj. Primanjku e samo malih, cenenih stanovanj. Večjih stanovanj z več sobami je splošno dovolj. Opozarjati se pa mora tudi še, da stranke stav.jo vedno višje zahteve glede. udobnosti, posebno stranke, ki prihajajo iz drugih krajev.
Odbor se je tudi peval še z vprašanjem o zavarovanju proti odgovornosti hišnih posestnikov za nezgode. Dosegel je, da bode zavaroval.la družba članom našega društva dovolila zni.'ane tarife in s tem dosegel, da bodo društvenilci imeli tudi pri tem zelo važnem zavarovanju posebne ugodnosti.
Društvo šteje danes 253 članov, število, ki gotovo ne odgovar.a številu hišnih posestnikov v našem mestu, katerih je sedaj približno 2000. Pičio šte vilo naših članov najbolj kaže brezbrižnost ljubljanskih hišnih posestnikov. V drugih mestih se hišni posestniki veliko bolj zavedajo važnosti društev, kakoršno je ljubljansko, kajti v drugih pokrajinah, posebno na Češkem, Spod. Avstriji, na Moravskcm itd., je sk®ro v vsakem manjšem mestu slično dru-štvo, katero združuje vse hišne posestnike. Umevno je, da v takih razmerah more društvo vse drugače zastopati interese realne posesti, kakor naše društvo. Predsednik apeluje na vse posestnike v Ljubljani, naj se Društva hišnih posestnikov oklenejo, da se bode moglo uspešno zastopati skupne' interese. To je tem važneje, ker se bližajo ravno ljubljanskemu prebivalstvu liudi časi. Da bi država reorganizirala davke in znižala hišnonajemninski davek v bližnji bodočnosti ni pričakovati, kakor se glase najnovejša porodila. Nasprotno nam pa preti povišanje deželnih in občinskih doklad. Vsako povišanje doklad zadelo bo v prvi vrsti hišne posestnike, posredno pa tudi vse ljubljansko prebivalstvo.
Prihodnji odbor se bo moral pečati z važnim vprašanjem, jeli bi se ne dalo doseči, da se ne obremeni preveč posestnika in najemnika. Na nasvete društva v tem oziru ozirali se bodo pa merodajni faktorji veliko bolj, ako bode mogel odbor kazati na dejstvo, da je v društvu večina hišnih posestnikov ljubljanskih združenih. Bodi torej naloga vsakega društvenika, da nam pridobi čimveč članov.
Odbor se je posvetoval tekom leta v sedmih sejali o tekočih zadevah. Dohodkov je imelo društvo 1745 K 13 vin., stroškov pa 1386 K 84 vin., torej znaša društveno premoženje 458 K 29 vin. Predsednik izreka slednjič še posebno zahvalo društvenemu podpredsedniku g. dr. Vinko Gregoriču, ki deluje požrtvovalno v društvu od njegovega po-četka, vestnemu blagajniku g. H. Mau-rerju in neumornemu tajniku g. Ivanu Petkovšku.«
Poročilo se je soglasno odobrilo.
Tajnik g. Petkovšek je poročal podrobnejše o gmotnem stanju društva, na kar se je na predlog prcgledovalca računov g. Tomanu izrekel odboru ab-solutorij in zahvala.
Za to točko se je stavilo od večih članov razne nasvete glede društvene pisarne in posredovanja stanovanj, ki jih bo moral novi odbor upoštevati.
Na predlog g. Al. Vodnika so bili v odbor izvoljeni z vzklikom sledeči gg.: Fr. Doberlet, dr. Gregorič, Al. Kor-sika, Henrik Maurer, Ant. Rojina, Ivan Petkovšek, dr. M. Pire, fin. svetnik dr. Lončar, stavbenik Ogrin, Jurij Verov-šek. Za pregledovalce računov so se izvolili gg. Feliks Toman, Josip Iluda-vernik in Alojzij Vodnik.
Sklene se, da ostane za tekoče leto ista članarina kot doslej.
Pri slučajnostih je povdarjal gosp. dr. Vinko Gregorič, da bi bilo najbolj pravično, ako se namesto'doklad zviša gostaščina, ker bi najemniki vedeli, da v tem slučaju denar ne gre v žepe hišnih posestnikov, temveč v davkarijo, kakor bi bilo tudi umestno, da bi se uvedlo diferenciranje doklad. Podjetja, ki morajo polagati javne račune in ki delajo ogromne dobičke, naj bi plačala večje doklade kot hišni posestniki. Potrebno bi bilo, kadar bo prišlo tozadevno vprašanje na vrslo v "avnih zasto-pih, da se zavzamejo zanj vsi hišni posestniki.
Predsednik dr. Pire omenja, da vlada zelo nasprotuje zvišanju gos a-ščine namesto doklad kakor tudi dife-renciranju doklad, vsled Česar je izvedba te zadeve dvomljiva. — Na to se je občni zbor zaključil.
prestolonačlfdnik franc fer-i	dinand v berolinu.
Prestolonaslednik se je jako zadovoljivo izrazil o svojem pogovoru z nemškim cesarjem in nemškimi vodilnimi krogi. Kakor se v dobro poučenih krogih zatrjuje, se da iz pogovorov sklepati, da so vse vesti v zadnjem času glede različnih nesporazumljenj neresnične.
grof aehrenthal.
Včeraj se je stanje grofa Aehren-thala zboljšalo. Medtem ko se je v noči od sobote na nedeljo pričakovalo najhujše, jo sinoči v poznih urah izšel bu-letin, v katerem se naznanja, da je mrzlica izginila in da je tem; eratura normalna. Bitje žile znaša 80 stopinj, hrane zavživa zadostno, splošno je mnogo bolje kot v nedeljo. O kakem potovanju za sedaj ni govora. Družina se nahaja vsa na Dunaju. Cesarja se potom zunanjega urada stalno obvešča o zdravstvenem stanju grofa.
bolezen dr. ebenhocfa.
Dunaj, 30. januarja. Vsled neza-vžit|a hrane se močno opaža izguba moči pri bolniku. Na klice patient le redko reagira. Bitje žile je padlo od 140 na 120 stopinj. Pri boln'kovi postelji so soproga, štiri hčerke in njegov svak dr. Koch.
energično postopanje vlade proti italijanski večini v istrskem deželnem odboru.
»Hrvatska korespondenca« poroča: Kakor vemo iz povsem zanesljivega vira, je nakazala vlada namestništvu v Trstu 100.000 K za vzdrževanje sloven-sko-hrvaških ljudskih šol v Istri. Od te svote se uporabi 70 000 K za pokritje stroškov šol, ki jih vzdržuje Ciril-Meto-dova družba za Istro v Pulju in na otokih Mali Lošinj in Cres. Ostalih 30 000 kron se uporabi za ustanovitev enajst novih lirvaško-slovenskih šol. Za ustanovitev teh šol so istrski slovanski poslanci vložili dosedaj 55 prošenj. Nove šole se ustanove v krajih Crnica, Tr-stenik, Monsalis, Borut, Cerovlje, Hre-lji, Krbrine, Kantrida, Barat, Garica in Kostabona. S prevzetjem stroškov za hrvaške šole v Pulju, Malem Lošinju in Crcsu bode Ciril-Metodovi družbi za Istro mogoče vzdrževati zasebne šole v drugih krajih. Ko se je v nedeljo po župnikih pred cerkvami razglasilo o novih šolah, je ljudstvo navdušeno klicalo »Živio!« cesarju in namestniku. V iredentarskih krogih vlada radi tega grozno razburjenje.
razpust hrvaškega sabora.
Novoimenovani ban pl. Čuvaj je torej koj v začetku Hrvatom pokazal, kako misli vladati. To je na celi komediji, ki jo igra ogrska vlada z Hrvaško, Še najbolj veselo dejstvo; Hrvatje vsaj vedo, pri čem da so in kaj imajo od novega šefa vlade pričakovati. Novega bana je ogrska vlada lahko vesela, ker vrh tega, da je absolutizem v Hrvaško uvedel, je še tako smel, da zvrača vso krivdo na Hrvate same. O razpustu sabora se še poroča:
Z a g r eb, 29. januarja. Ban Čuvaj se je izrazil proti dopisniku »N. Fr. Pr.« sledeče: prepričan je, da bi se v saboru začeli škandalozni prizori, zato je sabor razpustil. Meni, da bo razpust sabora ljudstvo privedel do tega, da bo politični položaj popolnoma mirno in trezno presojalo in se za miren razvoj razmer odločilo. Kaj bo hrvaška delegacija v ogrskem državnem zboru k razpustu sabora rekla, mu ni znano; sicer bo pa porabil prvo priliko, da ji bo pojasnil vzroke razpusta in svoje namere. Obžaluje, cla je moral takoj pri svojem nastopu storiti te korake, da je dežela v parlamentarnem in finančnem oziru v exlex-stanju. Tak nastop je bil neizogiben. Vse stranke naj bodo prepričane, da so volitve še daleč; najprej se mora dežela pomiriti.
Zagreb, 29. januarja. »Hrvatska« piše, da je sabor razpuščen proti vsem zakonitim določbam. Sabora sploh še ni bilo. bilo je samo 85 poslancev, ki bi šele sabor sestavili. Razpust ne pomeni nič drugega kakor anuliranje 85 mandatov. Tak razpust sabora je v zgodovini hrvaškega parlamentarizma nekaj popolnoma novega.
nove volitve na hrvaškem.
Postava določa, da se mora sklicati novi sabor vsaj tekom treh mesecev po razpustu starega. Ako bi tedaj hrvaška vlada hotela ustavne določbe upoštevati, bi morala volitve v kratkem razpisati, tako, da bi bil dne 27. aprila novi sabor že sklican. Budimpeštanski listi pravijo, da bi bilo to sicer želeti, da pa odvisi razpis novih volitev od nadaljnega postopanja hrvaških sirank.
konfiskacija listov.
Včerajšnji zagrebški listi so bili razven dveh vladnih organov vsi zaplenjeni.
KONGRES TRIJALISTOV V SARAJEVU.
Deželno predsedstvo v Bosni je obvestilo dr. Mandičain stavbenega nad-svetnika V a n c a š a , da sta prekršila pravila društev, na čelu katerih stojita, ker sta se udeležila posvetovanja pravašev v Zagrebu. Če se to še enkrat zgodi, bo vlada obvestila oba gospoda, da na noben način ne bo dovolila, da bi se kongres tri-jalistov, ki je bil sklenjen na zadnjem zasedanju stranke prava, vršil v Sarajevu.
DALMATINSKA LIBERALNA VEČINA
SE VDAJA.
Kakor se iz Zadra poroča, je napravil predlog, ki ga je d r. D r i n k o v i č v imenu stranke prava vložil glede na učitelj-stvo jako ugoden vtis. Stranka prava namreč predlaga, da se dovoli učiteljstvu toliko časa, dokler se plače ne urede, 25 % dra-ginjska doklada. Iz razgovorov učiteljstva in vodilnih krogov vseh strank je razvidno, da bo večina le dovolila, da se razpravlja nujni predlog pravašev. Predlog se bo nato odkazal finančnemu odseku, kjer je za učiteljstvo precej ugodno stališče pri vseh strankah. Deputacija učiteljstva obeh političnih skupin je izjavila proti predsed-ništvu sabora in klubovim načelnikom, da se ne vrne prej, dokler se ugodno ne reši njih vprašanje. Dozdeva se, da je pisanje učiteljstva prisililo liberalno večino, da bo dopustila v razpravo nujni predlog dr. Drin-koviča oziroma stranke prava.
nemiri stavkujočih na portu.
galskem.
Zveza delavskih sindikatov je sklenila, da proklamira radi dogodkov v Evori splošno stavko. Stavkujoči računajo na to, da se jim pridruži delavstvo po vseh provincah. V Lisaboni je kon-signirano vojaštvo in ojačena policija. Tramvaj ne vozi, ker ne puste stavkujoči vozov iz remize. Vlada je sklenila energično nastopiti proti stavkujočim in zadušiti vstajo. Stavkajo tudi nekateri stavci. Torej tudi v republiki ne cveto delavstvu rože.
holmska zadeva v dumi.
P e t r o g r a d , 29. januarja. V dumi se debata o zakonu zadevajoč ločitev holmske gubernije nadaljuje.
Izpred sodišče.
IZPRED DEŽELNEGA SODIŠČA.
Mlad uzmovič. Jernej Ambrožič, 17 let stari delavec, pristojen v Gorje, je kljub svoji mladosti nepoboljšljiv tat in vlačugar. Bil je že štirikrat radi tatvine kaznovan, enkrat celo na 7 mesecev ječe. V drugi polovici meseca decembra se je okoli klatil in se v tej dobi izključno s tatvino preživljal. Na božični večer je ponoči izmaknil Janezu Petraču, gostaču v Zgornjem Grabnu, iz zaklenjene sobe 200 K, zadnji dan starega leta popoldne je pa Matiji Hudo-verniku v Zaspu iz zaklenjene hiše vzel srečko in delnico v približni vrednosti 500 kron. Še v sedmih drugih sulčajih je izmaknil lastnikom deloma denar, deloma jest-vine in žepno uro z verižico. Pri obdolžencu sta se našla vrednostna papirja, ker ju ni mogel spečati. Sedaj bo zaenkrat mir pred njim, kajti obsojen je bil na 1 in pol leta težke ječe.
Tat na južnem kolodvoru. Franc Ap-lene, žagarski pomočnik v Spodnji Šiški, je na južnem kolodvoru izmaknil 14 sodov, vrednih 309 K. Dne 17. avgusta je pa zopet izginil sod tvrdke Holzer v Ljubljani, vreden 40 K, Ta sod je več strankam ponujal v nakup. Krčmar Belič je rekel Leopoldu Burgerju, naj kupi sod, ker diši po žganju, Ko si je ta socl ogledal, ga je spoznal za svojo last in tako se mu je prišlo na sled. Vsi njegovi lažnjivi izgovori mu niso pomagali, kajti obsojen je bil na 13 mesecev težke ječe.
Nasilen prisiljenec. Henrik Fuchs, rojen v Lincu, bivši natakar, sedaj prisiljenec, je delal z drugimi tovariši na Javor-niku. Tu je pa dobil od nekega delavca steklenico žganja, katerega se je tako navlekel, da je bil za delo nesposoben. Zahteval je od paznika, naj se ga od nadaljnega dela odveže. Ta ga je pa hotel predstaviti nadpazniku, a sredi pota se je vrgel Fuchs na tla, mu razgrizel hlače ter mu hotel vzeti sabljo. Nato ga je po levi. strani glave tako s pestjo udaril, da mu je kapo izbil, ter vrgel proti njemu dva kamna. Obdolženec se je zagovarjal pred sodiščem s / popolno pijanostjo. Obsojen je bil na tri / mesece težke ječe.
Slabo plačani pozdrav. Jože Šubelj je šel med 7. in 8. uro zvečer skozi Preserje domov proti Radomljem. Na koncu vasi je naletel na čevljarskega pomočnika Miho Tomšiča iz Mengša in dva druga fanta. Šubelj je fante pozdravil, za to ga je pa Tomšič brez povoda začel klofutati, vrgel ga na tla in ga začel s svojimi težkimi črevlji brcati v desno nogo, tako da se mu je kri vlila v desno koleno. Zagovarjal se je, da je Šubelj zadobil poškodbo pri padcu. Sedel bo za to dva meseca v ječi.
Dnevne novics.
Cenjene naročnike opozarjamo, da bomo pričetkom prihodnjega meseca ustavili list vsem, ki dotlej ne obnove naročnine. Pripominjamo, da prejmemo pošilja-tve po položnici šele tretji ali četrti dan po nakazilu in da torej lista nekaj dni ne bo prejel, kdor pošlje naročnino šele tedaj, ko se mu ustavi list. Kdaj poteče naročnina, je razvidno pri vsakem naročniku na naslovnem listku.
+ Zmaga S. L. S< v Cerknici. Pri včerajšnjih občinskih volitvah je zmagala S. L. S. v vseh razredih in v pod-občinah, le v podobčini Cerknica je zmagal liberalec z 1 glasom večine.
+ »Klerikalci nn delu«. V zadnjem zasedanju deželnega zbora se je sprejel predlog, da naj bi dežela deželno klavnico sezidala in tako ceno mesa in živine regulirala. Za ta. predlog so glasovali vsi poslanci deželnega zbora tudi liberalni. Sedaj pa pride »Slovenski Narod« in pravi, »da bo deželna klavnica in vnovče-valnica samo korito za različne klerikalce, da bo ta naprava deželi v škodo in da bodo s tem samo mesarji udarjeni itd.« Liberalci sedaj sami ne vedo, komu bi verjeli ali svojim poslancem ali »Slov. Narodu«. List naj pa te očitke naslovi na svoje poslance in ne na S. L. S. Liberalcem se seveda sploh ne more ustreči; naredi kar hočeš, liberalec bo zmirom godel kakor star medved. Prej je mogoče, da boš zvezde z neba sklatil, kakor liberalcu prav napravil. Deželno klavnico izrabljajo tudi za volitve v trgovsko in obrtno zbornico in hujskajo mesarje, češ da bodo imeli škodo. Seveda je ravno nasprotno resnica. Deželna klavnica bo imela na razpolago meso in živino in bo lah o ustregla malim mesarjem, ki jemljejo od velikih meso, pa tudi onim, ki sami koljejo živino, ki jo sedaj večkrat le s težavo dobe. Ustregla bo pa predvsem meščanom, ki ječe pod visokimi cenami mesa. Ljubljansko meščanstvo ima pa sedaj zopet lepo priliko, da sprevidi, kako ga liberalno časopisje za nos vodi.
+ Istrski deželni zbor. Iz Pulja poročajo: Pogajanja, ki jih je vodil namestnik princ Hohcnlohe med hr-vaško-slovensko in italijansko stranko so se za sedaj ponesrečila. Vsled tega se tako od strani dežel, glavarja p 1. R i z z i kakor tudi njegovega namestnika dr. L a g i n j e zatrjuje, da ni misliti na sklicanje istrskega deželnega zbora dokler se ne snide parlament. Kedaj se bodo pogajanja zopet pričela, se še ne ve. Od hrvaške strani se zatrjuje, da stavijo italijanski zastopniki pri nekaterih točkah take zahteve, ki jih Hrvatje ne morejo na noben način sprejeti.
—	škofovi zavodi v št. Vidu. Na-
učno ministrstvo je podelilo vsem razredom (od 1. do 7.) knezoškofijske gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano pi-avi-co javnosti.
—	Iz železniške službe. Imenovan je za uradniškega aspiranta pri južni železnici v Ljubljani Herman Hohn. Prestavljen je stavbni komisar Rem-hart Martine iz Ljubljane v Gorico.
—	Iz sodne službe. Sodni kanclist Karel Bratuša v Radovljici je imenovan za oficiala. Sodni oficial Anton Spende je prestavljen od okrajnega sodiSja v Ribnici k okrožnemu sodišču v Celju.
—	Konferenca »Sodalitatis Ss. Cor-dis J.« za novomeško dekanijo bo dne
7. februarja točno ob 11. uri dopoldne v Toplicah.
—	Razpisana srednješolska mesta.
Od 1. do 27. januarja so bili izdani sledeči razpisi: Verouk: Fiirstenfeld (r., 31.1.) — K1 a s i č n a f i 1 o 1 o g i j a : Asch (g., D. 1. gr., 28. II.), Dunaj (Fran Jos. realg., L. Gr., 24. II.) — Moderna f i 1 o 1 o g i j a : Dunaj XVI. (g., D. Fr. ali D. 1. gr., 20. II.), Dunaj (Fran Jos. realg., D. Fr., 24. II.), Dunaj VI. (r., D. Fr., 20. II.) — Zgodovinska skupina: Trst (g., H. Geogr., 15. III.) — Telovadba: Gradec (II. g., 1. III.), Brno (nem. g., 29. II.) — Risanje: Dunaj XVI. (g., 20. II.) — Suplen-ture: Celovec (g. klas. fil., takoj), Brno (r., H., takoj), Trst (g., klas. fil. in nemščina, takoj), Gradec (I. g., Ng. m. nI., takoj). — Kratice in znaki kakor navadno.
—	Huda burja v Trstu. V nedeljo in včeraj je divjala po Trstu huda burja. Hitrost vetra je znašala 90 km na uro. Temperatura znaša le par stopinj nad ničlo. Morje je nemirno, vendar ni bilo dosedaj še nobene nesreče na morju. Poleg raznih malih in večjih poškodb je burja zahtevala tudi smrtno žrtev. V prosti luki je vagon, ki ga je burja spravila v tek, podrl in popolnoma zmečkal nekega človeka. Nekega moža je burja 9 tako silo vrgla ob tla, da si je zlomil obe nogi.
—	»Histerija« o uboju pred 20 ali 30 leti, katero vzdržuje goriška »Soča«, je


vendarle »historija«, kateri niti navidezno zgodovinska povest »Sočinega« drugega poročevalca o možu, ki je bil ubit, jc bil podžupan v Kamnjah in se je pisal za Baj-ca, ne d& zgodovinske resničnosti. Oni Br.jc, katerega misli »Sočin« poročevalec, je bil Jožef Baje iz Kamenj hiš. št. 5, zdaj 83. Ni bil pa ne župan, ne podžupan, ampak prej enkrat občinski starešina. On je bil res napaden, ko je šel iz gostilne »pri Lahu«, kjer se je bil spri z Mihom Čer-meljem radi mešetije od prodanega vina. Bil je pač napaden in udarjen, pa ne okra-den, temmanj ubit. Rešil se je s tem, da je zaklical, kakor da bi bil sin še zadaj: »Jože, pojdi pomagat!« Napadalec se je ustrašil in zbežal. Jožef Baje je spoznal v napadalcu Mihaela Čermelja, p., d. Mihca iz Dobrovelj. Naznanil ga je sodniji in navedel priče, ki so pričale proti Čerinelju. Kako je sodnija razsodila, se gotovo najde v sodnijskih spisih v Ajdovščini. Vse to sem zvedel od sina onega Jožeta Bajca in od drugih verodostojnih mož. V kaki zvezi je v »historiji« omenjeni Zandegiacomo, se ne da dognati. Gotovo je to, da umora in uboja ni bilo in tudi ni bil zaradi tega ali katerega drugega uboja v ajdovskem okraju zadnjih 40 let nikdo ponedolžnem obsojen v ječo. Kar je tisti Zandegiacomo pravil »Sočinemu« poročevalcu v Ameriki, je vsaj $ede umora in nedolžne žrtve le domišljija. Jožef Baje je umrl doma, previden s sv. zakramenti dne 13. januarja 1872, star 64 let, za koliko. Mogoče, da je strah vsled napada vplival na njegovo zdravje. To v pomirjenje onih, ki se brez potrebe razburjaio.
—	Strokovni nadzorniki šolske telovadbe. Naučno ministrstvo je sklenilo, da se uvede posebno strokovno nadzorstvo telovadbe na srednjih šolah in učiteljiščih. S tem se pa ne bodo kršile pravice deželnošolskih nadzornikov v njih delokrogu. Dvanajst izvež-banih učiteljev telovadbe bo imenovanih za nadzornike. Nadzorništvo se prične z drugim polletjem tekočega šolskega leta. Vsak zavod se bo vsaj vsake tri leta, po možnosti tudi večkrat nadziral.
—	O dogodku v Mirnipeči nam očividec poroča: Res je, da je dotični potepuh sitnaril in razgrajal, ni pa res da je bilo potrebno, da ga je orožniški stražmojster v stegno zabodel. Mož je bil namreč že vklenjen, je ležal na tleh in na ponovne pozive orožnika ni hotel vstati. V takih slučajih pokliče orožnik navadno enega ali dva moža na pomo?, da ga z združenimi močmi vržejo na voz in spravijo stran, saj uklenjeni pijanec ne more nikomur nič storiti. A stražmojster se je prehitro razburil, en čas dedca pogovarjal, potem ga pa na tleh ležečega in že uklenjenega, zabodel! Mi smo mnenja, da to ni prav in tudi ne odgovarja predpisom. Toliko v pojasnilo.
—	Šolarja povozil. Na državni cesti pred Liharjevo hišo na Glincah je 7 letnega dečka Jožefa Kopitar, ki je šel iz šole domu na Vič, podrl hlapec France Mohor s konji na tla. Voz je dečka na levem sencu precej opasno poškodoval. Kakor očividci pravijo, se hlapec za poškodovanega dečka še zmenil ni in je podil konje naprej.
—	Deklico obstrelil. Pred par dnevi je v Šmartnem učenec ponavljavne šole Do-menik Smole z flobertpištolo obstrelil 13-letno učenko Vincencijo Dečman. Deklica Dečman je šla kakih 18 korakov pred Smo-letom iz šole domov, nakar je ta ustrelil iz pištole. Strel je zadel deklico v zadnji del glave, zrnje je prebilo dežnik, ruto ter obtičalo v glavi ter ga je kasneje zdravnik odstranil.
—	Hudi ženski. Že mnogokrat pred sodnijo stoječa Frančiška Jenič in njena hči Frančiška Srebrnjak iz Klenovikov ba-rantate z živino, katero največkrat pokupite po »zaprtih« krajih Hrvaške. Tako ste tudi sedaj rano vjutro prignali tri krave čez Gorjance. Zapazil je tihotapki na Gorjancu stanujoči cestar, ju ustavil in ovadil. — Na semenj dne 23. januarja prignali ste tudi kravo in jo prodale. Ker pa ima Frančiška Jenič še stare grehe, prijel jo je sodnijski sluga in ji hotel skupiček odvzeti. Jenič se je branila. K posredovanju poklicana asistenca tudi ni nič opravila, ker je med tem časom že oddala denar hčeri, katera ga je skrila. Sodnega slugo in asistenco ste opraskali. Napovedani aretaciji ste se uprli, a ni nič pomagalo, sedaj le premišljate v zaporu.
DRUŠTVA.
Slov. katol. akad. društvo »Zarja«
v Gradcu priredi v četrtek, dne 1. febr. 1912. svoj IV. redni občni zbor v društvenih prostorih s sledečim sporedom:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega
zbora. 2. Čitanje zapisnikov br. društev.
3. Poročilo odborovo. 4. Slučajnosti. — Začetek ob pol 8. uri zvečer.
»Vzajemna zavarovalnica« v Ljubljani, Dunajska cesta, podarila jc prostovoljnemu gasilnemu društvu na Studencu-Igu za uspešno gašenje ognja v farnem zvoniku clne 24. decembra
1911. znesek trideset kron. Ovaditelju ognja, Jože Podržaju pa nagrado 15 K. Za ti nagradi bodi izrečena prisrčna zahvala.
GOSPODARSKE VESTI.
Bikorejski tečaj v Š marci se jc dne
29. t. m. prav lepo izvršil. Nad 80 biko-rojcev in živinorejcev iz kamniškega okraja se ga je udeležilo. Predaval jc silno zanimivo g. Pire, ravnatelj c. kr. kmetijske družbe. Bikorcjccm so se dala razna praktična in koristna navodila. Upanje je, da bo ta tečaj imel lepe posledice za razvoj naše živinoreje.
EOiOiG П0Ж
k Umrl je v Celovcu c. kr. višji štabni zdravnik prvega razreda gospod Valentin J a n o ž i č, star 80 let.
k Dimnikarski pomočili' i v Celovcu nameravajo s 1. februarjem pričeti stavkati, ako mojstri do tedaj nc ugodijo njihovim zahtevam.
k Pri občmskih volitvah v Vernbergu na Koroškem so zopet zmagali Slovenci.
Ivi ШШШШ Slovenske Straže Gosli!
Pisarna Slovenske Straže je pričela razpošiljati nove nabiralnike vsem tistim, ki so jih naročili. Ako bi slučajno kdo izmed teh nc dobil tekom par dni nabiralnika, naj blagovoli to po dopisnici sporočiti Slovenski Straži. Vse prijatelje Slovenske Straže, posebno pa njene podružnice, prosimo, naj gledajo na to, da bo v vsaki gostilni, kamor zahajajo naši ljudje in sploh v vsakem javnem lokalu vsaj en nabiralnik Slovenske Straže!
KNJIGOTRŽTVO. K relormi brevirja. Katoliška Bukvar-na naznanja č. duhovščini glede novega brevirja še naslednje:
V Reznu izide tekom meseca marca t. 1. popolnoma v soglasju z določbami papeževega odloka »Divino afflatu« z dne 1. novembra 1911 pri Pustetu takozvani »Idealbrevir« v štirih tenkih zvezkih.
Oblika te izdaje bo najpripravnejša in vsak posamezen zvezek se bo lahko nosil v žepu, ne da bi se čutil, kajti debelost posameznega zvezka bo znašala dober centimeter, vezava pa bo upogljiva in se vlegla po žepu.
Brevir bo tiskan na pravem indijskem papirju z jasnimi, lepimi in razločnimi črkami, Vpoštevane bodo tudi vse najnovejše določbe obredne kongregacije.
Cena Pustetovega idealbrevirja v 16° na pristnem indijskem papirju bo znašala: v črno usnje z zlato obrezo K 56'40 v pravi šagrin z zlato obrezo K 59'40 Častiti duhovščini svetujemo, da nam čimpreje dopošlje svoja naročila, da ne bo pri izvrševanju istih preveč zamude.
Natančnejši prospekti s tiskovnim vzorcem so na željo na razpolago,
SlfijersKe novice.
š Naše delo. Na Hajdinu pri Ptuju sc je v nedeljo osnovala »Strojna zadruga«. Govoril je nadrevizor Pušenjak. — Poleg tega zborovanja se je vršilo še celo vrsto dobro uspelih shodov in zabavnih prireditev. Delo neprestano!
š Dve važni zmagi. Slovenci so zmagali pri občinskih volitvah v občini Dogoše pri Mariboru in pri volitvi v obrtno zadrugo v Slovenski Bistrici. Živio!
š Okrajni zastop Gornjigrad volil je pri dne 26, januarja popoldne se vršeči volitvi sledeče: Načelnik č. g. Jožef Dekorte, župnik na Ljubnem; namestnik dr. Jožef Gori-čar, Mozirje; odbor je sledeči: iz plenuma so izvoljeni: g. Fr. Ermenc, župan, Ljubno, in Anton Turnšek ml. iz Rečice; iz vele-posestva g. Franc Šarb; iz veleindustrije g. Anton Turnšek st., Nazarje; iz skupine trgov dr. Jožef Goričar, Mozirje; iz kmečkih občin č, g. župnik Gothard Ferme, Nova Štifta.
š Zahvala. Vsem mariborskim narodnim društvom izrekava najprisrčnejšo zahvalo za velečasten družinski večer, ki so ga v . Narodnem Dcmu" priredila povodom moje 70 letnice, oziroma najine poroke, in za dragocena darila, ki so jih nama poklonila slavna društva. Cenjenim članicam in članom, osobito velečastitim damam — aranžerkam, g. g. govornikom, pevcem in godbenikom, g. slikarju — dekoraterju iu vsem dragim prijateljem in znancem, ki so nama z rnno-gobrojno vdeležbo, ali brzojavno, ali pismeno izkazali svojo naklonjenost, velja najina vdana hvala. Neizbrisljiv nama bo ostal spomin na ta krasen večer. V Mariboru dne 27. januarja 1912. Srečko in Irma Stegnar.
š Galicija pri Celju. Dne 25. jan. se jc vršil tukaj celodnevni podučni tečaj, ki ga je priredila S. K. S. Z. v Mariboru. Ogromna udeležba je bila naravnost dokaz, kako potrebni so laki tečaji za naše ljudstvo. Predpoldnc jc bilo gotovo 200 poslušalcev, z malimi izjemami možje in fantje. Popoldne so se zaradi predavanja o svinjereji ude-
ležile tudi gospodinje v večjem številu. Predavali so gg' dr. Hohnjcc iz Maribora, živinorejski inštruktor Fr. Krištof iz Ljubljane in Fr. Schrciner iz Žalca.
š Ljutomerski »Siidmarkovci« so imeli 23. t. m. neko predavanje v »Steirer-hofu«. Predaval jc Siidmarkin potovalni učitelj Maschke o delovanju »Siidmarke« na Sp. Štajerskem.
š Zveza avstrijskih industrijalcev, oddelek za Štajersko, je imela dne 24. t. m. letni občni zbor v Gradcu. Predsednikom je bil izvoljen tovarnar dr. Fintze, podpredsednikom pa dr. Kranz.
š Zadružni tečaj v Mariboru. V ponedeljek dne 22. t. m. se je začel, kakot smo že poročali, v Mariboru V. zadružni tečaj, katerega jc posetilo jako lepo število fantov in mož iz vseh krajev Spodnjega Štajerskega. Pouk je trajal vsak dan po osem ur. Na dnevnem redu je bilo mnogo predavani teoretičnega in praktičnega značaja za vodstvo denarnih zadrug. Udelcženci so sc pridno, z velikimi navdušenjem in zanimanjem udeleževali predavanj gospoda nadrc-vizorja Vlad. Pušenjaka. V torek, dne 23. t. m. je predaval gospod Franc Krištof, živinorejski nadzornik Zadružne Zveze v Ljubljani, o praktični živinoreji. V četrtek se jc vršil tečaj za sestavo računskih zaključkov. Isti dan zvečer se je vršil pri gosp. Kirbišu zabaven večer na čast udeležencev zadružnega tečaja. Uspeli celotedenskega tečaja jc povoljen. Naj bi tudi nauki gospoda voditelja tečaja obrodili obilo sadov v procvit slovenskega zadružništva!
š Paziie na decol Viničarka Helena Kekcc v Hrastovcu pri Ptuju je pustila svojo 51etno hčerko in 1 letnega sinčka sama doma. Otro':a sta našla vžigalice in se začela ž njimi igrati. Vnela se je postelja. Sinček se je v dimu zadušil, hčerko pa so ravno komaj še oteli.
š Otrok povzročil požar. 22. L m. zjutraj je šel posestnik Martin Koprive v brežiški okolici v cerkev ter pustil doma starega očeta in 6inpol leta starega sina. Ko je oče ležal še v postelji, je vzel deček vžigalice in šel v uto, kjer je stala stiskalnica in se tam ž njimi igral. Kmalu na to je bila uta v plamenu, ki se je razširil tudi na s slamo krito hišo. Zgorela je hiša in uta do tal. Se v postelji ležeči slabotni starček se je komaj rešil. Živež, pohištvo in vse kar je Koprive imel je postalo žrtev plamena. Koprive ni bil zavarovan in ima okrog 5000 kron škode.
š Še en požar. Iz Rogatca se nam poroča: Pred kratkim je izbruhnil ogenj v iz lesa postavljenem stanovanjskem poslopju gostilničarja Jožefa Bele v Ferličnem pri Rogatcu, kateri je v kratkem času uničil vse. Ker je nastal ogenj ponoči si je mogla družina rešiti le golo življenje. Škode ima Bele 1800 kron, zavarovalnina pa znaša le 1000 kron. Ojenj je nastal skozi slab dimnik. Sreča je, da so bile sosednje strehe pokrite z snegom in tako obvarovane pred ognjem.
š Od južne železnice. Prestavljeni so: Ludvik Nawratil, nadrevident, od železniškega urada v Celju k žel. uradu v Bruk ob Muri; Artur Miiller, nadrevident, iz Maribora v Bozen na Tirolskem, Janez Hava, stavbni komisar iz Zidanega mosta v Glog-nitz; Jožef Chowanetz, revident, iz Bruka ob Muri v Celje; Jernej Žmavec, adjunkt, iz Bočna na Tirolskem v Zidani most; Fr. Kocburek, stavbni komisar, iz Gradca v Maribor; Janez Uhlyarik, uradniški aspi-rant, iz Zidanega mosta na Dunaj k centrali; Friderik Rajh, asistent iz Maribora na Dunaj, Oton Drogsler, prov. asistent, z Dunaja v Maribor.
š Aretirani železniški ropar. Iz Celja se nam poroča: V neki brzojavki, ki jo je poslala zagrebška policija celjskemu okr. sodišču, se javlja, da se je zagrebški policiji posrečilo ujeti razupitega železniškega roparja Dušana Svetanoviča, ki je, kakor smo že zadnjič poročali, ušel iz čakalnice videmskega kolodvora, ko so šli po orožnike, da bi ga zaprli. Policija ga je aretirala na zagrebškem kolodvoru, ko je stopil iz vlaka. Ko je na Vidmu pobegnil, je ubral pot proti hrvaški meji, kjer je na hrvaški postaji Zaprcšič vstopil na vlak ter se peljal v Zagreb. Svetanovič se bo naj-preje zagovarjal zaradi tatvin in ropov, ki jih je izvršil po hrvaških železnicah, pred zagrebškim sodiščem in ko bode tam prestal naloženo mu kazen, ga bode zagrebško sodišče izročilo avstrijskim oblastem.
š Požig. V Svcčini sta v petek, dne 26. januarja zvečer dva brata viničarja Menhard ukradla viničarju J. Brusu kravo iz hleva in nato kočo zažgala, da bi odstranila sum, da je krava ukradena. Roka pravice ju je vendar dobila. Orožniki so ju izročili mariborski okrožni sodniji. Men-hardta sta zvesta prijatelja »Štajerca«. In s tem je dovolj povedano,
š Drobne novice, Kat. bralno društvo v St. Jurju ob juž. žel. obhaja na svečnico V. Orožnovo stoletnico s pesnimi, govorom ter igro „Mala pevka." Začetek po večernicah v kat. domu. — Čitalnica v Selnici priredi dne 2. febr. 1.1. svoj občni zbor z običajnim sporedom. — Hitro vjeL janež Stiplošek iz celjske okolice jc bil že več let zaradi tatvine in sleparije zaprt. Te
dni je zopet kradel v Mariboru a stražniki so ga ujeli in ga zaprli. — Vlomi in tatvine se množijo v zadnjem času v Studencih pri Mariboru. Tovanar Konegcr je zasači tatove, ko so hoteli ravno vdreti v njegovo stanovanje. Prepodil jih je z rcvol-verskimi streli. Kmalu nato so liotcli tatovi ukrasti svinjo pri gostilničarju Gašpariču, a tudi tukaj so jih pravočasno prepodili. Hčerko vrtnarja Ploča, ki je šla iz trgovine, pa je napadel nek zločinec ter ji z grožnjami vzel vse blago. Orožniki zločince pridno zasledujejo. — Iz duhovniške službe. V stalen pokoj stopita gg.: Jernej Pernat (ord. 1885), župnik v Selah pri Slovenjgradcu ter Janez Kausky (ord. 1891) župnik v Keblju na Pohorju.
š Skioptično predavanje, ki sc je vršilo v nedeljo, dne 28. januarja v Celju v dvorani pri „Belem volu" je bilo prav dobro obiskano. Predaval nam je častiti gospod profesor Kardinar o svojem potovanju v Lurd na Francosko. Gosp. dr. Jehart pa nam je s skioptičnim aparatom razkazoval slike raznih švicarskih in francoskih mest ter slike mesta Lurda in drugih znamenitih krajev v tem mestu. Obenem nam je gospod profesor Kardinar prav poljudno razlagal podobe, ki so nam jih slike predstavljale. Želimo si še več takih predavanj, kakršno jc bilo v nedeljo. —
š Zadruga rokodelskih obrti za laški okraj priredi v petek, dne 2. februarja t 1. v dvorani gosp. Kukenberga v Trbovljah I. razstavo čevljarskega strokovnega tečaja.
š »Izobraževalno društvo v Celju«
priredi na svečnico, dne 2. februarja t. 1. v vrtni dvorani hotela „pri Belem volu" ,Krivoprisežnika", ljudsko igro v treh dejanjih in sedmih slikah. Igro je spisal znani pisatelj Anzengruber in že njegovo ime nam priča, da se nam bo nudilo zopet nekaj lepega. Vse vloge so v dobrih rokah in igralci se prav pridno vadijo. Vstopnina k igri znaša: Sedeži I. vrste 1'20; II. vrste 80 vin., stojišča 40 vin. ter dijaške in vojaške vstopnice 30 vin. Predprodajo vstopnic je iz prijaznosti prevzela Zvezna trgovina (Goričar in Leskovšek) v Celju. Pričetek ob 3. uri popoldne. Vsi celjski in okoliški Slovenci so k predstavi najvljudneje vabljeni. Igra se ponavlja v nedeljo, dne 4. februarja.
š Nemški nacionalci in renegati obsojajo izstop učiteljev iz nacionalnih društev. Iz Marenberga se nam poroča: Zborovanje raznih nemškonacionalnih društev, ki se je tukaj vršilo dne 26. t. m., ostro obsoja sklep štajerske nemške učiteljske zveze, da naj izstopijo vsi učitelji iz raznih nemškonacionalnih društev in obsoja posebno tista učiteljska društva, ki so ta sklep že brez vsakega pomisleka storila. Pohvalno pa se izraža o nemškem učiteljstvu ptujskega okraja, ki je sklenilo, temu sklepu ne slediti. Pozivlje učiteljstvo, danaj ostane zvesto nemškim društvom, in da naj še nadalje deluje pri društvih in tako izpolnuje svojo narodno dolžnost. Iz tega vidimo, kako slabo bi se našim, posebno spodnještajerskim renegatoru že godilo, ko bi ne imeli pri svojih hujskajočih in bojnih društvih glavne opore v nemškem učiteljstvu.
š Za delozmožnost štajerskega deželnega zbora. Kakor se iz Dunaja poroča, je imel grof Clary v soboto daljšo konferenco pri ministrskem predsedniku Sturgkhu in ministru notranjih zadev baronu Ileinoldu glede delo-zmožnosti deželnega zbora. Clary je poročal o dosedanju delovanju za delozmožnost, deželnega zbora.
š Veliko nevoljo vzbuja povsod vest, da se poslanci VVastian, Ornig in drugi tako strastno upirajo vsaki upravičeni želji Slovencev v deželnem zboru. Pošteni Nemci so za spravo in delo, samo šestorica spodnještajerskih tudi Nemcev se protivi. To so krušni očetje tiste štajercijanske klike, ki zbira renegate ter zastruplja s „Štajercem" in šnopsom Spod. Štajer.
š Smrtna kosa. Umrla je v petek posestnica Marija Forte v Trbovljah-Vodah. — V Hrastniku pa je isti dan umrla gospa Alojzija Bauerheim, za-sebnica. N. v m. p.!
š Metropola šnopsa. Iz Ptuja se nam piše: Naše mesto je zopet za eno šnopsarijo bogatejše: Avgust Stanetz je na Bregu pri Ptuju ustanovil žga-ojetoč, poleg Straschillove šnopsarije! Kako skrbno gledajo oblasti, da bi kdo ne ustrelil iz možnarja ob kaki slovesni priliki, ako nima zato dovoljenja iz Gradca; prav tako, a da šnops mori in kolje tisoče naših ljudi, tega visokim gospodom ni mar!
š Nesrečni alkohol. Pretečeno soboto je bil ponoči zaposlen delavec Trelc Vinko v Trbovljah pri premogarski čistilnici. Siromak se ga je nekoliko nalezel ter pri delu ni bil vsled tega za rabo. Njegov tovariš ga jc svaril, da naj pusti delo in naj gre domov. Toda Trelc ni šel domov, pač pa v neko kovačnico. Tam se je vlegel blizu oglja in zaspal. Slučajno je prišel tam mimo drugi dalavoc ter videl, da Trelc
spi, a obleka na njem je bila že vsa v plamenu. S kričanjem je komaj zbudil Trelca. Pritekli so ljudje ter mu pogasili obleko, katera je skoro cela zgorela na njem, Trelc je zadobM močne opekline in so ga prenesli v bolnišnico. Siromak je zelo udan jerušu, to je mešanici s polovico vode in polovico špirita. To pijačo naši snopsarji zelo obrajtajo.
š Delavske hiše v Trbovljah. Spomladi sezida rudnik več hiš za delavce, kar bo za nje veliko koristi, kajti najemnina stanovanj je v Trbovljah že tako visoka kakor v kakem večjem mestu. Zopet je moralo mnogo delavcev zapustiti Trbovlje, ker niso mogli dobiti stanovanja, kajti vsak najmanjši prostor je že oddan. Lahko bi se v Trbovljah še stavile hiše, ako bi ta nesrečna davkarija ne pobrala toliko denarja. Najbolj premožni posestniki si ne upajo sezidati kako hišo, ker vidijo, da pri tem ni nikakega dobička.
š Iz poštno službe. Poštni uradnik Anton Lah je imenovan poštnim ofi-cijantom v Spod. Dravogradu.
š Smrtno ponesrečeni rudar. Iz Trbovelj se nam piše: Rudar Franc Ivrajnc se jo hotel 27. t. m. peljati s polnim liuntom v 30 metrov globok rov. Ker pa je dal, ko se je odpeljal v glo-bočino, napačen signal in opustil tudi druga potrebna znamenja, je zdrknil, ko je komaj zasedel hunt, v globočino ter obležal mrtev na tleh. Stri si je lobanjo. Tuja krivda pri nesreči je izključena.
š Na ledu ponesrečil. V nedeljo je padel v Studencih pri Mariboru pri drsanju neki Franc Roth tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v Gradec v bolnišnico usmiljenih bratov.
Ljubljanske novice.
lj Javno predavanje o političnih
strankah v Nemčiji bo danes ob osmi uri zvečer v mali dvorani na galeriji »Ljudskega Doma«. Predaval bo držav-in deželni poslanec gosp. prof. E v g e n J a r c.
lj Pomnoženi moški zbor »Ljubljane« ima danes zvečer ob 8. uri izredno vajo. Prosi se točne in polnoštcvilne udeležbe.
lj Ljodski oder igra na Svečnico, dne 2. februarja, ob pol 8. uri priljubljeno burko »Pri belem konjičku«. Delo je od leta 1898., ko je bilo spisano napravilo pot po vseh odrih vseh deželi in imelo povsod največje uspehe. Univerzitetni profesor Arnold piše o njem v svoji knjigi »Das moderne Drama«: »Izvrstno pisana burka ^Pri belem konjičku« je imela največji oderski uspeh od vseh nemških iger sploh, ki so se igrala ob koncu minulega stoletja.« Burka je velezabavna, kar je velika redkost, in v vsakem oziru dostojna. Osebe, ki nastopajo v njej, so pravi tipi in že sami na sebi smešni. Gosp. Anton Verovšek, ki gostuje v ulogi Oroslava Bučka, jc pa naravnost neprekosljiv. Posebno člani pode-želnih odrov imajo lepo priliko, da si predstavo ogledajo, ker je burka prikladna tudi za uprizoritev na deželi. Ker bo končana že ob 3/4 10., se lahko Gorenjci vrnejo še z vlakom! Vstopnice v predprodaji se dobe v Katoliški Bukvarni.
lj Visoki obiski napovedani. Raznim Ljubljančanom trgovcem in obrtnikom je napovedan visok obisk. Svoj obisk jim je napovedal sam Dolfe Ribnikar, tržni nadzornik ljubljanski. Napovedal je svoj obisk, da pobere glasovnice in legitimacije za volitev v trgovsko in obrtno zbornico. Gosp. Ribnikar je menda pozabil, kako je bila ljubljanska trgovina in obrt oškodovana po septemberskih dogodkih, da si sedaj on upa iskati glasov trgovcev in obrtnikov. Liberalna stranka je kredit ljubljanskega trgovca in obrtnika tako omajala, da noben pameten in razsoden trgovec in obrtnik nc more voliti ž njo. Kar se pa tiče visokih obiskov Adolfa Ribnikarja, pa prosimo natančnih podatkov, ob kateri uri se vrše, da bomo videli kako je to spraviti v sklad z uradnimi opravki tržnega nadzornika.
lj Neki civilni mestni stražnik je te dni
agitiral za volitve v trgovsko in obrtno zbornico. Opozarjamo, da delo mestnih uslužbencev ni agitacija za liberalno stranko. Gospoda na magistratu naj ne misli, da bo ona izrabljevala uslužbence v strankarsko agitacijo. Vsi prizadeli na magistratu naj pravočasno in mirno spoznajo, da je nad njimi deželni odbor!
lj Advokatski uslužbenec vodja gostilničarjev? Liberalni gospod Adolf Mencinger, bivši uslužbenec raznih ljubljen, advokatov, meni, da njegovo liberalno mišljenje že zadošča, da bi zvonec nosil kranjskim gostilničarjem. Ta mož, ki o trudu in potrebah gostij-ničarskega stanu nima pojma in ki rft-ma niti najmanj potrebne strokovne izobrazbe, hoče postati potovalifi tajnik deželne guslilničarske zveze. Stvar gostilničarjev je seve, če hočejo s svojimi žulji vzdrževati tega moža in če svo-
jega denarja no morejo bolj pametno porabiti. Seve potem naj se nihče ne čudi, če dežela za take eksperimente ne bo imela podpore in če se bo tucli državi moralo to pojasniti. Gospodje gostilničarji naj si ne puste posuljati od g. Mencingerja, ki bi si rad postlal
—	samemu sebi.
lj Razkrinkani lažnjivci. V soc. de-mokraških listih jc bil te dni napaden poslovodja knjigoveznice Katol. tisk. društva g. Dežman. Dopisuni so mu podtikali stvari, katero so si sami izmislili. Pa laž ima kratke noge. G. Dežman je dobil od društva knjigovezov, podružnica Ljubljana, izjavo, v kateri društvo izjavlja, da jc notica prišla brez vednosti društva v liste ter izrečno dementira vsa predbaciva-nja. To jc pač najboljši odgovor laž-njivcem.
lj Slovenska umetnica v tujini.
Operna pevka gdč. Mariči Peršlova jo angaževana na mestnem gledališču v Poznanju.
lj Podporno društvo trgovskih in podje niških uslužbencev v Ljubljani priredi predpustnico v četrtek dne 1. februarja 1912 v prostorih hotela »Lloyd«. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo 60 vin. Čisa dobiček pripade društvenemu zakladu za obolele člane. Odbor bo skrbel za prisrčno zabavo in izborno posirežbo.
lj Promoviral je včeraj na dunajskem vseučilišču za doktorja prava odvetniški kandidat g. Žiga Vodu-še k.
lj Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes v torek se poje drugič za par-abonente vesela opereta »Revizor« iz ruskega življenja. — V četrtek za nepar-abonente Ivana Cankarja dra-matska pesnitev »Lepa Vida«. — V petek popoldne za mladino »Revček An-drejček«. — V soboto prvič II. Bahra »Koncert«. — V nedeljo popoldne Jur-čiČ-Govekarjev »Deseti brat«. — Prihodnji torok opera »Rusalka« z gdč. M. Peršlovo. — Nato takoj »Caričine amaconke«.
lj »Ljubljanski šahovski kiub« ima svoj ustanovni občni zbor, ki se dne 26. t. m. vsled nastalih zaprek ni mogel vršiti, prihodnjo sredo dne 31. t. m. ob 8. uri zveŽter v salonu restavracije »Pri starem Rimljanu« na Rimski cesti. Vsi prijatelji šaha se vabijo k za-nesl ivi udeležbi.
lj O regulaciji Gruberjeve ceste in kanala se nam piše: Ob otvoritvi cestne, železnice je bivši župan Hribar prepovedal voziti skozi mesto težke vozove ter je dovolil uvoz težkih voz samo po Gruberjevi cesti, ki ima znaten klanec, na katerem se muči živina. Regulacija klanca bi se lahko izvršila, ako ne bi bilo umrlega Hribarjevega agitatorja Magistra ter Duffeta s Hribarjevo trmoglavostjo. Ko so gradili Khu-novo cesto proti domobranski' vojašnici, kupili- so od Magistra materija! kubični meter po 20 vinarjev ter ž njim zasipali novo cesto, Magistru pa so napravili lep, raven vrt, mu dali par tisočakov, namesto da bi odvažali Gruberjev klanec ter obenem gradili in regulirali cesto. Prihranili bi tisočake in marsikatera nesreča bi bila že preprečena. Seveda, Hribar je poznal le svoje agitatorje. — Škarpo, ki se pod bregom Gruberjevega kanala podira, so sedaj podprli s tramovi, ki pa bodo v slučaju zrušitve malo pomagali. Paziti bo treba novemu občinskemu svetu, da se takoj potrebno ukrene radi nameravane nadomestne nove škarpe, da bo njena jakost odgovarjala regulaciji Gruberjeve ceste. Nepri-like so pa neizogibne, ako se nadomesti zrušeno škarpo, kakor nameravano, samo okrog 20 metrov v daljavi, in ostalo čaka nadaljne usode.
lj Bivši ljubljanski mestni policijski svetnik Podgoršek hoče sedaj v Ameriki izdajati svoj list. Nekaj časa je bil Podgoršek tudi sotrudnik »Glasa Naroda«, ki sedaj pravi, da bo Podgoršek družnik znanega Francesco Zotti-ja, ki je oškodoval ameriške Slovence za 750 000 dolarjev.
lj Izid vo'itev v obrtno sodišče v delavski skupini. V veleobrti so dobili kandidatje S. L. S. 420, liberalci 96 in soc. dem. 360 glasov. Potrebna je ožja volitev med soc. dem. in kandidati S. L. S. Volitev se vrši v nedeljo. — V mali obrti so dobili naši kandidatje 102 glasa, soc. dem. 271, liberalci 162, v nedeljo ožja volitev med soc. clem. in liberalci.
—	V skupini trgovskih uslužbencev je bilo oddanih 177 glasov in so bili izvo-voljeni kandidatje trgovskega društva Merkur.
lj Agent s knjigami hodi po Ljubljani ter posebno priporoča delo »Osterrcichi-sche Biirgerkunde«. Seboj ima tudi priporočilne podpise nekaterih tukajšnjih šolskih ravnateljev. Ni pa res, kar agent pripoveduje, da bode knjiga uvedena v šole. S tem hoče le izrabljati podpise in je taka reklama kaznjiva. Opozarjamo občinstvo, naj se ne d& nalagati.
lj Moderni beg. Pred kratkim je v Trstu pobegnil lGletni trgovski vajenec
Karel Renko ter krenil na Opčino. Tam se je spravil na neki tovorni avtomobil in se z njim pripeljal v Ljubljano. Ker je tu blodil po mestu, ga je stražnik ustavil in aretoval.
lj Zaradi prepovedanega povratka v mesto je bila aretovana 38 lema dni-narica Marija Podjedova iz Gorij na Gorenjskem. Oddali so jo sodišču in bode po prestani kazni odgnana zopet nazaj v domovno občino.
lj Sirov beral V nedeljo zvečer je stara »rotovška hiša«, 56 letni brezposelni in že neštetokrat kaznovani žga-njar Karel Š p i n d 1 e r začel po ulicah javno beračiti. Ako mu kaka dama ni dala daru, jo je tako oštel, da je kar zardela. Stražnik je siroveža aretiral.
lj Mesio voznega listka samokres. Včeraj je na južnem kolodvoru neki čevljar kupil pri blagajni vozni listek ter ga utaknil v žep. Ko pride do vratarja, začne po žepih iskati listek, a ga nikakor ni mogel najti. V ti smoli je potem naprosil tam službujočega stražnika, da mu je šo ta pregledal žepe. Mesto voznega listka je našel pri njem nabit samokres in ker zmedeni čevljar ni imel orožnega lista, mu je varnostni organ samokres zaplenil.
lj Umrli so v Ljubljani: Ana Ja-pelj, posestnikova hči, 1 leto. — Marija Grad, rejenka, 7 tednov. — Stanko Vesel, rejenec, 2 meseca. — Jurij Cotman, železniški premlkač, 32 let. — Avguštin Bogataj, hlapec, 31 let. — Ivan Ilrovat, tovarniški delavec, 18 let. — Josip Stalzcr, delavec, 69 let. — Ljudmila Šegula, tovarniška delavka, 3C let.
lj Priporočljiv gost. V nedeljo popoldne je prišel dninar Elija Gašič iz Hrvatskega v nek tukajšnji izkuh in si privoščil Štiri kozarčke žganja. Mesto da bi plačal, je izmaknil iz mize vrhu-tega še 21 vinarjev in jo hotel pobrisati. Ko ga je gospodinja stavila na odgovor, jo je začel mož tako zmerjati, da je gospodinja bila prisiljena poklicati stražnika. Ta je možakarja aretoval. Pri uradu se je izgovarjal, da je to storil vsled tega, ker ga je zeblo v nogo.
lj Slab spremljevalec. V nedeljo se ga je bil nek delavec po gostilnah po Dolenjski cesti tako navlekel, da se je domov grede zvrnil v cestni jarek. Na vpitje mu je prišol na pomoč nek užit-ninski paznik in ga izvlekel iz jarka. K prizoru sta prišla dva delavca od Gruberjevega prekopa, ki sta se ponudila, da spremita vrtoglavca domov. Med potom se ga je eden kmalu naveličal in odšel. Drugi ga je pa spremljal dalje. Ko je omotenec pozneje pogledal na uro, mu jo je spremljevalec iztrgal iz rok in zbežal. Policija je že drugi dan storilca izsledila, are to vala in izročila sodišču. Ukradeno uro je imel skrito v klobuku pod podlogo.
lj Goljuf. Po mestu se klati nek goljufivi agent, kateri ponuja strankam razno manufak'turno blago in platno po zelo nizki ceni in vzame od stranke, ki Je blago naročila, predujem. Dejal je, da je potnik tvrdke »Krusch« iz Nahoda na Češkem. Sedaj se je dognalo, da ta tvrdka sploh ne. eksistira. Torej pozor!
TURŠKI NAPAD NA AIN ZARO.
Tripolis. (Oficielno.) 28. t. m. je blizu 4000 Turkov in Arabcev ob 3. zjutraj začelo streljati na laške utrdbe okoli Ain Zare. Okoli 6. zjutraj se je napad ponovil. Vsled ognja laških baterij se je sovražnik počasi (!) umikal. Okoli 7. ure pa je sovražnik z še večjo močjo napadel naše pozicije in dobro zavarovan na nas intenzivno streljal. Naše baterije so mu živahno odgovarjale, na kar se je sovražnik okoli 8. ure in poi začel počasi (!) umikati. Medtem pa je druga nova številna kolona, med katero je bilo več konjenikov, Ain Žaro obšla. Naša artiljerija jc sovražnike uničevala. Boj je trajal do pol 11. dopoldne. Sovražnikov je bilo blizu 7000. Soditi je, da je imel velikanske izgube. Umikal se je počasi. Lahov sta mrtva 2, 8 pa je lahko ranjenih. (Lahi, ki imajo sedaj v Tripolisu gotovo nad 50.000 mož, so še vedno v de-fenzivi, kakor se vidi.)
Razne stvari.
Bitka bodočnosti. »Tam na onem griču«, je vzkliknil general, ki je opazoval z daljnogledom okolico, »vidim goste vrste strelcev. Zakai se mi ni o njih poročalo?« — »To so amaterfoto-grafi, ekscelenca,« odgovoril je adju-tnnt. — »In ona artiljerijska opazovalna stojala tamkaj?« — »To je kolona kinematografov na svojih lestvah,« pojasnjeval je adjutant dalje. — »A tam na levi strani je prikorakala močna baterija topov, kratkih z velikim kalibrom, kakor se mi zdi?« vprašal je general, gledaje skozi kukalo. »Saj takih topov ne vozimo s seboj.« — »Ekscelenca imate prav. To so gramofoni in fono-grafi, pripravljeni, da posnamejo bojni
hrup.« General je pričel vihati svoje bojevite brke in izpregovoril z globokim glasom: »Dobro; gospoda, torej lahko že pričnemo . . .«
Major ustrelil ženo, svojega psa in sebe. Na Dunaju je radi neozdravljive bolezni ustrelil vpokojeni major Gustav Hol-ler svojo ženo, svojega psa in nato še samega sebe. Holler je bil rojen v Logatcu na Kranjskem.
Lakota velikana. Veliki možje mnogo veljajo. To dokazuje tudi tožba, ki jo je vložil nedavno velikan Permov, ki se sedaj kaže v Cikagi ljudem za denar, proti svojemu impresariju Jeruzalemskemu. V tožbi mu predbaciva skopost ter trdi, da bo moral umreti lakote, ako se engagement ne bo kmalu razdrl. V zagovor je predložil Jeruzalemski sodišču vsakdanji jedilni list velikana, iz katerega je razvidno, da spijo za za-jutrek en liter čaja, sne pol funta sira, ravno toliko surovega masla ter osem do deset kruhov. Drugi zajutrek je že vnaprej odklonil, ker si noče pokvariti teka za kosilo. Za kosilo poje štiri krožnike juhe, tri do štiri funte mesa (seveda brez kosti), veliko skledo zelenjave in krompirja, nakar še spije dva litra vina. Po tem kosilu, precej znatnem za naše pojme, spije popoldne približno en liter kave ter poje dva ržena kruha in pol funta slanine. Da se okrepča za večerno predstavo, poje celo raco ali kokoš, včasih se pa tudi zadovolji s polovico gosi: Kruha mora imeti vedno na r^ppolago, kolikor ga hoče. Zelo slastna jed so mu pečena jabolka in po predstavi jih vedno poje en funt. Da niso prekisla, porabi poleg tudi en funt sladkorja. Po »storjenem delu« poje še pred no gre spat šest kuhanih jajc, dva funta kruha, pol funta surovega masla, pol funta sira in vse to poplakne Še z dvema litroma vina.
Roparski glavar, ki noče iz zapora. Iz Rima: Vsled kraljevega pomiloščenja bi bil moral biti izpuSčen iz tukajšnjih zaporov 73-letni roparski glavar Carmine Лпде1о, ki je svoj čas v Abrucih vodil veliko roparsko četo in je mnogo ljudi oropal in umoril. Pol svojega življenja je presedel v ječi. Ko so mu naznanili, da ga je kralj pomilostil in da je prost, se je branil zapustiti jetnišnico, češ da ni prosil pomiloščenja in da je njegova edina želja, da bi umrl v jetnišnici.
Vino steklo v vodo. V vasi Deffregen na Tirolskem je zvrnil hlapec nekega vinskega trgovca voz, obložen s pet velikimi sodi rdečega vina v potok ob cesti. Sodovi so se razbili in potok je bil celo uro daleč rdeče pobarvan. Vinotržec ima okrog 5000 kron škode.
32 atentatov v Mukdenu. — „Dailij Telegraph" poroča iz Pekinga: V Mukdenu je bilo v zadnjih petih dneh izvršeno 32 atentatov z bombami in revolverji.
Iz deželnega odbora.
Važne Izpremembe ljubljanskega mestnega statuta
je sklenil deželni odbor kranjski predlagati deželnemu zboru. Noveliranje občinskega statuta obsega tri točke, in sicer: Prva: § 7. občinskega reda naj se spravi s svojim pomotnim besedilom v sklad s celim ostalim občinskim redom in z volivnim redom. To je tisti paragraf, ki je zaradi svoje netočnosti dal povod deželni vladi, da je napačno rešila reklamacije zaradi volivne pravice okoličanov, ki v Ljubljani plačujejo dokladam podvržene davke, vsled česar je deželni zbor tudi razveljavil Ribnikarjev in Reisnerjev mandat. § 7. dobi sedaj tako jasno besedilo, da se tudi pri deželni vladi ne bodo mogli več motiti. Važno je posebno to, da bo prišel v sklad s § 6., črka b) občinskega reda za deželo, ker bo dobil z njim enako besedilo. — Druga: Ta se tiče volivnih kuvert. § 24, volivnega reda za Ljubljano bo glede kuvert določal po predlagani noveli, da morajo biti volivne kuverte iz / močnega, neprozornega papirja. Barva kuvert bo za prvi razred zelena, za drugi modra, za tretji rdeča. Doslej je imel prvi razred belo barvo in se je skozi kuverte videlo. — Tretja: Tu se gre zaradi presežnih mandatov. Doslej je določal § 48. volivnega reda, da pripadejo tako-zvani presežni mandati oni stranki, ki je najmočnejša, novelirani § 48. pa pravi, da pripadajo ti mandati oni stranki, ki je imela pri volitvah največ nevpoštevanih glasov v dotičnem razredu.
Vodni zakon.
Deželnih obrtno - pospeševalni zavod je poslal deželnemu zastopu spomenico, v kateri glede na bližnjo obravnavo o vodnem zakonu v deželnem zboru brani pravice mlinarjev in Žagarjev proti grozeči premoči velike industrije.
Telefonska io brzojavna poročila.
ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR BO OĐGOĐEN.
Gradec, 30. januarja. Wastianova aemSkonacionalna skupina je sklenila
j slovenske predloge obstruiratl. Zato se je morala seja prekiniti. Deželni zbor bo kmalu odgoden.
t DR. EBENHOCH.
Dunaj, 30. januarja. Bivši poljedelski minister dr. Ebenhoch je danes opoldne umrl. Dr. Ebenhoch je bil 1. 1855. v Bregenzu rojen, je absolviral pravo v Inomostu in se je zgodaj začel pečati s politiko. Pripadal je konservativni stranki. Bil je svojčas deželni glavar gornjeavstrijski, član parlamenta, delegacij in kvotne deputacije, nekaj časa tudi upravni svetnik pri donavski parobrodni družbi. Deloval je tudi literarno in žurnalistično. Bil je vsled svojega poštenega in ljubeznivega značaja splošno priljubljen.
OBŠTRUKCIJA PRAVAŠEV V DALMATINSKEM SABORU.
Zader, 30. januarja. Včerajšnja seja se je predčasno zaključila, ker so pra-vaši odšli iz dvorane in je bila vsled-tega zbornica nesklepčna. Med učitelj-stvom vlada vsled obštrukcije ogorčenje. Da se ne uredi učiteljsko vprašanje, je kriv v prvi vrsti liberalni glavar dr. Ivčečič, ki ne dopusti na vrsto nujnega predloga pravašev, da se uči-teljstvu dovoli 25% doklada. Prihodnja seja je danes.
Zader, 30. januarja. Namestnik grof Attems namerava pričeti na prošnjo učiteljstva pogajanja med pravaši in liberalci za delozmožnost sabora. Liberalna hrvaška stranka je baje pripravljena umakniti svoj nujni predlog za reformo poslovnika, če umaknejo pravaši svojih 80 nujnih predlogov, med katerimi je eden prvih za 25% doklado učiteljstvu.
• DR. TRUMBIČ ODSTOPIL.
Zader, 30. januarja. Načelnik liberalnega kluba v dalmatinskem saboru dr. Trumbič je izstopil iz hrvaške stranke in odložil predsedstvo kluba.
AEHRENTHAL.
Dunaj, 30. januarja. Grof Aehrenthal je prebil včeraj, oziroma danes mirno noč.
DR. KRAMAft ZA MIR.
Brno, 30. januarja. Dr. Kra^iaf je na nekem tukajšnjem shodu govoril o zunanjepolitičnem položaju in se izjavil za mirovno politiko grofa Aehrenthala.
BOLNI BIVŠI ČEŠKI NAMESTNIK.
Meran, 30. januarja. Zdravstveno stanje bivšega češkega namestnika Karola grofa Coudenhove je zelo opasno.
KINEMATOGRAF PREPOVEDAN.
Černovice, 30. januarja. Šolska oblast je vsej šolski mladini brez izjeme prepovedala obisk kinematografskih predstav. Povod tej prepovedi je dala znana šolarska tragedija v Sulc-zavi.
POŽAR V GRADCU.
Gradec, 30. januarja. V oficirskem paviljonu lazaretske vojašnice je izbruhnil požar. Dve sobi sta popolnoma uničeni. Zgorelo je veliko uniform.
SENZAČNA ARETACIJA.
Peterburg, 30. januarja. Tu so zaprli veleposestnika milijonarja Cherowa, ker je hotel dati umoriti svojega sina. Sin je namreč poizkušal doseči, da bi očeta postavili pod kuratelo. Obenem z očetom so zaprli še 13 sokrivcev.
Za pri
Na prehfanitev in razvoj prezgodaj rojenih otrok se mora prav posebno in skrbno paziti. Tukaj se maščuje vsaka napaka in vsaka _ zamuda. Ravno takim otrokom se Pristna samo s izkaže Scott-ova ribjeoljnata-emul-to zna ko — zija, redno zaužtta v primerni mno-
r aifranc пк,m' kot Pravi blaP°slov. Razvoj znakom Scott- takih prezgodnjih otrok se s ovega .ovnanja
gl ^ ГЈ1 ГЈ1 OVO 2G93
2 EMULZIJO
večkrat tako poviša, da se po kratkem času niti po cveločem obrazu, niti po čvrstem telesnem razvoju in ojačenju kosti nikakor ne razločujejo od drugih otrok. Scott-ova emulzija je popolnoma lahko prebavna in tako prijetno dišeča, da jo celo dojenček brez vsakega obotavljanja
zaužije in lahko prebavi. Pri nakupu naj se zahteva izrecno Scott-ovo emulzijo. Znamka „Scott", ki jc že nad 35 let vpeljana, jamči za dobroto in učinek. Cena izvirni stek. 2 50 K. — Dobi so po vseh lekaunah.
leteorol gično poročilo.
Višinh n. mopero lOfi'2 /i, sred min' tla'< 73fvU mm
		Slame	1 empe-
3	(.» opa-	har o-	ralura
	zovani.	inetr.	po
		v mm	Cdiiiu
29	9. ivet.	735-2	-3 8
Vetrur
Nebo
sl, sever oblačno
30
I zgutr I pop
735	3
736	1
-4-4 -16
sl svzh sl, sever
oblačno 0 0
Srednja vCerajeina temn. —32 iioim, —1 9\
TRZi\E CENK
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 30. januarja.
Pšeriica za april 1912.....11 89
Pšenica za oktober 1912 ....	1180
Rž za april 1912.......1108
Oves za april 1912......9 83
Koruza za maj 1912......8'85
Кађапеа
se išče, ki je navajena vsega gospodinjstva. Naslov daje uprava pod
št. 291.	291
STMiraniiJE
išče za termin" maj umirovljeni uradnik s soprogo, 3 manjše sobe, ali 2 sobi s kabinetom in pritiklinami. Naslove sprejema uprava.	295
Izprajdn $trej nit(
s prakso, izučen ključavničar, fzvežban v elektriki, samec želi takoj službe. Ponudbe pod IVAN KREBS, Goren.igrad, Spodnje Štajersko.	292
z velikim skladiščem
v neposredni bližini župne cerkve na Igu se proda pod ugodnimi pogoji. Povpraša naj se v Hranilnici in posojilnici na Igu (župnišče).	85
s štirimi (eventualno tremi) sobami se odda: Slovenski trg štev. 8 (pred sodnijo) s 1. februarjem 1912. — Več
pri hišniku.	248
St. 148.
249 (2)
Razpis volitve
zadevajoč dopolnilne volitve za trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani.
Za dopolnilne volitve, odrejene z razglasom c. kr. deželne vlade z dne 16. oktobra 1911, št. 27.019 (uradni list časopisa „Laibacher Zeitung" štev. 241 iz 1. 1911.) za trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani, postavljena c. kf. volilna komisija naznanja v zmislu § 8. volilnega reda z dne 23. oktobra lt05, dež. zak.štev. 13, da se bo volilno opravilo ustno ati z osebno oddajo izpolnjenih glasovnic vršilo prod volilno komisijo v prostorih trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani in sicer za II. in III. volilno kategorijo trgovinskega odseka (rdeče, oziroma modre glasovnice)
dne 13. februarja 1912. leta
od 9. ure dopoludne do 1. ure popoludne, za I., II. in III. volilno kategorijo obrtnoga odseka
(rumene, oziroma bele, oziroma zelene glasovnice) pa
dne 15. februarja 1912. leta
od 9' uro dopoludne do 1. ure popoludne.
V obeh dneh so bo oddaja glasov zaključila ob 1. uri popoludne. Do te ure dotičnega volilnega dne morajo v primeru, da se glasovnice pošljejo, izpolnjene in po volilcih podpisane glasovnice z izkaznicami vred dospeti pri c. kr. volilni komisiji. Glasovnice z izkaznicami vred se morejo odprte ali zaprte oddati osebno aii poslati po c. kr. pošti ali pa po posebnih poslancih.
Na zaprtih glasovnicah mora biti zunaj zapisano ime volilčevo.
Volilci trgovinskega odseka volijo in sicer:
II. volil.ia kategorija tri pravo člane in
III. volilna kategorija tri prave člane.
Volilci obrtnega odseka volijo in sicer:
I.	volilna kategorija enega pravega člana,
II.	volilna kategorija štiri prave člane in
III.	volilna kategorija enega pravega člana.
Vsaka volilna kategorija voli sama zase njej pripadajoče število pravih članov. Volilci, ki imajo aktivno volilno pravico v enem odseku, morejo biti voljeni v vsaki kategoriji tistega odseka. § 5. navodenega volilnega reda obsega podrobne določbe o tem, kdo ima aktivno in kdo tudi pasivno volilno pravico.
Posebej se opozarja, da mora glasovnica ne k javnim trgovinskim družbam, koman-ditnim družbam ali k delniškim podjetjem pripadajočih jurističnih ali kolektivnih (vkupnih) oseb, kakor hranilnic, pridobitnih in gospodarskih zadrug, rudarskih družb, društev, občin in drugih javnih korporacij, ki so upravičene oddati samo ea volilni glas, imeti podpis imena one osebe, ki jt po zakonu, štatutu ali posebnem dogovoru pristoji zastopstvo podjotja.
Glasovnice žen, ki imajo volilno pravico, pa nimajo nobenega po obrtnem redu po-stavljenega opravitelja, mora podpisati kakor dotična žena tako njen moški pooblaščenec; te pooblaščenec pa mora razen tega biti na glasovnici izrecno označen kot tak oziroma kot opr& vitelj. Pripominja se, da opravitelj ali pooblaščenec v tom svojstvu more voliti samo enkrat.
Volilci, ki ne znajo pisati, morajo namesto podpisa imena pristaviti svoje ročno znamenje, ki mora biti poverjeno s podpisoma dveh moških prič.
Skrutinij se bo izvršil po sklepu oddaje glasov ob določenih dneh, torej za trgovinski odsek dne 13. februarja 1912. leta, eventualno tudi na sledeči mu dan, za obrtni odsek pa dne 15. februarja 1912. leta, eventualno tudi na sledeči mu dan.
Končno-veljavni posledek vse volitve se razglasi uradno.
V LJUBLJANI, dne 15. januarja 1912.
C. Kr. volilna komisija za trgovsko io obrtniško zbornico v Ljubljani.
Predsednik: c. kr. dež. vlade svetnik Kulavicsl 1. r.
IS
Telefon 237,
Zajec & Horn
Telefon 237.
§
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 73 §

Beton in železo - beton.
Fundamenti.
Stropovi.
Mostovi.
' Vzidava turbin.
Stopnice.
Tlakovi.
Ksilolit.
Cevi za kanale, najboljši strešnik našega časa asbest - cementni škrilj (Zenit) patent Hloch vedno v zalogi. Edini zastop za Kranjsko.
Umetni kamen (okraski za fasade, obhajilne • -- mize, balustrade).	=
ie
к1авааааааааа||шоааипаао18&лк!1г1£!1$кпо
ENJIGOTRŽTVO.
* Za naše ljudske odre na deželi.
Ravnokar sta izšla dva nova zvezka »Zbirke ljudskih i g c r« 18. in 19. snopič, ki obsegata lepo zbirko iger, med katererai sc v prvi vrsti odlikujeta dve izvirni igri za ženske vloge, in sicer: Junaške Blejke« in dr. L.. Lenardova drama ->DeJda božja« . Poleg teh dveh obsega knjižica tudi štiri igre za moške \loge, in sicer: »Pijavka»Skriven zaklad- , Rešitelj« in »Kmet in avtomat«. O teh igrah bomo v kratkem obširneje izpregovorili. Istodobno opozarjamo vnovič tudi na 17, zvezek te zbirke, ki obsega znano igro za moške vloge: T>Dimcž, strah kranjske dežele* in dve igri za ženske vloge: »Oh ta Polona« in »Prisiljen stan je zaničevan«. Knjižice je založila »Katoliška Bukvarna« v Ljubljani.
: Naročite ..Slovenca".:
Hiša
186
se proda zavoljo preselitve v sredini mesta. Poizve se na Marije Terezije cesti 16 pri pospej Orešič v Ljubljani.
ГШШ1Г
Radi opustitve vinske trgovine so naprodaj hrastovi
vinski sodi
od 15—35 hektolitrov in od 56 do 800 1. Vseh sodov je okrog 1000 hI.
Proda se tudi nov
261
boiandskiFiltrir-aparat
iz bakra in precej velik. Proda sc skupno ali posamezno. — Naslov pove uprava Slovenca pod šifro 261.
za tiste, ki trpijo
ri te.'kem prebailjiojg uUc vntt. ooreilcl. tvorbi kisline, zaprtja. bolečinah v želodca in s
tem v zvezi stojcčiti slabosti, nudijo že EOlel sem priznane pristne
Brady Jeve želodčne i kapljice »»
prej Marijaeeljike kapljice imenovane. Varujte ie enako glasečih ie ponaredb in popačb in pazite na stransko varstveno znamko s podpisom C Brady. — Dobiva se v vseh lckar-n h. Pošiljatev v provinco po lekarnarju C. Brady. Dnna|. Fieischmarkt 2, 462. 5 steklenic za K o iJO, •> p< dvojenc steklenice za K 5-60 franko.
е.ПИл-Ј
5S
Stanovanja
z eno in dvema sobama se oddajo takoj na Poljanski cesti št. 60. Istotako se odda več raznovrstnih stanovanj na Predovičevem selu v Mostah.
Elegantne in trpežne so prave 250
PflLMH
pete iz kavčuka za čevlje.
Zeleznato Kina olno
lekarja Ptccolija v Ljubljani, Dunajska cesta
c. in kr. dvorne«:!1 založniku, papeževega (tvornega založnika,
vsebuje potrebno množino železa, v nasprotju z drugimi železnatimi Kina vini, katera vsebujejo samo toliko železa kot navadua namizna viua in vsled te^a nimajo nikakc zdravilne vrednosti. To dokazujo več kemičnih analiz kakor tudi ona, ki se je izvršila na zahtevo c. kr. ministrstva za notranje zadeve v Gradca let* 1910.
Žeteznato vino lekarja Piecolija ojači slabokrvne, nervozne, vsled bolezni oslabele osebe, blede, drobne in slabotne otroke.
'/j literska steklenica K 2'—, 3 steklenice K 6-(30, poštnina in poštni zavoj franko.
na kub. meter, radi pomanjkanja prostora po jako znižani ceni. Odjemalci velikih množin popust V. Scagnetti, parna žaga1 Cesta na Rudolfovo železnico 16 (za drž. kolodvorom).	322
Ustanoai;ena leta 1800.
ItoM тШШ Mo
FR. ŠUPEVC
Ljubljana, Prešernova ul. 7.
Odlikovana na mnogih razstavah, kakor tudi v Bimu 1911 z veliko zlato kolajno in z grand-priksom
priporoča velečastiti duhovščini kakor tudi si. občinstvu zajamčeno pristne
čebelno - voščene sveče
r. za cerkev, pogrebe in procesije ::
voščene zvitke, tzborni med pitanec
ki se dobiva v steklenicah, škatljah :: in škafih poljubne velikosti ::
Za obilna naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postrežbo.
3609
St. 452;V. u.
Razglas
256
Podpisani mestni magistrat naznanja mladeničem rojenim 1889., 1890., 1891. in 1893., ki stopijo letos v naborna, odnosno črnovojna leta:
1.	da se bo dne:
5. februarja ob 9- uri dopoldne vršilo žrebanje
v smislu §. 32. vojnih predpisov I. del v mestnem vojaškem uradu, Mestni dom, I. nadstropje. To žrebanje, h kateremu ima vsakdo pristop, velja za one mladeniče, ki izpolnijo letos 21. leto (rojstno leto 1891) in torej letos pridejo prvič k naboru;
2.	da so od 28. januarja do 5. februarja imeniki onih mladeničev, kateri pridejo letos k naboru, v omenjenem uradu in v uradnih urah vsakteremu na ogled. Kdor opazi kak pogrešek, napačen vpis, ali ima pomislek proti zaprošenim ugodnostim ali proti prošnjam za nabor v bivališču, naj to pismeno ali ustno naznani tukajšnjemu uradu;
3.	da 50 od 28. januarja do 5. februarja v omenjenem uradu na ogled imeniki domačih in tujih, leta 1893. rojenih, letos v črno vojno stopivših mladeničev. Pogreški naj se pismeno ali ustno naznanijo tukajšnjemu uradu.
mestni magistrat ljubljanski,
dne 20. januarja 1912.
Župan:
P r. Ivan Tavčar 1. r.
Skrbna gospodinja manjša draginjske izdatke s spretno uporabo živil.
Popolna izraba živil je ob času vseobče draginje naravnost življenska potreba.
Kuhinja zahteva od nas največ izdatkov, zato bodi tudi naša prva skrb, da vpeljemo v kuhinjo vzorno gospodinjstvo. Kuhati mora znati ne samo vsaka kuharica, ki si s tem služi svoj kruh, temveč tudi vsaka gospodinja.
Spretna kuharica pripravi s skromnimi sredstvi okusnejša jedila, nego slaba gospodinja z najdražjimi pripomočki.
Skrbni starši pošiljajo svoje hčere v mesta, da se priučo kuhanju; ker pa nima vsako dekle petičnih staršev, si mora na drug način prisvojiti kuhinjsko umetnost.
Temu namenu bo najbolje služila nova knjiga:
Magdalene Pleiweisove
Sesti natis
izpopolnila in predelala
S. M. Felicita Kalinšek
šolska sestra in učiteljica na „Gospodinjski šoli" v Ljubljani.
Knjiga je že od davnega časa vdomačena pri naših kuharicah kot zanesljiva vodnica v kuhinjskih poslih. Nova, šesta izdaja te knjige pa prejšni ni več podobna, ker je vsa prenovljena, izboljšana in izpopolnjena. V knjigi je vsa kuhinjska umetnost docela izčrpana, kajti v nji najdeš najpriprostejšo kmetsko do najfinejše gosposke jedi.
Ne le začetnica, tudi dobra in izkušena kuharica se bo z njeno pomočjo povspela do viška kuhinjske umetnosti.
Kuharica, ki se bo ravnala po njenih nasvetih, bo znala vsako stvar dobro porabiti in bo z malimi stroški huhala dobro in okusno.
„Slovenska kuharica" bo ustrezala vsem dejanskim potrebam in si jo bo omislila vsaka zavedna in ukaželjna slovenska kuharica In gospodinja.
Knjiga je izšla v dveh izdajah:
Velika izdaja, ki ima 18 krasnih, večbarvnih tabel in mnogo slik med besedilom, stane broš. K 5'20, vez. K G1—, po pošti 30 v več.
Okrajšana izdaja brez slik in prikrojena za vsakdanje razmere, stane broš. K 3- —, vez. K 3-60, po pošti 30 vin. več.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Ti3k: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: MIha Moškem