Po pošti prejemati za celo leto naprej 26 K — h pol leta , 18 „ — „ M, l „ „ 6 „ 50 „ mesec , 2 „ > sobico z razgledom na morje, katerega 1 nisem dolgo užival, ker sem vsled utru j nosti hitro zaspal._______ nje izjave živahno odobravali njegovi somišljeniki. Da so ne reče, da večina molči, zglasil se je za besedo poznati falziiikator hrvatske zgodovine dr. Gavranio. Svoj govor ali bolje pamflet proti obzoraškej stranki je dr. Ga-vranič čital, kar je pobudilo v saboru velik odpor proti predsedništvu, ki mu je to dopustilo. Hvalil je nagodbo seveda, kar se je dalo. in pa zvezo z Ogersko, s katero živi Hrvatska v prijateljstvu že 800 let. Hrvati so po njegovem mnenju zadovoljni s to zvezo, v nagodbi ima Hrvatska vse, kar potrebuje za svoj razvitek. Ta govor je vladni stranki več škodil nego koristil, pa ga zategadelj ni bila vesela. Še pred tem govorom je zagovarjal dr. Žerjavic svoj predlog glede čestitke Burom na njihove zmage nad Angleži. Ker je pa v svojem govoru rabil preostre besede, namreč da je Hrvatska podjarmljena zemlja in »proč z mažarskim jarmom«, je d >bil ukor. premda je proti temu glasovala vsa opozicija. Pro-tivniki opozicije oponašajo dr. Žerjavicu radi tega predloga, češ da je bil v vsakem po gledu neumesten. To ve gotovo tudi sam predlagatelj, ali on je hotel s tem predlogom opozoriti le na položaj lame Hrvatske naproti Ogerskej ter je ta položaj nazval nedostojnim za Hrvate, ki so nekdaj tudi tako hrabro odbijali sovraga Turčina od svojih mej, kakor to delajo dandanes Buri proti Angležem. Predlog njegov je bil tedaj sredstvo, da je povedal v saboru ono, kar znnaj sabora ne bi smel storiti, kajti kdor govori resnico odkritosrčno, tega po prstih bijejo. V soboto pa se je oglasil zopet dr. Žerjavic v generalnej debati z odločnim govorom proti proračunu. Že uvod je bil ojster, ko je rekel, da v hrvatskem saboru ni slo-bode govora, kajti predsednik sabora mora paziti na vsaki banov migljej. Hudo je prijemal bana radi arhivalij, katerih še do danes ni povrnil iz Budimpešte, kamor jih je bil odpravil potajno pred 14 leti. Obsodil je odločno današnjo vlado radi popuščanja na Reki, odkoder so Mažari iztisnili Hrvate protipostavno, kajti nagodbeni paragraf glede Reke je očiten talsifikat, ker je čez prvotni tekst prilepljena krpica in na njej napisan za Mažare ugodneji članek, nego se glasi oni pod njo. Označil je današnji zistem kot prav povoljen za denuncijacijo in korupcijo. Večini in vladi se je zdel govor preojster in predsednik mu je mahoma odvzel besedo, a da ga ni poprej nobenkrat opomnil, kar bi bil moral storiti po propisu. To je opo-nesel predsedniku dr. Bre8Ztijensky, toda le ta se je izgovoril, da bi bil moral Zerja viču že poprej zabraniti govoriti, ker je precej s početka rabil takšne izraze, ki so razžaljivi ne samo za večino saborsko nego tudi za samega predsednika. Ugodno seveda ni slušati saborskej večini govornika, ki z ojstro besedo šiba pregrehe jedne stranke, ki je skrivila že toliko bede v hrvatskem narodu s svojim popuščaniem in s svojo malomarnostjo. Ta stranka sploh noče kriva biti, marveč si prisvaja že dolgo časa neko prvenstvo v narodu, češ da brez nje ne bi Hrvatska imela še tega, kar zdaj uživa. In vendar ve ves hrvatski narod, da- bolj popustljive stranke še ni bilo na Hrvatskem in da je ravno za njenega prvenstva Hr vatska tako naglo nazadovala posebno v gmotnem pogledu. To je priznala stranka sama v poročilu regnikolarne deputacije. Zakaj je tedaj tako občutljiva, če se jej pove resnica ? Pregovor pravi, da resnica oči kolje, tako je tudi govor Žerjavičev vznemiril vso rnažaronsko stranko, ker jej je resnico povedal. Politični pregled. V Ljubljani, 25. januvarija. Nemška ljudska stranka in vlada. Najnovejši sklep nemške ljudske stranke glede spravnih pogajanj je umevno napravil skrajno neugoden vtis na Koerberjevo vlado, ki je prepričana, da sprava, tudi ako se res dožene, ne bo trajna in zanesljiva, ako jej ne pritrdi nemška ljudska stranka. Zato se skuša sedaj na vsak način vplivati na posamezne člane v tej stranki, da spremene svoje prvotne nazore. »S strani, ki zajema informacije iz pravega vira«, poroča neki dunajski list mej drugim tole: Nepričakovan je 1 11 Vi «• t i . t _ 1__a _ T/--.- berjeva vlada se tudi takih sklepov ne straši, dobro vedoč, da se tako veliko delo ne bo izvršilo brez vseh težkoč. Boli pa nasprotno dr. Koerberja, da se mu očita naklonjenost paragrafu 14. Da temu ni tako, glasi se tu, je pač najbolji dokaz to, da je bil Koerber član Claryjevega kabineta, ki je odstopil samo radi tega, ker ni hotel vladati s pomočjo § 14 Gotovo je namreč, da dr. Kotr-ber kot ministerski predsednik ne bo posegal po tem zasilnem paragrafu, posluževal se bo marveč le strogo ustavnega pota in tem potom dosegel zaželjeno spravo. Da se takoj skliče državni zbor, nihče bolj no želi, ko kabinetni načelnik, in sta toraj v tem oziru s stranko nemško-ljudskih voditeljev popolno jedina, le zagotovilo mora še dobiti, da bo potem parlament redno deloval. S tako izjavo meni dr. pl. Koerber poravnati nasprotje mej ministerstvom in nemško-ljudsko stranko, v trdni nadi, da se mu to tudi posreči. Iz razgovora s posl. Kaiserjem je baje v tej misli še bolj potrjen. Delokrog mi ni str a dr. Režeica, so v časopisju, javnih in zasebnih razgovorih vedno drugače določuje in „zatirano" neinštvo na Češkem je že v veliki skrbi za svoj nadaljnji obstanek, ako se ministru res poveri neomejena oblast nad Češko. V tej grozni negotovosti se je moral načelnik levičarskih klubov obrniti naravnost na ministrskega piedsed-nika, ter ga resno vprašati, kako daleč pač sega Režekov delokrog. Ministerski predsednik ga je pomiril, da ne bo tako hudo, kakor se morda sodi v nemškem taboru, ter neki izjavil, da je bil Režek imenovan le ministrom ad hoc. S tem je minister povedal obema strankama, kar sta hoteli vedeti, ker češki delegatje dobro vedo, kaj se pravi: minister ad hoc. Stroški za pomnoženje nemške mornarica so skupno proračunjeni blizu na 4900 milijonov mark. V pokritje 769 milijonov namerava vlada najeti posojilo, ta znesek in nadaljno pokritje se bo pa v državnem proračunu izvedlo na ta način , da se potrebščina vsako leto zviša za jednajst milijonov. Postavka za mornarico v državnem proračunu bo do leta 1916 znašala 169, po tem letu pa 323 milijonov mark. Vkljub tako izredno narastli svoti za vzdržavanje nemške mornarice vlada ne namerava uvesti nikakih novih davkov ali povišati sedanjih, marveč izjavlja, da bo v slučaju potrebe posegla le po novem posojilu. V to svrho se tudi ne določi rok za konečno amortizacijo najetega dolga Sicer pa parlamentarci dobro vedo, da bi vlada kaj težko ravnala se po taki določbi, kakor tudi nihče ne veruje, da se bo zahtevala najvišja svota za to točko proračuna. jPariška framasonska vlada je včeraj slavila zmago nad največjimi »nasprotniki« slobodne republike, nad »izdajalskim« redom asumpcijonistov. Po pisavi francoskih brezverskih listov je bilo sklepati, da b ) bitka grozno huda in da bo razkrila svetu nečuvene stvari. Vložila se je proti tem redovnikom tožba radi goljufije države in kdove, zaradi katerih prestopkov še. Toda dokazati se pa ni moglo prav nič drugega nego to, da red ni plačeval davka od hiše, v kateri biva, ki pa ni njegova last, marveč neke dobrotnice, ki ostane do smrti lastnica hiše. Govorilo se je o velikanskem premoženju, o tajnih zarotah in neštetih umaza-nostih, s katerimi se je blatil red po časopisju brez najmanjšega dokaza. Razsodba je pa pokazala, da niti največji sovražniki katoliškega redovnega življenja obtožencem niso mogli do živega. Sodišče je obsodilo 12 članov na minimalno kazen po 16 frankov bržkone samo radi tega, ker jih je konečno moralo obsoditi in ker se je šele tem potom doseglo, kar je zahtevala židovsko-framasonska klika, namreč popoln razpust tega reda. In res se glasi v drugi točki razsodbe, da je red razpuščen in se mora toraj raziti. Framasoni so dosegli, kar so nameravali, posledice se bodo pa najbrže pokazale prav kmalu in sicer v korist redovnikov. Glaaba. Predpustne pesmi za moški zbor in čve-terospcv s spremljevanjem klavirja uglasbil Al. Sachs, učitelj v deželni prisilni delavnici v Ljubljani. Op. 10. Cena 8 K 20 h. _ If.i Knmn lotns_r.f.11 <>_oa vprašujejo pevci tudi letošnji predpust. Društva hočejo veselic, vse se hoče zabavati, če ne karnevala v pravi njegovi podobi, pa vsaj kak zabaven večer hočejo prirediti svojim članom. Predpust brez smeha pa ne sme biti, in treba je namesto tožnih žalostnih in resnih domorodnic tudi kaj za šalo. To si je mislil g. Sachs, ki pozna potrebe pevcev kot mnogoleten sodelavec in dirigent pri raznih društvih in glasbenih prireditvah. Pesmi so nam ugajale, burno predpustno veselje jih napolnjuje, le žal, da so za na vadne zbore v obče pretežke in prekompli-cirane. Pa vstrajen dirigent bo premagal tudi to težavo. »Ži a boeia», »Pesem od hlač«, Mama, povejte, če smem ?«, »Vinski brat«, „Ciganka« — iz teh naslovov že iz-previdi bralec lahko predjnistno veselico. Priporočamo, in želimo, da bi g. Sachs še za razna društva po deželi, ki nimajo tako izvežbanih pevcev, izdal podobne šaljivke. Dnevne novice. V Ljubljani, 25 januvarija. Predavanje v ..Katoliškem domu". Sinoči je predaval dr. A. Use n i č n i k o prazgodovini človeštva. Bili so časi, ko so učenjaki tajili enotnost človeškega rodu ; drugi, ko so iskali opičnjakov kot pradedov sedanjega človeka; do zadnjega časa pa so vsaj stavili početek človeka v temno pradavnino stotisočletja nazaj. Pri tem pa so vedno kazali na sv pismo, češ, da se sv. pismo ne vjema z vedo, da sta torej veda in vera v večnem nasprotju. Govornik je razložil, kaj je moderna veda dognala res pozitivnega o prazgodovini človeštva. O kakem človeku-opičnjaku ni nikjer nobene sledi. Človek se je prikazal na zeml|i morda proti koncu ledene dobe, ledena doba pa nikakor ni bila tako davno. Prvotni človek, kakor pričajo izkopine (orodje, ostanki hrane po smetiščih), je bil »bomo sapiens«, kakoršen je dandanašnji, le brez tolike kulture. Pasme nič ne dokazujejo proti enostavnosti človeštva, prav tako ne različnost jezikov. Pač pa nasprotno kažejo sledi po Ameriki, Alriki in Evropi, da je človek prišel v te zemlje iz pradomovine v Aziji, kakor je od tam tudi cela vrsta domačih živali in poljskih pridel kov. Najlepše pa spričujejo enotnost človeštva prastare tradicije Indov, Perzov, Asircev in in Babiloncev, Egipčanov ter celo divjih narodov v Ameriki. Vsa ta sporočila kažejo na enoten vir, ki ne more biti drugi kakor prvotno razodetje, kakor je zarisano na prvih straneh one knjige, ki so toliko klevetah zoper njo, sv. pisma. Izkopine, hieroglifi in klinopisi, na katere so brezverski učenjaki stavili toliko upanja, so se izkazali kot znameniti doneski k apologiji sv. pisma in krščanstva! Repertoar slovenskega gledališča se je moral za tekoči teden spremeniti. Jutri, v četrtek, dne 25. t. m. igra se narodna igra s petjem »R o k o v n j a č i« v tretje in bržčas poslednjič v tej sezoni. Vstopnina za to predstavo je izdatno znižana. — Ker nove dekoracije za »Večnega mornarja« še niso popolnoma dovršene in je intendanci dram. društva na tem, da se slovenske predstave v tem, kar je v naših razmerah možno, najbolj točno in uzorno uprizore in ker tako velika opera, kakor je "VVagnerjev »Večni mornar«, potrebuje posebno pozorno izvršenih muzikalnih in uprizoritvenih skušenj, se je premijera te opere prestavila na soboto, dne 27. t. m. Volitev na Goriškem postaja že smešna, in v resnici ne vemo, komu bi verjeli. »Gorica« poroča, da se je shod pri Re-beku vršil sijajno in je soglasno grof Coro-nini proglašen kandidatom za državni zbor. »Soča« zopet piše ravno nasprotno. Včeraj smo objavili dopis, ki trdi, da je ljudstvo na shodu razgrajalo proti poslancem in od ločno ugovarjalo kandidaturi grofa Coroni-nija. Danes pa zopet čitamo v »Edinosti« brzojavno poročilo gg. poslancev dr. Gregorčiča, dr. Rojca in posl. Berbuča, da je nastala popolna tišina, ko je dr. Gregorčič stavil na glasovanje kandidaturo grofa Co-roninija. »Odgovor je bil splošno in burno pritrjevanje. Ko je dr. Gregorčič mej splošno tišino pozval, da naj vzdigne roko, kdor je nasproten tej kandidaturi, je nikdo ni vzdignil. Sklicatelji so ostali na mestu Se po lr^r.Xar«nm iKn> niionin « Občni zbor »Muzejskega društva« bode v petek, dne 9. februvarja, zvečer ob šesti uri v muzeju. Občni zbor »Slov. pisateljskega društva« se 22. t. m ni mogel vršiti radi prepičle udeležbe članov ter je preložen na 29. t. m. Društvo »Pravnik« je imelo sinoči v Narodnem domu svoj redni občni zbor pod predsedstvom gospoda dr. Ferjan-čiča. Tajnik g. dr. Pire je poročal o društvenem delovanju v preteklem lotu. Društvo je priredilo več malih shodov, na katerih so se pretresala pravna vprašanja. Poglavitno delo pa je bilo izdajanje mesečnika »Slov. Pravnik«. Sotrudniki in naročniki so se listu zdatno pomnožili. Prinašal je zanimivih teoretičnih razprav iz praktičnih slučajev ne samo v slovenskimi, temveč tudi v hrvatskem jeziku. Na predlog urednika gosp. dr. Maj aro n a je izrekel občni zbor vsem sotrudnikom »Slov. Pravnika« društveno zahvalo, zlasti pa za redno sodelovanje v posebnih strokah gospodu dr. Ter-novcu, c. kr. višjemu sodnemu svetovalcu pri najvišjem sodišču, g. J. O k r e t ič u , c. kr. deželnosodnemu svetovalcu pri generalni prokuraturi. in g. dr. P. D e l r a n ce s c h i j u, primariju bolnice v Novem Mestu. — Smrt treh društvenikov gg. višjega svetovalca Pleškota, notarja Pirnata in dr. Ploja se je vzela z obžalovanjem na znanje. — Po poročilu g. blagajnika Gogole so se sklenili lanski računi z majhnim prebitkom. Na predlog g. dr. Munde se je izrekla g. blagajniku za trudoljubivo poslovanje zahvala. — Za tekoče lelo so bili izvoljeni v odbor: G. dr. Ferjančič predsednikom, g. dr. Ma ■ jaron podpredsednikom, g. dr. Foerster tajnikom, g. dr. Pire blagajnikom, g. sodni tajnik Kavčnik knjižničarjem, nadalje gg. Polcc, c. kr. deželnosodni svetovalec, .1. G o gol a, predsednik notarske zbornice, in F. Milčinski, c. kr. deželnosodni pristav] vsi v Ljubljani; kot vnanji odborniki pa gg. dr. Krašovec, odvetnik v Celji, dr. Bab nik, c. kr. ministerijalni tajnik na Dunaji, in dr. J. Zuccon, odvetniški kandidat v Trstu. Iz mariborske škofije. Videmski dekanat začasno upravlja č. g. I. Prešern, župnik v Koprivnici, župnijo Dol č. g A. Lajnšič in Videm č. g. I. Sribar. Premeščen je A. Kramaršič od Sv. Kunigunde v Dol. Boj, ki je završal med graškimi soc. demokrati in lekarnarji, se nadaljuje z vso srditostjo. Ker se je • Grazer Tagblatt« zavzel za lekarnarje, napadajo soc. demokratje njega in nemško-nacijonalno stranko. Naci-onalci dokazujejo ljudem, da so bolniške blagajne samo molzne krave soc. dem. voditeljev, ki so teh blagajn upravitelji, demokratje pa očitajo lekarnarjem na podlagi računov, da zahtevajo lekarnarji po 1600% dobička. Demokratje so sklenili 8 graških lekaren bojkotovati, 6 jih bodo še rabili, med njimi tudi lekarno usmiljenih bratov kot najcenejšo graško javno lekarno. Kako silen je terorizem socialnih demokratov, pričajo najbolj izjave blagajniških zdravnikov, ki zatrjujejo, da smejo bolnim zavarovancem zapisovati kakeršnakoli zdravila, (lasi je vsemu svetu znano, da se morajo blagajniški zdravniki držati v zapisovanju receptov točnih ekonomičnih predpisov bolniških blagajn. Zdravniki se boje namreč, da bi jim brezobzirni demokratje no odpovedali služb pri blagajnah in poklicali drugih močij iz prenapolnjenega dunajskega geta. Vsekako mora vihrati že hud boj, ker iz nemško-nacionalnega tabora se že oglašajo možje, ki pridigajo obema strankama mir in spravo, češ ker sta obe stranki načelno sorodni, ni se jima treba med sabo mesariti, ko vzdiguje klerikalizem, edini in pravi sovražnik ljudstva in njegovih pravic, svojo ošabno glavo. Risum teneatis ! Štajerska deželna razstava leta 1901. Odbor za prireditev te razstave je imel včeraj sejo, v kateri je določil, da se bode razstava raztezala na prostoru, obseženem 13 000 kvadratnih metrov. Razstava bode imela naslednje oddelke : poljedelstvo, gozdarstvo, ribarstvo, lov, rudokopi, industrija in obrt, upodobljajoča umetnost in godba, umetna industrija, pouk, šport, tu-ristika, hygenija. Justična palača v Gorici. V so- hntn Qf> nnlnfrili v finripi tomplini bman va novo justično palačo, blavnosti bo se udeležili dr. Kindinger, bivši pravosodni minister in zopet predsednik tržaškega nadsodisča. okrajni glavar vitez Bosizio, dvorni svetnik Defacis in drugi. Novo sodno poslopje ob kapucinski ulici bo imelo dve nadstropji. V -novem poslopju bodo sodni uradi, davkarija, finančna straža in jetnišnica za 180 jetni nikov Stavba bo stala 1,200.000 in bo dozidana leta 1902. Nenavaden obisk. Premilostni škol iz Svete Helene v Ameriki (Oregon), ki je preko Rima došel včeraj v Ljubljano, je obiskal v spremstvu škofa dr. Jegliča včeraj popoldne v Dravljah stariše duhovnika Pir-nata, ki deluie v njegovi škofiji, v mestu Livingstonu. Naš rojak je šele peto leto duhovnik, pa je že sodeloval ondi pri zidavi treh cerkva. Ena teh je sezidana na čast sv. Cirilu in Metodu, katero je nedavno blagoslovil škof Brondel. — V Dravljah so bili stariši že opozorjeni, da prideta dva škofa na obisk. Začetkoma niso verjeli, da bi bilo res, pa so se kmalu prepričali na lastne oči. Koliko je bilo veselje, ko sta vstopila v skromno hišo visoka gosta! Že leto dni stariši niso nič čuli o svojem sinu, sedaj pa so gledali škofa iz daljnih krajev v svoji sredi, ki jim je povedal marsikaj hvalnega o gorečnosti njihovega sina in naznanil, da pride i sin kmalu v domovino na obisk. Razume so, da so postavili po stari slovenski navadi na mizo hleb kruha in steklenico vina. Visoki gost se je ob slovesu izrazil, da še ni videl tolikega odkritosrčnega veselja. 1', Ljubljane se odpelje škof Brondel zopet nazaj v Ameriko, kjer vodi škofijo, ki ji večja kakor vsa Italija, ki pa šteje le 40 katoliških mašnikov. Državni uradniki v Trstu so si ustanovili svoj kazino. Predsednikom je izvoljen namestniški svetovalec Friderik vitez Schvvarz. Umrl je v goriški bolnišnici po daljši bolezni g. Ivan I p a v e c , ki je v prejšnjih <'as h v Trstu stal v prvih vrstah narodnih boriteljev. N. v m. p. ! V Leonišču v Udmatu biva vže več dni gosp Jan. Mallner, hotelier z Bleda; obolel je na omehčanju možgan; zdravnik njegov je gosp. dr. Šlajmer. — Socijalni demokrat — sekcijski svetnik. Z Dunaja se poroča, da bode voditelj socijalnih demokratov, državni poslanec dr. Verkauf postal sekcijski svetnik v notranjem ministerstvu. Vodil bode zadeve bolniških blagajn in zavarovanj proti nezgodam. Novica ni verjetna. Ravnatelj na državni ljudski šoli v Trstu. Zopet novo dejstvo, ki osvetljuje žalostne razmere na Primorskem. Razpisano je bilo ravnateljsko mesto na državni ljudski šoli v Trstu. Imenovan je neki Brunlechner, doslej učitelj nekje na Gor. Štajerskem. Bil je svoj čas učitelj v Carigradu in prosil za azistenta na imenovani tržaški šoli, a ga niso sprejeli. Pozneje je prosil za mesto poduči-telja, a ga zopet niso sprejeli. Ko pa je bilo mesto ravnatelja razpisano, ni bil v temi, in vendar je imenovan, dasi nezmožen deželnih jezikov. Nemški naeijonalci so se namreč obrnili na dr. Mengerja in ta je storil potrebne korake; podpiral ga je poslanik v Carigradu, Calice. In tako je dobil mesto mož, ki je nesposoben, a prezrli so izkušenega in zaslužnega prosilca, ki seveda ni nemške krvi. To naj si zapomnijo naši državni poslanci. Iz Istre. One vinotržee iz Kranjske, kateri bi hoteli priti na Buzeščino po vino, ponovno in iskreno prosi dopisnik teh vrstic, da se glede posredovanja pri kupčiji oglašajo pri našem poštenjaku gospodu Franu Flegu na Počekaju pri Buzetu. Radi opravil on sicer ne more posredovati osobno, a zadosti so domačinu znane razmere, da došle vinotržee lahko napoti do poštenih posredo valcev, ki bi vedli kaj in kako. Namen teh vrstic je, da odvrnem kranjske vinotržee od nekega v Buzetu samem stanujočega posredovalca. Sladek je kot med, dokler so z njim Kranjci ; a ko odidejo, je bolj grenek kot pelin. Dokler ni potrosi! zadnjega vinarja, ki ga je zaslužil s posredovanjem, nima miru pred njim pošten človek. Preklinja in v pijanosti pretepa domače, da si niso svesti svojega življenja. Da ne navajam za danes posameznih slučajev, zadostuje naj, ako omenjam, da je ta človek — oče oskrunjevalec vinotržci, ne jemajte njega za posredovalca, da ohranite saj za nadalje mir njegovi blagi ženi in dobrim otrokom mir pa tudi drugim osebam, ki prebivajo v njegovi okolici! -1— Zopet prepovjg&Jleželnega pred- (Tramatičnemu društvu predstavo Jurčičevega »Tugomera« v tukajšnjem deželnem gledališču. »Tugomer« je sedaj po polnoma predelan, brez tendence, a je deželno predsedstvo vendar čutilo potrebo, prepovedati ga. »Tugomera« je intendanca slo venskega gledališča hotela spraviti na oder kot tisočo slov. predstavo. Iz pustnega življenja na Reki Včeraj se je neki ogerski uradnik podal na maškarado v obleki ogerskega čikoša. Na ulici so ga zalotili hrvatski in laški dijaki, ki so ga napodili. Ubogi ogerski Cikoš je bežal, a dijaki so ga dobili ter ga hudo pretepli. Uradniku se je posrečilo ubežati v ka varno »pri kroni«. Dijaki so tu pobili vsa okna in ranili mnogo gostov. Madjari so zelo razburjeni, da so po Reki ne. sme več sprehajati v obleki ogerskega C>koša. Izid volitev v komisijo za cenitev osebne dohodarine za radov okraj. Pri dopolnilnih volitvah v omenjeno komisijo so bili izvoljeni dne 22. t. m. sledeči gospodje: v 11 vol. skupini g. dr. 1. Vilfan, odvetnik, kot člen ; v III. vol. skupini g. Jan. Berlic, župnik, ter g. And. Grčar, nadučitelj, kot namestnik Ulični napisi v Ljubljani Notranje . . m , f~i'«»....... ministerstvo je administrativnim potom raz veljavilo sklop občinskega svet i ljubljanskega z dne 3. oktobra 1899. ter v smislu odloka deželnega odbora kranjskega z dne 6. maja 1896. naročilo, da morajo biti ulični napisi v Ljubljani dvojezični. Nesreče, v Lazah pri Zg. Tuhinju se je 21. t. m. zvečer ubil 481etni kočar .los Dacar. Padel je na kamnito stopnico pred gostilno Uršule Hribar v Zg. Tuhinju ter si zdrobil črepinjo. Nezavestnega so prenesli v gostilniške prostore, kjer je kmalu umrl. — Železniškemu čuvaju Fr. Buserju je 19. t. m. popoldne spodrsnila noga na železniški šini ter si je pri padcu nakopal nevarne rano na hrbtu. — Pri igranju z nabasanim samokresom se je te dni na roki obstrelil 12letni pastir Jan. Ciler iz Zgor. Pirnič. Prepeljali so ga v bolnico. — Iz jednakega vzroka je moral v bolnico posestnik Jan Malavrh, ki je šel s posestnikom J. Sečnikom iz Butanje-vasi na lov, a je poslednjemu na potu spodrsnilo ter so mu je pri padcu sprožila puška. Kroglja je ranila Malavrha v komolec desne roke. Mažarska samopašnost. Zagrebške »Narodne Novine« poročajo, da je ogerski trgovinski minister dovolil gradbo železnice od Zagreba do Samobora. V dotični uradni objavi se glasi: »Sedež društva je Budim pešta ali Zagreb, a uradni jezik je izključno mažarski « Kaj pa pravi na godba? Vojaški nabori se vrše letos v času od 19. marca do 12. maja. Objavljeni red naborne komisije se nekoliko spremeni in bodo tudi za Ljubljano in okolico določeni drugi dnevi, kakor je bilo prvotno določeno. Vseslovanski kongres novinarjev v Parizu. V »Novem Vremenu« se poživljajo slovanski novinarji, da se tekom leta 1900 sestanejo v Parizu na vseslovanski kongres o priliki svetovne pariške razstave. V prvi vrsti naj bi se razgovarjalo v ustanovitvi slovanske brzojavne agenture, da se tako slovanski tisek oprosti neprijateljskih bureauov Reuterja, Wolfa in »Correspond,-bureaua.« Agent za Ameriko. V Podgradu so prijeli nekega Mayerja, ki je kmetskim fantom »preskrbljeval« potne liste za Ameriko. Cigan Held je včeraj dal opravka ka sacijskemu dvoru na Dunaju. Kakor znano, je bil Held 25. novembra 1.1. pri obnovljeni obravnavi v Novem mestu zopet obsojen k smrti na vošalih. Zastopnik IIeldov je uložil ničnostno pritožbo, ker bi zopetna obsodba k smrti značila poostrenje smrtne kazni, kajti Held je že jedenkrat prestal smrtne muke, s katerimi se ga po postavi ne sme mučiti več, nego 24 ur. Za lielda so te muke trpele, po mnenju njegovega zastopnika, cele tedne, dokler se ni ugodilo njegovi sodni dvor je bil mnenja, da bi se v slučaju, ako se Ileldovemu zagovorniku ugodi, lahko vsak na ta način odtegnil smrtni kazni, ter je pritožbo ničnosti odbil. Nezgoda. Z Jesenic : V Bobotn se je težko poškodoval posestnik Matevž Žvan s deželno pre3sMsTvor]e'"'pT>9-^ Hrušice. Splašil se mu je konj sredi Jesenic, ko je imel iti po pogrebnino. On, namesto mladega konja pravočasno odpeljati ali pri njem stati, je popival v gostilni in zabavljal čez larje. Naenkrat prileti vun iz gostilne, skoči na voz, udari po konju, a konj se splaši, voz prevrne, on pade pod voz, ki je šel čez nji ga in ga močno poškodoval. Samomora. Na pokopališču v Slov. Bistrici se je ustrelil orožnik SchaflVr Pra vijo, da se je vsled neozdravljive bolezni spravil s tega sveta. — V Vipolčah v goriških Brdih je skočil nek čevljar v 20 m globok prepad ter utonil. Sestanek hrvatskega delavstva bode meseca f bruvarija v Zagrebu. Sklicuje ga »odbor hrvatske radniške sainostalne stranke«, ki izdaja izborno hrvatsko delavsko glasilo : »Glas Naroda«. »Corpus delieti« v vodi. Včeraj po-poludno je policijski stražnik dva ljubljanska tička peljal vklenjena na rotovž. Na frančiškanskem mostu priskočil je jeden k ograji in vrgel v vodo knjižico in nekaj svetlega. Potem je vklenjen polica|u pokazal figo in stopal ž njim mirno dalje. Razloček. A.: Kakšen je razloček med »Slovenskim Narodom« pa med — ljubljanskimi kanali? B.: Ne vem. A.: Po obeh se pretaka gnojnica; toda drugi imajo svoj koiK c, med tem ko ga prvi — nima. Slovanstvo Reke. Mej reškimi vo-lilci za 1. 1900, katerih je 2084, je 1450 čisto hrvatskega pokoljenja. Vojska v Šiški, o kateri smo zadnjič poročali, se je danes končala pred ljubljanskim sodiščem. Tožen je bil jeden šišenski zastopnik Angležev, da je prijatelju Burov Ognjevitu Kozjeku po poboju grdo prekri-tikoval njegovo krčmo. Ker ste stranki v včerajšnjem »Slovencu« brali, da se govori v premirju mej Angleži in Buri v Južni Afriki, sklenili ste danes pred sodiščem premirje. Krčma Ognjevita Kozjeka je sedaj zopet na najboljšem glasu. Toženi Sisenčan je po obravnavi vzdihnil: »Ko bi vsi Buri imeli tako dobro srce, kakor ga ima Ognjevit Kozjek, bi bil že davno vojske konec!« O c. kr. poštnohranilničnem uradu .na Dunaji- Ta zavod je začel poslovati dne 12. januvarija 1883. O svojem poslovanju isti poroča vsaki mesec v okrožnici, ki jo v svet pošilja pod naslovom »Circular-Verordnungsblatt des k. k. Postoparcassen-Amtes in Wien« Odkar zavod obstoji, je naš list priobčeval podatke, o katerih smo sodili, da bi zanimali naše bralce. Priobče-vali smo črtice iz mesečnih okrožnic, pa tudi iz letopisov pošnohranilničnega urada. Za sedaj imamo pred seboj okrožnico z računom za mesec december. Iz nje povzamemo. da je minolega meseca po državi v poštno hranilnico vložilo 3.855 vložnikov v varčevalnem prometu 171.369krat v znesku za 3,223.065 gld, v čekovnem 191 in 153 vložnikov v nakazničnem (clearing) oddelku l,459.240krat v znesku za 209,323.322 gld.; torej v obeh oddelkih skupaj l,630.609krat v skupnem znesku za 212,546.387 gld , od tega po naših krajih pride na Staiarsko 81.338krat za 6,455.380 gld., na Koroško 23.081 krat za 1,912.870 gld., na Kranjsko 21.299krat za 1,484.833 gld., na Primorsko (Istra- Trst-Gorica-Gradiška! 31.454krat za 3,127.811 gld., na Dalmacijo pa 11058krat za 873 308 gld. A vrnilo se je v obeh oddelkih skupaj 435.242krat v skupnem znesku za 217,873.513 gld., od tega po ŠU|arskem 12.341krat za 3,118.544 gld., po Koroškem 3.388krat za 647.480 gld., po Kranjskem 2.362 krat za 545.585 gold., po Primorji 6.676krat za 1,475.113 gld., po Dalmaciji 1.729krat za 181.818 gld. Dalmatinska številka ima v številu samo dve znamenki, namreč 1 in 8! Od dne 12. januvarija 1883, ko je urad začel poslovati, pa do dne 31 decembra 1899 se je po državi vlož. 151,054.061 krat v celokupnem znesku za 18.506,525.593 gld. 33•/, kr., vrnilo pa 40,861.880 krat za 18.340,352.610 gld. 48 kr., tako je v bla-gajnici preostalo čistih 166,172.982 gld. 85 l/j kr. Račun je v okrožnici za zdaj izkazan vračili nahaja se znesek za 43,825.805 gld.f za kar je urad vložnikom po želji kupil in odposlal vrednostnih papirjev. V prometu nahaja se 14.585 knjižic - rentovnic, ki so vredne 35.982 000 gld., potem 1,415.318 vložnih in 40.271 čekovnih knjižic. V okrožnici nahaja se tudi odredba glede kronske vrednote, objavljajo se številke knjižic t zgubo zašlih, spremenjeno število vložnikov, spremembe pri poštah, osebne vesti, poročilo o poštni hranilnici na Ogrskem, Taljan-skem, Nizozemskem, Švedskem. Nekoliko o tem bomo porabili v posebnih odstavkih. Poštnohranilna karta. Tako se imenuje tiskanica, s katero se otrokom daja priložnost do varčevanja. Ako, recimo, otrok dobi kje 10 helarjev, pošlji ga na pošto, ondi bo za omenjeni znesek dobil poštnohranilno karto. t. j. on je v poštno hranilnico s tem vložil 10 h. Na tiskanici je namreč že vtis-kana znamka za 10 h, t. j za zdaj še ne »10 h<, ampak »zanaprej še veljajo star® kartice z vtisnjeno znamko »5 kr.«. Če si je otrok, recimo ministrant, privarčeval zopet 5 kr. = 10 h, naj si na pošti kupi navadno pisemsko znamko za 10 h in jo prilepi na za to določen prazen prostor na kartici. Opomba: Na to kartico smejo se pri-lepljati »zanaprej« tudi stare znamke pisemske. Ko je malec na tiskanici spravil zna-mek za »50 kr.« ali 100 helarjev, nesel jo bo na pošto in bo za kartico dobil vložno knjižico poštnohranilnično ; če pa takšno knjižico že ima, bode se v knjižico napisalo, da je mali varčevalec hranilnici v varstvo izročil eno krono. Priložnostno bo si malec kupil novo kartico, potem znamke, in ko bo kartico napolnil, nesel jo bode na pošto, tam jo bodo pridržali, njemu pa v knjižico vpisali, da je eno krono izročil v ime vloga v poštno hranilnico. Kdor ima navado, da ob danih priložnostih otrokom daruje denar, naj si na pošti oskrbi nekoliko hranilničnih kartic ter namesto denarja v gotovini deci poklanja poštnohranilne karte. Poštnohranilnične položnice. Časniki in razne druge tvrdke se rade poslužujejo posredovanja poštnohranilničnega urada. Na pošti se lahko dobi zvezek z listki »Prejemnica« in »Položnica«. Če si našel, recimo, da je takšen listek ležal v časniku, drugo ni treba, kakor da listek primerno izpolniš, da nanj napišeš številko, naznanjajočo znesek, ki ga nameravaš odposlati v ime naročnine za časnik, napišeš tudi svojo adreso, potem pa z listkom katerejsibodi pošti izročiš denar. Na pošti bodo listek razrezali ter jeden odrezek (Položnica) pridržali ob enem z denarjem, a drugi odrezek (Prejemnica) boš dobil v roke, da ga shraniš v ime pobotnice. Listek »Položnica« ima na zadnji strani prostor prazen. To praznino lahko popišeš vso, samo da v tem slučaju moraš prilepiti znamko za pet helarjev. Kdor še nima novih listkov, lahko »zanaprej« rabi še stare. Toda na starih se pravi, da se v slučaji po-pisanja praznega prostora ima prilepiti znamka za »2 kr.«. Namesto »2 kr.« si sedaj moraš misliti, da je tiskano »5 h«. — Opomba : Če se potom poštnohranilnične položnice denar pošilja uradom, ni treba prilepljati znamke. N. pr.: Občinski urad pošlje potom položnice denar, recimo, c. kr. okrajnemu glavarstvu, ali dekanovinski urad ordinarijatu, — v tem slučaju se prazen prostor sme popisati, ne da bi se prilepila znamka na poštnohranilnično »Položnico«. Razrezani ženski trupli so našli v nekem jarku v Lionu. Slučaj vzbuja silno senzacijo, a vsa poizvedovanja po storilcih so ostala doslej brezvspešna. Smrt v barvarskem kotlu. V bližini Budimpešte se je zgodil naslednji slučaj: V občini Paszto je živel pri barvarju \Vohl-mannu pokvečeni Janez Popes. Sirota je imel 5000 gld. premoženja. Tega denarja se je polakomnila barvarjeva družina. Bar-varjeva 181etna hčerka je zvabila Popesa h kotlu ter ga pahnila v vrelo barvo. Barvarjeva žena je potem kotel pokrila. — Mrtvega Popesa so pustili nekaj dnij v barvi, potem bo pa trupli razsekali. Del r,izsekanih koscev so vrgli v Donavo, drugi del so pa sežgali. Mlada barvarjeva hčerka se je predvčerajšnjim proti neki prijateljici zagovorila in tako so prišli na sled groznemu zlo dejstvu. Kruto ravnanje z vojaki. Infante Tijskega desetnika Pieczonko v Przemislu na Češkem so zaprli zaradi krutosti. Med drugim je nekega prostaka tako udaril po glavi, da je zblaznel in v vojaški bolnišnici umrl. Prepovedane dijaške menzure. Ka-sacijsko sodišče v Curihu je kot najviš|i sodni dvor določil, da se bode vse dijaške menzure na ondotnih višjih šolah sodnijsko preganjalo. Žensko truplo v vreči V ponedeljek smo poročali, da so dobili v Veroni v vodi vrečo, v kateri je bilo na drobne kosce razsekano žensko truplo. Sedaj se poroča, da je umorjena ženska 191etna Isolina Ca-nuti. Umoril jo je njen znanec laški častnik Trivulcio. Nek njegov prijatelj, veronski zdravnik, mu je pomagal truplo anatomično razdeliti in zašiti v vrečo. Kako se v Ameriki denar dela? Ameriški senator Clark iz Montane je bil pred desetimi leti še berač, a danes že nenavadno bogat. Njegovi bakreni rudniki v Montani, Arizoni in Novi Mehiki mu nosijo na dan 30.000 dolarjev. Ze to bi znašalo na leto okoli 10 milijonov dolarjev. Društva. (Povabilo) k shodu, kateri se vrši v nedeljo dne 28. t. m. ob 2. popoludne v Hafnerjevi pivarni sv. Petra cesta št. 41 v svrho ustanovitve penzijskega fonda v Ljubljani za trgovce in obrtnike. Pripravljalni odbor. (Planinsko društvo) priredi v petek, 26. t. m. planinski večer v zgornjih prostorih »Narodnega doma«. Gospod notar Plantan bode na tem večeru predavanje o svojem velezanimivem potovanju na severni rtič nadaljeval in končal. Razkazoval bude zopet več slik iz krajev, o katerih bode predaval. Začetek ob 8. uri zvečer. Pristop imajo člani, njih obitelji ter upeljani gosti. (Čitalnica v Brežicah) priredi dne 10. lebruvarja t. 1. koncert in plesni venček, na katerem svira slavno znana vojaška godba c. in kr. 53. pešpolka iz Zagreba. Začetek ob 8. uri zvečer. Nadejati se je obilne udeležbe. Telefonska in brzei&vn& poročil«. Dunaj, 25. jan. Minister Korber in Bohm-Bawerk odpotujeta v soboto v Budimpešto. — Sekcijski načelnik v železniškem ministerstvu, Liharzik, je danes tja odpotoval, da nadaljuje obravnave glede tarifov. Dunaj, 25. jan. Mizar Kopetzkj, ki je umoril po nečastnem dejanju petletno Marijo Winter, je bil včeraj obsojen na 20 let težke ječe. Levov, 25. januv. Drž. poslanec Daszynski kandiduje za deželnega poslanca Ivovskega mesta, katero je do svoje smrti zastopal Smolka. Berolin, 25. januvarija. Troški za pomnožitev mornarice bodo razdeljeni na dobo od 1900 do 191(3 ter bodo anašali skupno 4936*5 mil. mark. Berolin, 25. januvarija. »Local-anzeiger-1 poroča iz Petrograda, da je afganistanski emir ukazal razdreti vsa pota iz Herata v Kušk in pomnožiti vojaški kordon na meji. Vojska v Južni Afriki. Po štiridnevnem, vročem boju so si Angleži v noči od ponedeljka na torek ven- darle osvojili v strategičnem oziru za prvi pričetek precej važno postojanko Spionkop, ki leži, kakor znano, 8 km severno od Tu-gele, nekako v sredi mej to reko in Acton-llo mesom. Toda ta pridobitev se nikakor ne da primerjati z velikanskimi izgubami, ki so jih imeli Angleži v teh treh ali štirih hudih bojih. Že v soboto so je z veliko izgubo izjalovil poskus generala Cleryja, nato je zaman poskušal svojo srečo general Warren in tudi Lyttleton se je moral, kot smo včeraj omenili, umakniti do prehoda pri Potgieter-driftu. Sele v ponedeljek po noči se je War-renu posrečilo zbrati čete vseh treh generalov ter z vso silo naskočiti bursko postojanko pri Spionkopu, a kakor Buller danes sam poroča, z ogromno izgubo. Koliko pomeni beseda »ogromno« v angleških uradnih poročilih, si lahko mislimo. Vkljub temu angleškemu uspehu pa še nikakor ni soditi, da se je poslabšal položaj za Bure. Prav mogoče je, da so z navideznim porazom dosegli na drugi strani vspeh, ki bo velike važnosti za poznejšo akcijo. Kar se je včeraj še le napovedovalo, je bilo v burski armadi že izvršeno : general Cronje je že došel na natalsko bojišče in se pod vri.ovnim poveljstvom Joubertovim marljivo udeležuje boja s svojo armado. Oranj-ski generali Luka Mayer, Wiljoen in Šalk Burger so vsi pod Joubertovim vrhovnim poveljstvom, predsednik Stejn pa nadzoruje armado, ki je nepopisno navdušena. Bruselj, 25. jan. Poročilo iz Pre-torije/naznanja, da je general Warren poskusil obkoliti Bure, da se mu je pa poskus popolno ponesrečil. Warren mora sedaj v fronti napasti burske pozicije, ki pa so skoraj nepremagljive, ako hoče armado Bullerjevo rešiti popolnega poraza. Warren je pa od 21. t, ni. po raznih bitkah tako oslabljen, da bo težko izvršil tako nalogo. -- Transvalsko poslaništvo je pooblaščeno izjaviti, da so vsa poročila o kakem bližnjem posredovanju za mir neresnična. London, 25. jan. (0. B.) Vojni urad je prejel "danes opolunoči nasledn jo brzojavko iz tabora pri Spearmanuvi farmi: General Warren je v torek po noči zasedel Spionkop. katerega so imeli Buri v oblasti. Burska garnizija je pobegnila. Angleži so celi dan vztrajali na tem mestu vkljub silnemu napadu od strani Burov. Izguba na angleški strani je ogromna. General Wood-pate je smrtno ranjen. London, 25. jan. Toliko nestrpne razburjenosti, kakor tedni, ni bilo tukaj že, kar sedanji ljudje pomnijo. Vojni urad je v permanenoi. Ljudstvo vkljub mrazu oblega prostore vojnega urada, željno pričakujoč ugodnih novic z bojišča, katerih pa nikakor nočejo poslati iz Afrike. Modder-River, 25. januv. Iz Kim-berleya je 23. t. in. došla vest, da so Buri jeli z vso silo streljati na mesto. London, 25. jan. „Times" pišejo: Buri si z neznatnimi praskami pridobivajo čas, moštvo, topove, strelivo in druge potrebščine. Dokler si Angleži ne osvoje glavnih postojank in ne poženo nasprotnika, ni zagotovljena osvoboditev Ladysmitha. London, 25. januv. Iz zanesljivih virov se poroča, da so vsi prehodi čez oranjsko mejo tako zavarovani, da sovražnik ne moro čeznje. Železniške mostove in predore Buri lahko v trenutku razdro. Zaročenca. (I promcssi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni, prevel I. B—č. (Dalje). Lodovico jih je sovražil, a ob enem jim je bil naklonjen. Po domače ž njimi občevati ni mogel ; ker bi pa vendarle rad imel svoj delež v njihovi družbi, jel je ž njimi tekmovati v razkošnosti in veličju; a s tem si je nakopal sovraštvo, zavist, posmehovanje. Njegov pošten, a prenagel značaj ga je pa zapletel še v drugo resnejše tekmovanje. Bilo mu je že prirojeno smrtno sovraštvo proti zatiranju in krivici. Se bolj je črtil one ljudi, ki so dopri-našali take stvari vsak dan: in ti so bili uprav oni, s katerimi si je bil vedno v laseh. Da bi pomiril in zadovoljil ob jednem vse te strasti, potegnil se je rad za slabotne, zatirane ljudi; bahal je, da bo zahteval, naj se ta ali oni pred njim opraviči za svoje malopridnosti; zapletel se je v jedno zdražbo, in si pri tem nakopal na glavo uže drugo. Sčasoma je postal nekak zavetnik zatiranih in maščevalec krivic. Ta naloga je bila zelo težavna; razume so samo, da je Lodovico imel dovolj sovražnikov, sitnostij in preglavic. Imel je boj na zvunaj, a tudi v srcu je bil vedno sam s seboj v nasprotji. Da je namreč mogel vršiti svoje naklepe (pri tem povsem zamolčimo, koliko se mu jih je ponesrečilo), moral se je tudi on posluževati zvijač in spletk, katerih ni mogla odobravati njegova vest. Moral je imeti najetih lepo število grdih ,bravov', ne samo radi lastne varnosti, ampak tudi, da jc imel močno oporo; izbirati jc moral najbolj predrzne, torej najbolj malo-vredne; moral je živeti v druščini hudob-nežev radi pravice. Večkrat je bil poparjen radi kakega ponesrečenega podjetja, vznemirjen radi kake žugajoče nevarnosti; večkrat naveličan vednih skrbij, do grla sit svoje druščine, v skrbeh radi bodočnosti, ker so mu od dne do dne pohajala sredstva za njegova dobra in viteška dejanja. Tako mu je večkrat pribrenčala v glavo čudna muha, da bi postal menih, ker na ta način se je bilo tedaj najložje ogniti vsem sitnostim. Kar bi pa bilo do smrti ostalo le njegova muha, postalo je trden sklep radi najresnej-šega dogodka, kar se mu jih je sploh primerilo. Nekoč je šel po ulici svojega mesta; sledila sta mu dva ,brava', spremljal pa ga je sluga Cristoforo, ki je bil preje strežaj v prodajalnici, ko pa jo je oče zaprl, postal jc hišnik. Bil je star okolo petdeset let ter od mladih nog udan Lodovicu, katerega je poznal uže od rojstva, in od čegar daril in plače ni preživljal samo sebe, temveč vzdr-žaval in redil tudi številno svojo družino. Lodovico opazi od daleč nekega oholega gospoda, kateremu sta bila baharija in lu-peštvo rokodelstvo. Svoj živ dan ta gospod še ni govoril ž njim, črtil pa ga je iz dna § a Cas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo _ J3 (S *■ ► 24| zveč. | i86'3 4 5 | si j za 11 | oblačno 00 2-1°. 25I 7 zjutr. 32*3 I 5-5 | si. j/ah. 1 dež |2. popol.j 731-8 j 6*6 sr. vzsvzhJpol oblač. Srednja včerajšnja tem\ eratura 3 1°, normale: — duše in Lodovico mu je sovraštvo vračal od srca. Na svetu je namreč mogoče, da ljudje sovražijo drug druzega, čeprav se ne poznajo. Dotični gospodič, kateremu so sledili štirje ,bravi', šel je naravnost, ošabno,, po konci sc držeč, s prevzetnim in prezir-ljivom nasmehom na ustnicah. Oba sta šla tik zidu, toda Lodovico se ga je dotikal z desnim ramenom; in radi tega je imel po neki stari šegi pravico (kje se vse dobi pravica!), ne umakniti se od zidu, naj pride kdorkoli si bodi, in to je tedaj nekaj veljalo. Drugi pa je trdil nasprotno, da ta pravica pristoja njemu kot plemenitniku in naj se Lodovico umakne v sredo ceste. In to je veljalo po neki drugi stari navadi. Kakor v mnogih drugih stvareh ste veljali tudi tu dve različni šegi, ni pa bilo določeno, katera je prava. Ako sta se tedaj srečala dva svojeglavneža, nastal je izvestno ravs in kavs. Tudi tadva sta si prišla naglo nasproti, oba tiščeč se zidu, kakor dva premikujoča se, vzbočena reliefa. Ko sta si stala nasproti,, pomeri oni oholi gospodič svojega nasprotnika od vrha do tal z očmi ter oblastno reče z nagubanim čelom in naglasom, ki se je popolnoma zlagal z njegovim pogledom: „Umaknite se!" (Dalje prih.) Cena žitu na dunajski borzi dne 24. januvarija 1900. Za 100 kilogramov. Pšenica za pomlad . gl. 7 89 do gl. 7 90 Rž za pomlad . . » 6'77 » » (j-7S Turšica za maj-junij » 5-29 » » 5'30 Oves za pomlad . » 5-38 » » 5-39 Meteorologično poročilo. ViSina nad morjem 3062 m, srednji zračni tlak 736-0mm. Tabilo k II. občnemu zboru »Kmetijskega društva v Zg. Tuhinju, registr. zadruge z omejeno zavezo", kateri se vrši v dan 4. fekriivarija 1900* popoldne po cerkvenem opravilu z nastopnim vsporedom: 1. Nagovor načelnikov. 2. Polaganje računov za leto 1899; 3. Volitev 5 članov odborništva. 4. Poročilo nadzornistva. 5. Razni nasveti in razgovori. K obilni udeležbi vabi vse člane 67 i-i odbor. 2 križeva pota, jeden 95 cm. visok, velja . . gld. 65--» drugi 150 cm. visok, velja . » 250'—„ ima na prodaj 998 12-10 FR. TOMAN, podobar in pozlatar. Ljubljana, Valvazorjev trg Dunajska f i 1 i a 1 k a Hranilne vloge na knjižice s 4°/,. Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n< vrednostne papirje, menični eskumpt, vinkuliranje in 984 15 razvmkuliranje obligacij. Zivnostenska banka na Bluiiaju, I., Ifei'mi»a$se 12. Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K Centrala v Pragi. Podružnice v Brnu, Plznju. Budejevicah. Pardubicah, Taboru, Benesavi. (glavi. Moravski Ostravi. i> t s. »i a J » k a. b o i- «5 a. g Dno 25. januvarija. Skupiti državni dolg v notah...... Skupni državni dolg v srebru...... Avstrijska zlata renta 4°/0....... Avstrijska kronska renta 4c/„, 200 kron . . Ogerska zlata renta 4%........ Ogerska kronska renta 4°/0. 200 ..... Avstro-ogerake bančne delnice, 600 gld. . . Kreditne delnice, 160 gld........ London vista ........... NemSki drž. bar.kovci za 100 m. nem. drž. veli 9970 99-40 98 96 98(iu 9905 91-95 131-60 234-90 24.2 10 118-10 20 mark.............23-61 20 frankov (napoleondor).......19 22 Italijanski bankovci.........89-70 C. kr. cekini........................1141 Dne 24. Januvarija 3-2°/0 državne srečke 1. 1854. 250 gld.. . . 160 - 6"/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . . 159-25 Državne srečke 1. 1864, 100 gld. .... 20>-25 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron . 98 — Tišine srečke 4°/„, 100 gld.......140'- Dunavske vravnavne srečke 5°/„ 258 — Nnkup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, «re6k, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese ih vsako žrebanje. Kulantna izvršitev narodi! na borzi. Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice > > južne železnice 3°/0 > » južne železnice 5°/„ » > dolenjskih železnici"/. Kreditne srečke. 100 gld...... 4°/0 srečke dunav. purobr. družbe. 100 gld. Avstrijskega rudečoga križa srečke, 10 gld. Ogerskega » „ » 5 » liudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld...... 107-60 96-10 87 90 70 50 100-40 99 50 395-60 360-— 43 — 22-50 :3-50 56 — Salniove srečke, 40 gld....... St. Genois srečke. 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anKlo-avatrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . SpioSua avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan..... Trboveljska prerao*arska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........ 174-— 175 -178' — 52 — 124-06 288-75 78- — 25- — 100-75 27325 298 50 255-50 Menjarnicna delniška dnuca ji mm * a j&i m C L, Wallz8ilB ID in 13, Dunaj, 6* 2. f&S" Pojasnila v vseli gospodarskih in flnnnčtiih stvar«. potem o kursmh vrednostih vseh špekulacijskih vrodncstnili papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visoccg« obrestovanja pri popolni varnosti naloženih elavnie. 'JtSi