PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski M. dnevitil O** —4 -"-"4 O !> X -O CD C X o •—1 m o x ~ o miz X. C 3> i_ o O X I> -n r~ r_ ni c i> x o -z M t_. L- I-1 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 600 lir - Leto XL št. 160 (11.883) Trst, petek, 6. julija 1! -si ■■■" o o o rt V sklepnem posegu na vsedržavni skupščini socialistov Craxi svetuje Longu odstop iz vlade ki jo hoče na preverjanju še utrditi RIM — Po mnenju Bettina Craxija bi storil Longo bolje, če bd odstopil, tako da bi se mogel bolje braniti. Tako je dejal tajnik PSI (in predsednik vlade, katere član je socialdemokratski tajnik Longo) v svojem sklepnem posegu na vsedržavni skupščini stranke. Nobene vladne krize za Craxija torej, ampak le preverjanje, ki bi se moralo končati, in skoraj gotovo se tudi bo, pozitivno. Socialisti nihajo namreč nobenega namena, da bi sprožili vladno krizo. Če jo pa hoče kdo drug, je dal razumeti Craxi, naj si prevzame tveganje in odgovornost. Socialistični tajnik je bil še vedno odločen in malone tožiteljski v odnosu do stranke, ki se mu je zdela preveč kritična, samokritična in nergaš-ka po socialističnem razočaranju ob evropskih volitvah. Po Craxijevem ninenju pa ni nasprotno treba menjati nič v liniji PSI. Svojim kritikom ni dal nobene koncesije, a je nasprotno spomnil skupščino, da so povolilni Procesi strankinim tajnikom bolezen k*Sl: doživeli so jih Nenni, Mancini in De Martino, ki so morali zapu stiti vodstvo stranke po relativnih neuspehih, in tudi on leta 1980. Sedaj pa Craxi ni pripravljen spre- jemati procesov : predvsem, je zatrdil, ker ni bilo nobenega poraza, ampak izredna trdnost socialističnih volivcev spričo izredno ostre kampanje KPI proti njemu in prepirljivost vladne koalicije. Glede komunistov ne namerava menjati stališča. Ni sicer demantiral Martellijevega predloga o odjugi in platformi, toda se mu ni niti zdelo vredno, da ga omeni. Kar zadeva vladne zaveznike je bil Craxi precej spravljiv, ni pa ugodil niti de-mokrščanskim zahtevam glede krajevnih uprav niti republikanskim glede strogosti. Omejil se je na zahtevo po resnem preverjanju, ki naj okrepi stabilnost, katere pa ostaja PSI nezamenljiv steber. Če je treba nekaj menjati, je dejal tajnik PSI, ni to strankina linija, ampak njeno delovanje. Toda tokrat je občinstvo sodilo Craxija. »Kdo je dejal, da bi moralo priti do efekta Craxi,« je vprašal v določenem trenutku predsednik vlade. »Morda je pa na žalost bil,« so mu odgovorili iz dvorane. Na koncu zasedanja je Cra xi, zaprt v sobi z Martellijem in Por mico in po kratkem posvetu z notranjo levico, pregledal seznam 41 kandidatov za vsedržavno vodstvo, ki jih je nato skupščina izvolila. R. G. Delegacija SKGZ v Ljubljani pri predsedniku IS Šinigoju LJUBLJANA — Predsednik izm Snega sveta skupščine h.-.;. i stične republike Slovenije Dušan Šinigoj je sinoči v vili Podrožnik sprejel predstavnike Slovenske kulturno-gospodarske zveze iz Trsta pod vodstvom predsednika Borisa Raceta. V razgovoru je bilo obravnavano vprašanje položaja in pravic slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, pri čemer ja bila poudarjena potreba po čimprejšnjem sprejetju zakona o glnbaini zaščiti, ki bi enakopravno urejal položaj Slovencev v tržaški, goriški in videmski pokrajini. Ponovno je bilo opozorjeno na kritičen položaj Slovenskega stalnega gledališča v Trstu in na nujnost, da se čimprej poišče izhod iz sedanjega položaja. Pri tem je bila izrečena podpora predstavnikom italijanske oblasti, ki si prizadevajo razčistiti ta problem. Beseda je tekla tudi o obmejnem gospodarskem sodelovanju, pri čemer je bilo posebej poudarjeno, da je nujna krepitev kvalitetnejših oblik sodelovanja in da se ne smemo zadovoljiti le z napredkom blagovne menjave. Širiti je treba predvsem dolgoročne proizvodne kooperacije ter skupna vlaganja in to na obeh straneh obmejnega območja. Razgovora so se udeležili tudi Cvetka Selšek namestnica predsednika republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje, Štefan Cigoj, predseanik komisije za manjšinska in izseljeniška vprašanja ter narodnosti pri predsedstvu republiške konference SZDL in Drago Mirošič, generalni konzul SFRJ v Trstu. Ma 5 se poslovil od Andreottija RIM — Zunanji minister Giulio Andreotti je včeraj sprejel jugoslovanskega veleposlanika v Italiji Marka Kosina, ki po štirih letih zapušča delovno mesto v Rimu. Po uvodnem prisrčnem pogovoru je Andreotti gosta zadržal na kosilu, katerega so se u-deležili tudi podtajnika Susanna A-gnelli in Mario Fioret, posl. Gabbug-giani v zastopstvu parlamentarne zunanjepolitične komisije, generalni sekretar predsedstva republike Macca-nico in najvišji funkcionarji zunanjega ministrstva. Ob koncu kosila sta Andreotti in Kosin izmenjala zdravici, v katerih sta poudarila pomen razvoja dobrih odnosov med Italijo in Jugoslavijo Kosin je spregovoril tudi o problematiki slovenske manjšine v Italiji in .še zlasti poudaril zaskrbljenost zaradi zadnjih protislovenskih izbruhov. Andreotti pa je svoj poseg osredotočil na mednarodne odnose in na vlogo, ki jo ima v tem okviru gibanje neuvrščenih držav. Italijanski zunanji minister je izkoristil priložnost, da je izročil Kosinu del dote bivše italijanske kraljice Helene in sicer 4 portrete njenih prednikov, črnogorskih kraljev, ter nekaj dragocenih oblačil in pribora. Ko sta na nedavnem obisku v Črni gori predsednik republike Pertini in Andreotti izvedela, da urejajo pristavo bivših kraljev v muzej, sta se obvezala, da bosta poiskala v Italiji čimveč primernih predmetov. (BBr) Ob križnem vzdržan ju odobrene različne resolucije večine Neprepričljiv sklep razprave o ugrabitvi in uboju Alda Mora Bejrut je končno zaživel v upanju v mir in spravo BOJAN BREZIGAR UlM — Kot pri visoki finančni ®Pcracaji, kjer je treba vsakomur ne "aJ dati, pa tudi vsakomur nekaj V^ti, tako da bo na koncu izhajalo, aa so vsi nekaj zaslužili, a nihče Preveč, se je včeraj z glasovanjem, j} je bilo bolj podobno farsi kot j^Hamentamemu dejanju, končala azPrava o poročilu preiskovalne kopije o umoru in o ugrabitvi Alda ,°ra; Še predsinočnjim so bili pred-ri?vP*ki večine hudo sprti o nekate--.n ključnih vprašanjih. Znotraj ve-. ne, .so obstajala tri stališča : demo-Jj^ljani, skupno z republikanci' in . ^demokrati, so zadovoljni s prc-da^v° ^ da ni potrebno, Vala ! se Preiskava kakorkoli nadalje-n- P ’ socialisti menijo, da so bile v da - 7* velike pomanjkljivosti in vij P! jasno, kako so se dogodki od-1 ln kdo je za to odgovoren; li-. beralci pa so še ostrejši in jasno govorijo o povezavi z osebnostmi fra-masonske lože P2. ... Kot se to čudno sliši, so bili včeraj vsi ti trije dokumenti odobreni. Parlament je torej, z igro križnih vzdržanj, pri kateri so imeli pomembno vlogo tudi komunisti, odobril, po posameznih odstavkih, vse tri resolucije, komunisti so tako podprli kritike socialistov in liberalcev, pri katerih so se demokristjani vzdržali; prav tako so komunisti podprli stališče demokristjanov, da ni bilo mogoče na noben način s pogajanji rešiti živjenja Alda Mora, s čimer se socialisti niso strinjali. Demokristjani sami s pomočjo republikancev in socialdemokratov so odobrili odstavek, v katerem izražajo zadovoljstvo nad potekom preiskave (proti temu so se izrekli komunisti in mi sovci, medtem ko so se socialisti in liberalci vzdržali) ; končno so predstavniki večine odobrili tiste odstav- ke resolucij, ki odobravajo izjave vlade, v imenu katere se je minister Sc alf aro obvezal, da se bodo nadaljevale vse potrebne preiskave, da se pojasnijo še preostale senčne strani »zadeve Moro« in da se ugotovijo od govomosti posameznikov. Tako je torej prišlo do odobritve NADALJEVANJE NA 2. STRANI BEJRUT — Po desetih letih bratomorne državljanske vojne, po nepo pisnem trpljenju bejrutskega prebivalstva, ki se je v zadnjih šestih me secih strahovito stopnjevalo, ni nad Bejrutom že 48 ur zažvižgala niti e-na krogla, med ulicami ni odmevalo zamolklo bobnenje minometalcev in glušljivo tuljenje^ katjuš : nad Bejrutom je končno zavladal mir. Libanonska vlada je včeraj svečano razglasila konec pregrad med muslimanskim in krščanskim delom glav- nega mesta, vojska pa je z buldožerji pričela odstranjevati pregrade vzdolž zelene črte. Načrt o pomiritvi Bejruta pa poteka z zamudo, ne zaradi pomanjkanja politične volje, te je kot kaže v obeh taborih dovolj, temveč iz izključno tehničnih razlogov. Vsa zelena črta je dobesedno posejana z neeksplodiranimi topovskimi in raketnimi izstrelki, vojski pa primanjkujejo strokovnjaki in u-strezna mehanizacija. Danes bi morali odpreti letališče in pristanišče, to pa bodo kot kaže uresničili šele v nedeljo. Do sedaj se je izkazala kot zelo smotrna in pametna rešitev, da so nadzorstvo vzhodnega, krščanskega dela Bejruta poverili peti brigadi, ki jo sestavljajo predvsem kristjani, zahodni, muslimanski del pa nadzorujejo vojaki šeste brigade, ki so v glavnem muslimani. Ob teh spodbudnih vesteh pa prihajajo iz Tri poli ja prvi obračuni štiridnevnih spopadov med sunitskimi integralisti in prosirsko alavitsko manjšino, v katerih je izgubilo življenje 41 oseb. Dolar včeraj po 1.739 lir RIM — Čedalje vztrajnejše napovedi o ponovnem porastu obrestne mere v ameriških bankah so pognale dolar k novemu zgodovinskemu rekordu v menjavi z italijansko valuto: 1.739 lir. Podoben vzpon je ameriški denar zabeležil v odnosu do skoraj vseh ostalih evropskih valut, do katerih je zato ostal tečaj lire nespremenjen. Ameriški dolar se je pa včeraj v razmerju z liro ovrednotil v enem samem dnevu za skoraj 12 lir, v enem tednu za 23 lir, od 1. januarja letos za 80 lir, od lanskega julija pa kar za 218 lir, oziroma več kot 14 odstotkov. Za prihodnje dni pa napovedujejo nadaljnje naraščanje vrednosti ameriške valute. 1 Okrogla miza o usmerjanju dijakov v>šjih srednjih šol NA 9. STRANI s i Zena goriškega primarija oropala banko na 8. STRANI Gradivo smo začeli obljavljati na četrti strani Pomen Krajevnega leksikona Slovencev v Italiji Krajevni leksikon Slovencev v Italiji se bolj ali manj intenzivno pripravlja že več kot štiri leta, na nekoliko trdnejših temeljih pa šele od jeseni 1983, ko je ZTT sprejelo projekt v svoj knjižni program in je raziskovalno ter organi zacijsko delo prevzel SLORI. Glavna zasluga za to, da je projekt trdovratno napredoval, kljub raznovrstnim težavam in oviram, gre dr. Romanu Savniku, glavnemu uredniku Krajevnega leksikona Slovenije, ki je v štirih zvezkih izšel v letih 1968-80. Ker pa se slovenski etnični pro štor ne pokriva z državnimi mejami, je bilo že skorajda nujno, da se delo nadaljuje z obravnavo slovenskih krajev v zamejstvu. Pomen takega leksikona je izjemen: ne gre samo za poudar janje enotnega kulturnega (a tudi zgodovinskega in političnega) območja, ki bo iz publikacije zelo jasno razviden, tolikšne so vezi, ki združujejo slovenske kraje in ljudi tostran in onstran meje, ampak še za prvo sistematsko in poenoteno obravnavo Slovencev in slovenskega naselitvenega ozemlja v Italiji, ki ga ni mogoče razbiti na različne »kategorije«, čeprav imajo različne regije seveda različno zgodovinsko in razvojno o-zadje. Zato lahko z nastajanjem leksikona meri mo naše moči in dejansko upravičenost zgornjih trditev. Žal odkrivamo, da so organizacijski problemi tolikšni, da bomo le s težavo kos važnosti naloge. Krajevni ieksikon Slovencev v Italiji hoče bili čimbolj funkcionalen, pregleden, koristen in popoln. Za vsak kraj bodo navedeni splošni termi nološki, gravitacijski, topografski, prometni, go spodarski. narodopisni, kultumo-zgodovinski in zgodovinski, demografski ter drugi podatki. Skratka, v načrtih imamo nekakšen enciklopedičen priročnik, kjer bo lahko vsakdo našel tisto gradivo, ki ga za določen kraj najbolj zanima. Vsebina bo podana ustrezno razvojno, da bi bilo razvidno, kako so se kraji v času zunanje (]i-ziognomsko) in notranje (strukturno) spreminjali. Pri tem bo imel narodnostni vidik seveda posebno vidno mesto. Ker so gesla za Krajevni leksikon v večini primerov sad združenega dela avtorjev osnutkov in uredniškega odbora s sodelavci, bodo izhajala nepodpisana. S tern nočemo zmanjšati vloge velikega števila domačinov, ki so požrtvovalno gristopili k pripravam: nasprotno, upamo. da jih bodo naslednje objave dodatno spodbudile ter da bo čimveč ljudi začutilo potrebo, da se kakorkoli vključi v projekt. Namen bodočih objav v Primorskem dnevniku vidimo zato prav v tem, da se zanimanje in sodelovanje za leksikon še poveča: gesla namreč, ki jih dajemo v pretres, nikakor niso dokončna. Vse, ki bi se hoteli oglasiti v zvezi z opisi krajev, ki si bodo tu sledili, toplo vabimo, da svoja dopolnila, kritične pripombe in popravke posredujejo uredništvu PD oziroma SLORI. Za uredniški odbor tajnik KL MILAN BUFON • Neprepričljiv NADALJEVANJE S 1. STRANI treh dokumentov, ki govorijo različen jezik. Večina je rešena, je marsikdo vzkliknil, a za kakšno ceno.' Sicer pa je bilo že prej jasno, da bodo stranke koalicije poiskale tak ali drugačen kompromis. Že med dopoldansko razpravo je namreč podtajnik PSI Martelli zelo omilil polemiko in v bistvu dejal, da ni bilo velikih razlik pri bistvu vprašanja: eni so trdili, da ni moč sprejeti nobenih pogajanj s teroristi, vendar so si prizadevali, da bi rešili Morovo življenje, drugi pa so bili mnenja, da je treba ukreniti vse potrebno, da v mejah zakonitosti rešijo življenje Aldu Moru. Na pomirjujoč poseg, skorajda vabilo Martellija k večjemu soglasju, pa je načelnik skupine KD Rognoni odgovoril z nenavadno ostri -.no (verjetno tudi zato, ker je bil od umora Alda Mora dalje sam notranji minister) ter poudaril, da je bila v zadržanju socialistične stranke v bistvu ves čas osnova za pogajanja s teroristi. Kar pa- zadeva komuniste je Napolitano poudaril zahtevo, da se mora preiskava nadaljevati in tudi sam vključil zadevo Moro v širši kontekst napadov na demokratične institucije. Vlada SFRJ o vprašanju zaposlovanja Izkoristiti možnosti v zasebnem sektorju BEOGRAD — Zvezni izvršni svet je včeraj sprejel stališča o stanju in aktualnih problemih zaposlovanja v luči uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Ugotovili so, da so kljub oteženim pogojem gospodarjenja dosegli povečanje zaposlenosti ter da se je v zadnjih dveh letih število na novo zaposlenih v družbenem sektorju povečalo za okoli 500 tisoč. Ukrepi gospodarske politike, ki so jih sprejeli na ravni federacije za oživljanje gospodarstva, so prispevali tudi k ustvarjanju realnih razmer za večje in produktivnejše zaposlovanje. ZIS ocenjuje, da premalo izkoriščajo možnosti za zaposlovanje v kmetijstvu, drobnem gospodarstvu in drugih dejavnostih, v katerih so možnosti za zaposlitev precejšnjega števila ljudi. Obenem usklajevanje sistema i-zobraževanja s potrebami združenega dela teče prepočasi, prav tako pa ni pomembnejših rezultatov pri ukinjanju ali prestrukturiranju šol in fakultet-sko izobražujejo kadre, ki jih je preveč. V glavnem poskušajo samo zmanjšati število vpisanih študentov in dijakov. ZIS opozarja, da kljub povečanemu zaposlovanju še ni prišlo do zmanjševanja števila oseb, ki iščejo delo. Problem nezaposlenosti v Jugoslaviji se še bolj zaostruje tudi zato, ker se povečuje število mladih strokovnjakov, ki iščejo zaposlitev. Na podlagi teh ocen ZIS meni, da bi bilo treba za povečanje zaposlenosti v vseh organizacijah združenega dela sestaviti konkretne programe za uvajanje dela v več izmenah in možnosti, da bi odstopili stroje in opremo, ki jo premalo izkoriščajo, drugim organizacijam in nezaposlenim osebam, (dd) Na koncertu skupaj Sovjetski veleposlanik Nikolaj Lunkov (desno) in ameriški veleposlanik Maxwell Rabb v vnetem razgovoru pred začetkom koncerta Svete Cecilije v cerkvi Kvirinala (Telefoto AP) Vojaške časti Salanu V odsotnosti predstavnikov oblasti, a z vojaškimi častmi, so včeraj pokopali pučističnega generala Raoula Salana (Telefoto AP) Ocene Milke Planinc o obisku v Varšavi Jugoslavija in Poljska soglasni o avtonomnih poteh v socializem VERSAVA — Predsednica zveznega izvršnega sveta Milka Planinc je ob koncu tridnevnega uradnega in prijateljskega obiska na Poljskem v izjavi jugoslovanskim poročevalcem povedala, da so se pogovori s premieram Jaruzelskim dotikali vseh tem, ki zadevajo sodelovanje med državama, obenem pa so odkrito izmenjali tudi ocene o mednarodnih razmerah. Najpomembneje je, je dejala Milka Planinc, da so se lahko pogovarjali iskreno ter odkrito, ker sodelovanje temelji na spoštovanju enakopravnosti in neodvisnosti vsake države, različnosti notranjih sistemov, kot tudi mednarodnega položaja obeh držav. Na tej podlagi Jugoslavija in Poljska že dolgo časa uresničujeta skupne interese, predvsem ko gre za boj in mir, za ustvarjanje pogojev za mednarodno razorožitev ter možnosti, da bi lahko vse države, ne glede na to ali so velike ali majhne, enakopravno sodelovale pri graditvi svoje prihodnosti. Glede dvostranskih odnosov so največ pozornosti namenili gospodarstvu. Sodelovanje je tradicionalno dobro in obseg blagovne menjave razmeroma visok. Čeprav minula tri leta zaradi objektivnih okoliščin, mednarodnih razmer in stanja v obeh državah m bilo veliko možnosti za boljše sodelovanje, je bila v letih 1983 in 1984 rast blagovne menjave nadpovprečna, je povedala Milka Planinc. Med pogovori so izmenjali mnenje tudi o mnogih drugih vprašanjih. Poljski sogovorniki so govorili odkrito o svojem položaju, o tem kje so ter o iskanju ter rezultatih na področju socialistične obnove. »Tudi mi smo odkrito pojasnjevali naš položaj in težišča našega stabilizacijskega programa, kot tudi smeri izhoda iz težav. Bistveno in pomembno je, da spoštujemo dejstvo, da vsak narod in tudi vsaka država išče svoje poti graditve socializma«, je še dejala predsednica ZIS. (dd) Nov iranski napad na tanker v Zalivu ABU DABI — Včeraj pred zoro so neznana letala pri iranskem otoku Lavan v mednarodnih ozemeljskih vodah med Katarom in Iranom z raketami napadla liberijski 133.000-tonski tanker »Primarose«. Po prvih vesteh je le ena raketa zadela strojnico, druge so zgrešile cilj, da ladja nadaljuje svojo plovbo proti Hormuški ožini. V arabskih zalivskih državah so vsi prepričani, da so bila letala iranska. »Primarose« je namreč le kako uro prej vkrcala nafto ob saudskem naftnem terminalu v pristanišču Ras Tanurah. Med drugim je do napada prišlo na istem območju, kjer so 10. junija iranska letala napadla kuvajtski tanker »Al Kazimah«. V okrepitev teze o iranskem napadu v arabskih zalivskih državah navajajo, kako je Iran v zadnjih dneh po uspešnem napadu iranskega letalstva na konvoj trgovskih ladij pri Bandar Homeiniju okrepil grožnje, da bo plovba v Zalivu nevarna za vse, če je nevarna za Iran. Medtem pa prihajajo tudi z bojišča ob Šat-el-Arabu vesti o okrepljenih spopadih, ki se širijo tudi na severni odsek fronte. Iz bornih vojaških poročil obeh armad pa ni razvidno, ali predstavlja ta okrepljena dejavnost uvod v kaj hujšega. Vsi namreč že mesece čakajo iransko kopensko ofenzivo, saj je to najdaljše obdobje, v katerem nd iranska vojska skušala uresničiti kakega množičnega prodora fronte. Državni proračun ZRN ne pomaga zaposlovanju BONN — Tik pred počitnicami je zvezna vlada v Bonnu odobrila osnutek državnega proračuna za leto 1985, ki določa 260,2 milijarde mark izdatkov. V primerjavi s tekočim letom pomeni ta znesek samo 2,4-odstotno povečanje, toda zvezna vlada računa, da se ji bo še letos posrečilo znižati proračunske stroške za tri milijarde. V prihodnjem letu se bo morala vlada zadolžiti za 23,9 jnilijarde mark. Zvezni finančni minister Stoltenberg bo z »železno disciplino« izvajal konsolidacijo proračuna, oziroma skrbel za to, da izdatki ne bodo prekoračili proračunskih okvirov. Samo zdrave državne finance, je izjavil Stoltenberg, ustvarjajo podlago za uspešno socialno politiko in za okrepitev konkurenčnosti zahodnonemškega gospodarstva. Nekdanji socialdemokratski zvezni finančni minister Hans Apel je kritiziral osnutek proračuna, češ da ne daje nobenih pobud za večje zaposlovanje. Ker se je Stoltenberg izneveril obljubi, da bo zmanjševal subvencije, je s tem z enim udarcem razvrednotil prizadevanja svojega socialdemokratskega prednika, ki je hotel zmanjšati davčne olajšave. Stoltenberg je tako začel novo obdobje sub venci jske dirke v Evropi. Medtem ko konjunk-tumi motor že spet stoka, ko potrošniki niso več voljni uporabljati svojih prihrankov in zvezna banka spet dviguje obrestno mero, vztraja Stoltenberg »trmasto« pri svoji zaviralni politiki, je dejal Apel. BOŽIDAR PAHOR Obisk kitajskega diplomata ni izboljšal odnosov s SZ MOSKVA — Včeraj je kitajski pod-minister za zunanje zadeve Qian Qichen odpotoval iz Moskve, kjer se je mudil na štiridnevnem obisku. Sprejel ga je šef sovjetske diplomacije Andrej Gromiko, pogovarjal pa se je predvsem z njegovim namestnikom Mihailom Kapico. O vsebini pogovorov ni podrobnejših vesti. Sovjetska tiskovna agencija TASS je o njih poročala v pičlih 10 vrsticah, dosti bolj zgovorni pa niso niti kitajski viri. Qian Qichen je ob svojem prihodu v Peking na vprašanje časnikarjev, ali so premostili kako oviro na poti do normalizacije sovjetsko - kitajskih odnosov, odgovoril z odrezavim »Ne!«. Za kakšne ovire gre, je v glavnem znano. Kitajska postavlja za normalizacijo odnosov s SZ vrsto pogojev, med katerimi so zmanjšanje sovjet- ske vojaške prisotnosti ob kitajski meji, umik sovjetskih čet iz Afganistana in Mongolije ter umik vietnamskih čet iz Kampučije. Očitno pa Kremelj ne pristaja na kitajske zahteve. Qian Qichen je dopotoval v Moskve 30. junija, potem ko je bil na uradnih obiskih na Bolgarskem in na Češkoslovaškem. Kazalo je, da bodo nje; govi pogovori s sovjetskimi voditelj* privedli vsaj do delnega izboljšanje odnosov med Moskvo in Pekingom-vse pa kaže, da niso še bili odstranjeni vzroki, zaradi katerih je podpredsednik ministrskega sveta SZ j" van Arhipov v zadnjem trenutku odpovedal obisk, ki bi ga maral opraviti maja meseca na Kitajskem. Kremelj je tedaj lakonično sporočil, d8 razmere niso še zrele za plodne pog8' vore. To se je zgodilo tik po obisk11 ameriškega predsednika Ronalda Rea' gana na Kitajskem. PARIZ — Razprave o problemih KPF, ki so se pojavile po volilnem neuspehu 17. junija in po nedavnem zasedanju centralnega komiteja, se nadaljujejo, čeravno jih v samem vodstvu KPF zaenkrat očitno zadržujejo ali vsaj pred javnostjo zakrivajo. Vsekakor pa je v današnji številki glasila KPF Humanite izšel članek pod naslovom — Manipulacija tiskovne agencije AFP — v katerem se francoski komunisti otresajo nauka, ki naj bi ga jim dal na tiskovni konferenci v Rimu novi generalni sekretar KP Italije Alessandro Natta. Po S navedbi AFP je Natta namreč izrazil mnenje, da ni mogoče sodelovati v vladi in hkrati zavzemati do te vlade kritično stališče. Humanite je zdaj protestirala proti tej verziji AFP, češ da je francoska tiskovna agencija — grobo deformirala izjavo generalnega sekretarja KPI Natte. Zatem Humanite ponatiskuje celotno besedilo Nattove izjave novinarjem v Rimu, češ da sicer ni v stanju dajati neke poglobljene analize o volitvah v Franciji, da pa je bil rezultat gotovo zaskrbljujoč za vso levico, Z doslednim skrivanjem pred javnostjo V KP Francije se nadaljuje razprava zaradi česar so se analize že začele, zlasti v KPF. »Mislim, da se je v tej smeri temeljito razmišljanje že začelo,« je menil Natta in nadaljeval, da bi pa bilo preveč poenostavljeno govoriti o tem, da so imele na teh evropskih volitvah stranke v opoziciji neko prednost pri volilcih. »Treba je poglobljeno analizirati stvari in razumeti, zakaj politika strogosti in varčevanja ni našla kansenzusa. Težko je ostati v vladi in hkrati razvijati kritiko na račun iste vlade.« Vse skupaj torej kaže, da je agencija AFP tudi zaradi kratkosti in zanimivosti poročila svoje besedilo o-mejila predvsem na jedro, da torej ni prinesla celotnega in dobesednega o volilnem besedila Nattove izjave, res je pa tudi, da celotni tekst pove isto misel, le da le-te Humanite še zdaj noče priznati in sprejeti. V glasilu KPF Humanite v ostalem ni videti odmevov o sedanji razpravi v lastni partiji, tembolj ker v poletnem vzdušju posvečajo toliko več prostora lažjim temam, pa tudi sicer resnim delovnim in socialnim zagatam Francije. Že zdaj tudi ogrevajo bralce za veliko prireditev ob prazniku Humaniteja v začetku septembra. Toliko bolj pa je sedanja kriza v KPF našla odmeve v drugih občilih. Zlasti dnevnik Le Matin, ki je blizu socialistični stranki, je začel objav- neuspehu ljati vrsto razmišljanj na to temo pod zaglavjem »Ali upadanja KPF res ni mogoče zaustaviti in obrniti?« Med avtorji se oglašajo upoštevanja vredni pisci, bodisi levičarji ali dobro želeči in izobraženci, marksisti in filozofi. Tako je Max Gaio, politik in pisatelj, dosedanji uradni glasnik sedanje vlade in novi socialistični poslanec v evropskem parlamentu, med drugim izrazil mnenje, da najbrž tega upadanja ne bo moč vez zaustaviti oziroma toka spet obrniti, ker je — KPF zamudila svoj zmenek s samim seboj v šestdesetih letih. Filozof Jean Marie Benoit, ki je leta 1978 kandidiral proti Marchaisu v pariškem okrožju Kremlin Bicetre, je za- pisal, da je po njegovi oceni sedani osip KPF le trenutnega značaja da bo prav zaradi tako imenovala’1 infiltracij partija v prihodnje izšla & okrepljena. Avtor nedavno objavlJ6' ne velike zgodovine svetovnih sod8 lizmov, profesor Jean Ellenstein P izpostavil mnenje, češ da — moč1”1 komunistična partija v razvitih hodnih deželah poslej ni več zgod vinska nujnost. Sociolog Alain To8 rain je v včerajšnji številki Le M8^ na spet sodil, da — nič ne more v rešiti komunistične partije Franci) ' ker je izraz etatistične, nacionah18’ družbeno avtoritarne in kulturno ko servativne levice, ki času ne ustroj Nasprotno pa je Henri Lefebvre, ^ ni poznavalec marksistične teodif-gti prakse, čeravno ni imel v preteklo® : vselej dobrih izkušenj s KPF, d°” pogumno vzel partijo v bran pod ^ slovom — Tuliti proti volkovom — ^Izvajajoč svoje prepričanje, da je P j, tija sociološka nujnost in da bi notje ali marginalizacija KPF nila katastrofo za politično živl-P Francije. ^ BOGDAN POGAČNto Že XVI. srečanje politikovzgodovinarjev in kulturnikov Na Gradiščanskem se zaključuje simpozij o »Državi in družbi v obdobju dualizma« Pokrovitelj manifestacije je avstrijski predsednik Kirchschlaeger MODINJCI — Na kulturnozgodovinskem simpoziju »Država in družba v dobi dualizma«, ki poteka v tem panonskem kraju ob madžarsko-jugoslovanski meji na Gradiščanskem v Avstriji od 2. julija in se bo zaključil danes, je v sredo profesor Bruno Hartman, ravnatelj univerzitetne knjižnice iz Maribora predaval o: Čitalnicah — jedru slovenskega kulturnega razvoja. V torek popoldne je z »Družbenopolitičnimi prizadevanji za zedinjeno Slovenijo v dobi dualizma« nastopil France Klopčič iz Ljubljane. Tradicionalno, letos že šestnajsto srečanje politikov in zgodovinarjev in kulturnih delavcev, je nastalo pred petnajstimi leti, ko so 1969. leta na' Gradiščanskem obhajali 305. obletnico velike zmage nad Turki v bitki pri Monoštru. Pobudo za takšna srečanja je dal tedanji svetnik za kulturo v deželni vladi Gradiščanske in današnji kancler Avstrije dr. Fred Sinowatz. Tematika, ki jo simpoziji od tedaj do danes obravnavajo pa zajema zgodovino današnjih držav ob tromeji Madžarske, Avstrije in Jugoslavije od turških bitk do obeh svetovnih vojn in nastanka fašizma. Središče simpozijev so Mo-dinjci (Mogensdorf), vasica v Dolini Raabe, ven- dar je prireditev vsako leto kje drugje. Lani je bila v Osijeku. Sprva so bile namreč prireditelji tri sosednje dežele, Gradiščanska, Slovenija in Železna županija na Madžarskem, v zadnjih letih pa so k pripravi in izvedbi simpozijev pristopili še SR Hrvatska in zvezna avstrijska dežela Štajerska. Naslednje leto bo ta kultumo-zgodovin-ski simpozij v Gradcu. »To omizje je vzniklo iz pristnih, dobrososedskih občutij, kakršno lahko vodijo za isto mizo različne, a dostopne in gostoljubne sosede«, je v svojem pozdravnem govoru ob otvoritvi simpozija, v ponedeljek dejal Dušan Šinigoj, predsednik izvršnega sveta skupščine SRS. In z druge strani, takšna srečanja znanstvenikov in politikov tudi prispevajo k miru, saj »mir raste od spodaj navzgor«, kot je tudi v ponedeljek poudaril pokrovitelj letošnjega simpozija Rudolf Kirchschlaeger, predsednik republike Avstrije. Otvoritev, ki se je je udeležil tudi veleposlanik SFRJ na Dunaju Milorad Pešič, je potekala prav v takšnem pristnem, dobrososedskem občutju, kakršnega je označil Šinigoj. Z domačo godbo na pihala, z godalnim kvartetom iz bližnjega večjega mesta, ob navdušenju va- ščanov in domače gostilne, ki se redko ponaša s toliko gosti. Uvod k letošnji tematiki je imel salzburški profesor Friedrich Gotta, podrobneje je o času dualizma na področju Gradiščanske in zahodne Ma džarske spregovoril višji vladni svetnik dr. Johann Seedosch iz Železna. Tretji gradiščanski referat je obravnaval nastanek narodopisja v času dualizma, pripravil ga je dr. Claus Beiti z Dunaja. Štajerska referenta dr. Berthold Sutter in dr. Franz Roth sta obravnavala cislitvanske Nemce med zahtevo po vodstvu in defenzivo in Štajersko in njene sosede pri iskanju kultumo-zgodovinskega vsakdanjika. Madžarska predavatelja dr. Karoly Voros in dr. Ferenc Poloskei sta se lotila države in družbe na Madžarskem v obdobju dualizma. Dr. Mirjana Gross in dr. Igor Karaman iz Zagreba sta obdelala pomen političnih strank in psevdo-parlamentarizma v severni Hrvaški ter vlogo drža ve in politične uprave v procesih modernizacije. Kot doslej, bodo tudi letos v štirih jezikih natisnili zbornik in ga razposlali 79 znanstvenim in kulturnim inštitucijam v 30 držav sveta. BARBARA GORIČAR Delegacija JRT danes v Trstu TRST — Danes bo obiskala Trst delegacija jugoslovanskih radijskih in televizijskih postaj. Prišla bo iz Ljubljane, kjer je bilo vsakoletno srečanje, posvečeno koordinacijski dejavnosti vseh postaj. Delegacija bo obiskala tiskovno agencijo «Alpe - Adria« na sedežu Založništva tržaškega tiska, srečala se bo z vodstvom Slovenske kulturno - gospodarske zveze, sprejel pa jo bo tudi podpredsednik deželnega odbora F-JK Pietro Zanf agnini. Mirovna srečanja LJUBLJANA — Od 6. do 19. avgusta bodo v Ljubljani organizirali antifašistični in mirovni tabor z mednarodno udeležbo (25 prostovoljcev, mirovnikov iz Zah. Evrope in ZDA). Ti prostovoljci bodo dopoldne delali na trasi (Pot spominov in tovarištva), popoldne pa bodo razprave o političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, o fašizmu in antifašizmu. Od 22. julija do 5. avgusta bo podoben tabor v Trebčah. Sodelovali pa bodo tudi na srečanju v Perugii. Huda kriza gradbenih podjetij naše dežele VIDEM — Neprimerna vladna politika, visoke obresti na posojila, predvsem pa zakjluček obnovitvenih del na potresnem področju so osnovni vzroki hude krize, v katero so zabredla gradbena podjetja v Furlaniji - Julijski krajini. Po mnenju videmske Zveze malih industrij, ki je v teh dneh razpravljala o tem vprašanju, se bo moralo število zaposlenih na gradbenem! sektorju škrati od dosedanjih 35 tisoč na 17 tisoč. Na zasedanju zveze pa so omenili tudi druge dejavnike, ki negativno vpli-yajo na gradbeni sektor. Tako se na primer dogaja, da občinske in druge lavne uprave plačujejo z velikimi zamudami, po drugi strani pa na javnih licitacijah dosLednjo dajajo naročila tistemu, ki ponudi najnižje cene in ne Upoštevajo drugih pogojev v ponudbah, kar je največkrat v nasprotju z njihovo resnično koristjo. Posebno hud je položaj v spodnji Furlaniji. Tu je okrog 6 tisoč gradbincev, stalno zaposlitev pa jih ima le kakih tisoč. Med drugimi se zdaj nahajata v slabih vodah tudi podjetji »Prečasa« iz Papariana pri Pierisu ter »RDB« iz Mortesinsa pri Rudi. Obe podjetji bosta v kratkem odpustili nekaj desetin delavcev. Gledališka šola na Reki REKA — V zadnjUn. letih je re-ško gledališče italijanske narodnostne skupnosti »Ivan Zajce, bilo v krizi, predvsem zaradi pomanjkanja igralcev, ki bi znali nastopati in igrati v italijanščini. Kljub mnogim pobudam ta kriza ni še premeščena. Zato so nekaj talentiranih mladincev poslali na igralski akademiji v Bologno in Firence, vendar rezultati bodo vidni šele čez nekaj let. Med tem časom je reško gledališče v sodelovanju s predsedstvom Unije Italijanov iz Istre in z Reke ustanovilo na Reki dramsko šolo, ki je namenjena mladim italijanskim »igralcem«. Šolo vodita Raniero’Brunimi in Gianna Depoli (na sliki), medtem,ko predava o zgodovini teatra- Alessandro Damiani. Zaenkrat obiskuje šolo deset mladincev, trajanje tečaja pa je dve leti. »Smešni« predelani od včeraj pestri jo avtomobili Portorož PORTOROŽ — Glavna turistična sezona se je na slo-enski obali tudi letos začela s turistično »luknjo«. Tu-JUšnji turistični delavci jo letos resda občutijo manj kot Jo lani, saj je gostov od Lipice do Pirana za 20 do 25 . stoikov več. Najbolj polna sta predvsem hotel Metropol 1 hotel Bernardin. Toda še zmeraj je na tem območju dorrv^ ®ez 12 tisoč gostov, računajoč tudi počitniške vi ri°i/C’ k31" J® bistveno manj od številke značilne za pra-vr glavne turistične sezone. tedn u^čh0 luknjo pa so skušali v Portorožu ta konec feč v -r se da učinkovito odpraviti. Včeraj se je nam-mov ,ai začela osvežujoča in obetavna prireditev — tek-l(r.,,,!lnle najbolj smešnih predelanih avtomobilov, ali na s tujko — funny car. vilo ,c^fIU?atarii so nam povedali, da se je doslej prijava ' ^**1* Predelanih vozil, nekaj jih je tudi iz tujine, jo n J Popoldan so prispeli v Portorož, danes ob 15. uri hiQiìsiJ>rogramu najprej spretnostna vožnja teh vozil na Pik nik S^°Z* za gokart, zvečer pa bodo priredili veliki na Tartinijevem trgu v Piranu. Jutri dopoldan bo promenadna vožnja predelanih avtomobilov med Portorožem in Koprom. Popoldan ob 15. uri pa se v središču Portoroža začne ocenjevanje vozil. Zvečer bo v restavraciji Ljubljana ples za avtomobiliste z zabavnim programom na temo avtomobili. Rezultate ocenjevanja pa bodo svečano razglasili v nedeljo dopoldan ob 11. uri na portoroški ploščadi. Prva nagrada je en teden počitnic za dve osebi v e-nem od portoroških hotelov za nadaljnjih 99 let in tri nagrade so dvodnevne počitnice za dve osebi. Organizatorji iz portoroškega avditorija računajo, da bo ta zanimiva prireditev privabila v ta kraj večje število radovednežev, ljubiteljev avtomobilov tako, da bi dogodek v pravem trenutku lahko zapolnil julijsko turistično luknjo. Druga plat te prireditve pa je propagandna, saj so nanjo vabili že pred več meseci v številnih evropskih specializiranih avtomobilističnih revijah, prav tako pa tukaj zdaj pričakujejo tudi nekaj tujih novinarjev, ki naj bi poročali o dogodku. BORIS ŠULIGOJ Z natečaja Moja vas Nino Specogna, dirigent pevskega zbora Pod lipo, je za svojo knjigo »Mi in glasba« prejel Laštro Landarske banke Vrhniki"lija 1984 ob »• «ri tev 4n, '^fednja proslava v p ske hri et?*ce oblikovanja 1. t deloVlli?a Palačo nekdanjega hotela Et de la Ville na devinsko _ hir-i/U-’ zravcn grške pravoslavne cerkve, ki se bo žal (z zgo-rpenila v bantt»?^a vidika), ali na srečo (? z gospodarske plati) spre-'h istočasno n°i, u ,^° nampcč najela Banca di Novara, jo restavrirala Povitim reiirJ,, i ■ a’ c*a bi lepotni strokovnjaki vrnili nekdanji videz ču-reueiom, ki krasijo njeno spodnje pročelje. radiotelevizija. ITALIJANSKA TELEVIZIJA IIAKIO Prvi kanal 13.00 Simfonični koncert 13.30 Dnevnik 13.45 Totò Tarzan - film 15.10 Mister Fantasy 16.10 II trio Drač - risanke 16.30 Rin Tin Tinove dogodivščine 16.50 Danes v parlamentu 17.00 Kojak - TV film 17.50 II fedele Patrash - risanke 18.15 Spaziolibero: programi pristopanja 18.30 Al Paradise - glasbena oddaja 19.40 Almanah - Vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 11 pianeta vivente dokumentarni film 21.30 La battaglia di Algeri - film 22.30 Dnevnik 22.35 La battaglia di Algeri 2. del filma 23.40 Dnevnik 1 - Zadnje vesti Danes v parlamentu Vremenske razmere 23.50 Milan: kolesarstvo Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.15 Due e simpatia: skrivnosti Pariza - 5. nadalj. Ljubljana 17.55 Teletekst RTV Ljubljana 18.10 Poročila 18.15 Jazz na ekranu 18.45 Trnov grad - otroška nadalj. 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zmo do zrna 19.30 Dnevnik in Vreme 20.00 Modrost telesa - dok. serija 20.55 Ne prezrite 21.10 Marlowe - angleška nanizanka 22.00 Dnevnik 22.15 Stanovalec - film Roman Polanski, večni nemirni popotnik, rojen v Franciji, odraščal na Poljskem, je neprestano v iskanju in na begu, uročen od sveta, bremenjen z metafiziko evropskega prostora, osamljen borec proti konvencijam, ki posameznika omejujejo in mu jemljejo svobod-nost. Od na Poljskem posnetega Noža v vodi, Polanski vztraja pri svojem človeškem in umetniškem prepričanju. Vedno znova se, na takšen ali drugačen način, vrača k isti temi, k razdvojenemu človeku, ki ne more razreševati svojih dilem in poiskati dokončnih odgovorov na vprašanja svojega življenja drugih. Polanski pravi, da ga zanimajo situacije, kjer vrednote posameznika pre ZASEBNE CANALE 5 8.30 La piccola grande Nell - TV film 9.00 Una vita da vivere - TV roman 10.00 Helzapoppin - film 12.00 I Jefferson - TV film 12.30 Lou Grant - TV film 13.25 Sentieri - TV roman 14.25 General Hospital - TV film 15.25 Una vita da vivere - TV roman 16.50 Hazzard - TV film 18.00 La piccola grande Nell - TV film 18.30 Popcorn - glasbena oddaja 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Baretta - TV film 20.25 La luna nel pozzo 22.25 I Jefferson - TV film 23.25 Sport: ameriški football 24.00 Nata ieri - film RETEQUATTRO 8.30 Lassie e la squadra di soccorso 9.00 Arrivano i Superboys - risanke 9.15 L’invincibile Blue Falcon risanke 9.45 Capitan Cavey - risanke 10.00 Magia - TV novela 10.30 Fantasilandia - TV film 11.30 Tre cuori in affitto - TV film 12.00 II magico mondo di Gigi risanke 12.30 Star Biazers - risanke 13.30 Fiore selvaggio - TV novela 14.15 Magia - TV novela 15.00 Gioco d’angoscia - film 17.00 šport: ameriški football 17.30 Blue Noha - risanke 18.00 Truck Driver - TV film 19.00 Tre cuori in affitto - TV film 19.30 Chips - TV film 20.30 Sponsor City 22.15 Io tigro, tu tigri, egli tigra film 00.15 Delitto sulla spiaggia - film ITALIA 1 8.30 La grande vallata - TV film 9.30 II dubbio - film 11.30 Maude - TV film 12.00 Giorno per giorno - TV film 12.30 Lucy Show - TV film 13.00 Bim Bum Barn: La famiglia MeziI - Bun Bun risanke 14.05 Poletni programi: Teletattica, risanke - Gotong Rojong - dokumentarec Il diavolo alle calcagna TV film 17.05 Quanto è bello lu munire accise film 18.25 Iz parlamenta 18.30 Dnevnik 2 - Sport 18.40 Starsky in Hutch - TV film Meteo 2 - Vremenske napovedi 19.45 Dnevnik 2 - Poročila 20.30 II trappolone vodi Renzo Montagnani 22.00 Dnevnik 2 - Večerne vesti 22.10 Aboccaperta 23.10 La tragedia della Guyana 4. nadaljevanje Tretji kanal 14.55 Mednarodni turnir v tenisu 19.00 Dnevnik 3 20.00 Sola in vzgoja: tečaj windsurf a 20.30 Figlio unico - film 21.50 XXVII Festival dei Due Mondi 22.20 Dnevnik 3 22.45 Filmska kamera in spomini 22.55 Maria Zef po romanu Paole Drigo nehajo in se prične borba za golo življenje. Tudi film Stanovalec je film o borbi posameznika za lastno življenje, v popolnoma odtujenem in grozečem svetu, v katerem se prividi spreminjajo v resničnost in resničnost sama v večpomenski privid. Koper 14.00 Odprta meja - Videoteleks 17.00 Odprta meja - Videoteleks 17.30 Poročila 17.35 Lovec - serijski film 18.25 Sloni iz Indije - dokumentarec 19.00 La principessa Zaffiro - risanka 19.30 TV D - Stičišče 19.50 Aktualna 'tema 20.20 Odštevanje - film 21.45 TV D - Vse danes 21.55 Naši video posnetki 22.25 Zeit im Bild - Čas v sliki Zagreb 17.50 Videostrani 18.00 Poročila 18.05 Koledar 18.15 Majske igre 83 18.45 Silhuete - narodna glasba 19.30 Dnevnik 20.00 Park avenija 79 - nadalj. 21.25 Dober večer zabavno-glasbena oddaja 22.10 Dnevnik 22.25 V petek ob 22. kulturni mozaik POSTAJE 14.00 Agenzia Rockford - TV film 15.00 Cannon - TV film 16.00 Bim Bum Barn: risanke 17.30 Una famiglia americana TV film 18.30 Ralphsupermaxieroe - TV film 19.40 Italia 1 - kratke vesti 19.50 II mio amico Arnold - TV film 20.25 Colpo secco - film 22.40 Podelitev televizijske nagrade 00.30 Bambini in guerra - film TELEPADOVA 13.00 S am pei - risanke 13.30 Shogun - risanke 14.00 Cara cara - TV film 15.00 Gli emigranti - TV roman 16.00 Peyton Place - TV film 17.00 Star Trek - TV film 18.00 Robottino - risanke 18.30 Risani filmi 19.00 Sam, ragazzo del West risanke 19.30 Marna Linda - TV film 20.20 Anche i ricchi piangono TV film 22.00 La mummia - film 23.30 Lancer - TV film 00.30 Mia moglie ci prova - film TRIVENETA 13.30 Addio Giuseppina - risanke 14.00 Top Cat - risanke 14.30 Sfida infernale - film 16.00 Filmski spored 16.30 TV film 17.30 Top Cat - risanke 18.30 Kronos - TV film 19.30 Vse o motorjih 20.30 L’assassino ha prenotato la tua morte - film 22.00 Q.P. Coupon TELEFRIULI 14.00 Mariana, il diritto di nascere TV film 15.00 Cara cara - TV film 16.30 Violenza in campo - film 18.00 Starzinger - risanke 18.30 Angie Girl - risanke 19.00 Cara cara - TV film 20.25 Credimi - film 22.30 Nogomet: ZR Nemčija - Francija RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 - 10.00 Mozaik. Rekreacije, koristni nasveti; 8.20 Trim za vsakogar; 8.45 Domače živali; 9.10 Po poteh Ludwiga II.; 9.40 Slovenska poezija skozi stoletja; 10.10 Koncert Glasbene matice v Kulturnem domu v Trstu; 11.15 Glasbeni pot puri; 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Zapiski na robu; 12.00 Roman v nadaljevanjih: Ciril Kosmač: »Balada o trobenti in oblaku« - vmes: Glasbeni pot-puri; 13.20 Slovenski zbori in vokalne skupine na ploščah : kvartet »Do«, nato: Glasbena priloga; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Sprehodi po tržaških predmestjih : (5) »Navzgor in navzdol po Škorklji«; 16.00 Plesna ura sede -vmes: Glasbeni listi; 17.10 - 19.00 Odprti prostor: Klasični album: nabožna glasba ; 18.00 Kulturni dogodki, nato: Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro, Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, cestne razmere, EP; 6.45 Prometni servis; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - danes na valu Radia Koper; 13.00 - 15.00 Mladinska oddaja ; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik, Objave, EP; 17.00 Pogovor o...; 17.33 Piranski glasbeni večeri; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasbeno jutro: Koledarček; 6.35 Vreme na Jadranu; 7.00 Dober dan; 9.00 štirje koraki; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Luciano-vi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.05 Vprašajmo stilistko; 10.35 La girandola ; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.32 Poročila v nemščini; Popevka tedna; 14.45 La Vera Romagna ; 15.00 Rubrika kulture in umetnosti; 18.00 Glasba in besede: 18.45 Piranski glasbeni večeri; 20.00 Zaključek. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.05 Glasbena kombinacija ; 6.15 Autoradio flash; 6.50 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch’io; 10.30 Popevke; 11.00 Jacques il fatalista; 15. nadalj.; 11.10 Fantastična 50. leta; 12.03 Via Asiago Tenda; 13.20 Tednik za potnike; 13.15 Master; 13.56 Informacije za turiste; 14.30 Govorimo o gorah in alpinizmu; 15.00 Radio 1 za vsakogar; 16.00 Aktualnosti; 17.30 Radio 1 Ellington; 18.00 Evropski variete; 18.28 Modo e maniera; 19.10 Svet motorjev; 19.20 Verska rubrika; 19.27 Audiobox Lucus; 20.00 n Cabaliere; 20.30 Komorni koncert; 22.05 Fantastična 50. leta; 22.45 Autoradio flash ; 22.50 Včeraj v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Dnevi; 7.20 Verska oddaja ; 8.00 Otroštvo, kako, zakaj...; 8.05 Napoved programov; 8.45 La scalata, 10. nadalj.; 9.10 Vacanza premio, poletna igra; 10.30 Kaj hočeš? Luno?; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 15.00 Nemogoči intervjuji; 15.42 Estate attenti, glasbena oddaja; 19.00 Arcobaleno; 19.50 Vesela vdova, opereta: 21.00 Le stelle del mattino, protagonisti lahke glasbe; 22.20 Parlamentarna panorama; 22.40 Radio 2 - LJUBLJANA 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.45 Prometne informacije; 6.5 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.20 Sprehod po tržnici; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Za šolarje; 8.35 Od plošče do plošče; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti; 12.30 Kmetijski nasveti ; 12.40 Vedri zvoki; 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 13.50 Človek in zdravje; 14.05 Sergej Prokofjev: »Zaljubljen v tri oranže« suita iz opere; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela...; 18.15 Gremo v kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Na krilih petja; 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 - 24.00 Iz glasbene skrinje. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Za boljši promet med Italijo in Jugoslavijo Vendarle konkretne možnosti za avtocesto od meje do Razdrtega Iz vseh krajev goriške kotline je vidna zareza nove ceste na pobočju Sabotina. Cesto dokončujejo tako na i-talijanski kot na jugoslovanski strani. Če gremo po cesti iz Solkana po Soški dolini bomo lahko videli tako gradbišče nove hidrocentrale kot novega mosta čez Sočo, ki bo služil sabotinski cesti. Medtem ko bodo hiti ročen bralo spustili v pogon že kmalu bo sabotinska cesta nared do 29. novembra. S to cesto tako Italija kot Jugoslavija uresničujeta določila osimskih sporazumov. V teh sporazumih je tudi govor o drugih infrastrukturah na meji. Novo obmejno postajališče Štan-drež - Vrtojba je nared že več kot leto in pol. Na obeh straneh so ga finansirali iz sredstev namenjenih izvajanju osimskih sporazumov. Na italijanski strani, pri Štandrežu so že pričeli graditi tovorno postajališče, tako imenovani avtoport. V delu tega bodočega postajališča so že uredili kanalizacijo, cestišče. Gradijo pa že tudi prve hale v katerih bodo skladišča in delavnice. Na razpolago ima goriška občina približno dvajset milijard lir. Stroški pa bodo brez dvoma narasli kajti dela bodo potekala več let. Težave pa so na jugoslovanski strani, kajti odkar je bilo zgrajeno mednarodno postajališče niso zgradili niti metra bodoče avtoceste. To iz znanih finančnih težav, kajti graditi avtocesto bi terjalo veliko denarnih sredstev in tudi mednarodno posojilo. V Novi Gorici sicer pravijo, da niso bili še nikdar tako blizu dokončni rešitvi kot sedaj. Kar se tiče načrtovanja so namreč prešli v izdelavo načrtov. To delajo na republiški ravni. Načrti se izdelujejo ne le za prvi odsek od Vrtojbe do Sela, marveč za vso traso od Vrtojbe do Razdrtega. O tem je bil pred kratkim tudi govor v republiških organih v Ljubljani, kjer so sklepali o začetku gradnje predora pod Karavankami. Ta bi povezoval avstrijski avtocestni sistem z jugoslovanskim in bi bil zelo koristen za vse jugoslovansko gospodarstvo pa tudi za turizem. Sedaj namreč gradijo avtocesto od Ljubljane proti severu, veliko so že napravili z ljubljanskimi obvoznicami. V Ljubljani pa ne zanemarjajo tudi drugih slovenskih potreb. Še posebej če pomislimo da je bila avtocesta Nova Gorica - Ljubljana - Maribor - Šen- tilj kot prva uzakonjena v slovenski skupščini že sredi šestdesetih let. Če so načrti v izdelavi pa so še vedno težave s finansiranjem. Vendar se zdi, da se nekaj v tej smeri premika. Cesto Nova Gorica - Razdrto naj bi finansirali takole : eno tretjino bi do bili iz posojila mednarodne banke, del bi posodile italijanske banke, en del pa italijanska vlada. Seveda so to le nekatere možnosti, ki se ponujajo. Odveč bi bilo ponavljati, da je avtocesta Nova Gorica - Razdrto nujno potrebna. Čez mejni prehod Štandrež - Vrtojba gre vsak dan dvèsto tovornjakov. Pomembna je tudi za notranji jugoslovanski promet saj je na območju Nove Gorice in Ajdovščine veliko tovarn, od cementarne v Anhovem pa do tovarn v Novi Gorici in na Vipavskem. Surovine dobivajo s tovornjaki, blago odpremljajo v notranjost Jugoslavije prav tako po cesti. Avtocesta je nujno potrebna saj je vožnja po sedanji vijugasti cesti skozi Vipavsko dolino že nemogoča in lastniki prevoznih sredstev trpijo zaradi tega precej škode, saj se vozila obrabijo hitreje kot sicer. Tako v Gorici kot v Novi Gorici u-pajo, da bo tokrat napočila prava ura. V nedeljo v Gabrja h Tudi letos tekmovanje v košnji na poletnem prazniku KD Skala Danes se bo v Gabrjah pričel poletni praznik domačega društva Skala, ki je med tovrstnimi prireditvami znan predvsem po zaslugi tekmovanja koscev in kosic. Letos bodo to zanimivo tekmovanje, ki obuja stare kmečke običaje in prireditve, ponovili že petič. Kot v prejšnjih letih bo tekmovanje na velikem travniku nedaleč od glavne ceste, v bližini nekdanje Trinkotove gostilne v Gabrjah. Pričetek tekmovanja je predviden za 18. uro v nedeljo. Kot v prejšnjih letih bosta na vrsti dve preizkušnji, v katerih bodo morali kosci pokazati svojo ročnost. Najprej se bodo pomerili v klepanju kose, nato pa se bodo pomerili v praktičnem preizkusu košnje. Pri tem bo ocenjevalna komisija nadzorovala potek tekmovanja in ocenjevala ne samo hitrost posameznih tekmovalcev, ampak tudi njihovo spretnost in vestnost pri košnji — skratka, če je trava dovolj pokošena ali pa ne. Tekmovanje je tudi letos namenjeno moškim in ženskam. Lani se ni prijavila nobena kosica, prireditelji pa upajo, da bo letos drugače. Vsi, ki bi radi nastopali na tekmovanju, se lahko prijavijo neposredno pred začetkom, na kraju tekmovanja. S seboj morajo imeti vse potrebno za košnjo in klepanje, torej koso, oslo in klepišče s kladivom. Čeprav najbolj značilna, pa tekmovanje v košnji ne bo edina zanimiva prireditev tridnevnega poletnega praznika gabrskega društva Skala. Kioske bodo odprli danes zvečer, ko bo od 20. ure dalje tekmovanje v briškoli, približno uro kasneje pa se bo pričel ples ob zvokih »Novega ansambla«. Vabljiv kulturni spored bo jutri. Ob 21. uri bo nastopila mladinska folklorna skupina KD Rdeča zvezda iz Saleža, ki jo vodi Danilo Antoni. Zvečer bo za zabavo poskrbel ansambel Lojzeta Furlana, ki bo igral tudi v nedeljo zvečer po zaključku tekmovanja v košnji. Kioske bodo kot prejšnja leta postavili na glavnem trgu v Gabrjah. Izgubljeni predmeti V uradu mestnih stražnikov za izgubljene predmete v Ul. Mazzini so zakonitim lastnikom na razpolago sledeči predmeti: torba z oblačili, nekaj kosov oblačil, ženska majica, motorno kolo, eno moško, štiri ženska in dve zložljivi kolesi, otroško kolo, kolek za vozniško dovoljenje za tekoče leto, listnica z vseto denarja, več snopov ključev. Nesreči v Gorici in Krminu: dva motociklista v komi Morda že v prihodnjih dneh spet pitna voda v Steverjanu Dve mladi življenji sta v nevarnosti zaradi posledic dveh prometnih nesreč na goriških cestah. V Drevoredu Venezia GiuMa, ki iz Krmina pelje proti Čedadu, se je ob 8. uri zjutraj hudo ponesrečil 32-letni Giuliano Bastiani iz Krmina, Ulica Percotto 24. Peljal se je z vespo 125. Iz nepojasnjenih razlogov, zdi se, da je vespa prehitevala avto, ta pa je nenadoma zavil na levo — toda točno dinamiko še raziskuje prometna policija — je vespa prišla v dotik s fiatom 127, ki ga je upravljal Marcello Bemardis iz Dolenja. Bastiani je izgubil nadzorstvo nad vozilom in silovito trčil v zid. Pri tem je dobil udarec v glavo in prsni koš. Peljali so ga v krminsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da je v komi, dobil je tudi pretres možganov in prsnega koša ter zlom več reber. Odredili so njegovo premestitev v Videm, kjer si zdravniki prizadevajo, da bi mu rešili življenje. Druga nesreča, v katero so bili vpleteni motorno kolo, motor in avto, se je pripetila okrog 14. ure na križišču med Ulico Aquileia in Korzom Italia v Gorici. V tej nesreči se je najhuje poškodoval 28-letni orožnik Pellegrino Meoli, ki je nastanjen v kasarni v Ulici Sauro 6. Peljali so ga v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je v komi, poleg tega ima globoko rano na čelu in bradi, poškodbe na očesu, v nesreči pa mu je tudi presekalo prst na desni roki. Prognoza je seveda strogo pridržana. Lažje poškodbe je v isti nesreči dobil Guido Leban, ki bo zaradi zloma prsta na levi nogi in poškodb v gležnju okreval v 20 dneh. Udrla se je streha V Ulici Croce v Gorici, kjer je večina hiš potrebna nujnega popravila, se je včeraj dopoldne udrla streha stavbe s hišno številko 15. Hiša je last gospe Luciane Soleri iz Gorice, v njej pa stanuje priletni najemnik. Mož se ni takoj zavedal, kaj se je zgodilo. Hiša je namreč v zelo slabem stanju in dejal je, da je že večkrat padel kak kos ometa. Zato živi on samo v pritličnih prostorih. Včeraj je zaropotalo nekoliko močneje, zaradi tega je kasneje šel pogledat, kaj se je pripetilo in opazil, da je praktično brez strehe nad glavo. Poseči so morali gasilci, da so odstranili tram in drug material. Vprašanje dobave pitne vode je v Steverjanu verjetno tik pred dokončno rešitvijo. V prihodnjih dneh, morda že jutri, bodo znani rezultati zadnje analize vode iz novega vodovoda. Če bodo izidi potrdili, da voda ni več okužena, bo lahko župan Stanislav Klanjšček preklical odlok o prepovedi pitja vodo iz omrežja. Prepoved bi v tem primeru vsaj še za nekaj časa ostala v veljavi za Jazbine, do koder ne sega še novo vodovodno omrežje. Že kak teden priteka voda v Štever-jan skozi cevi novega vodovoda z zajetjem v Gnojni. Potem ko je sredi junija nenadoma izbruhnil problem zaradi okuženja vode v Jazbinah, posredno pa tudi v drugih predelih štever-janske občine, kajti težko je bilo ugotoviti točno kje in zakaj je prihajalo do okužbe, so se odločili za začasno rešitev, ki bo zaenkrat potešila žejo Števerjancev in jim zagotovila v prihodnjih mesecih zadostno količino vode. Rešitev je v dizelskem agregatu, ki bo poganjal pumpo vse dokler ne bo družba ENEL poskrbela za postavitev kabine, ki bo predstavljala trajno rešitev za pogon vode skozi novi vodovod. Že v prejšnjem tednu je KZE zajela nekaj primerkov vode iz novega vodovoda, da bi ugotovila, če je že dovolj čista za pitje. Cevi je treba namreč temeljito izprati, preden se voda iz njih lahko začne uporabljati za pitje. Že v ponedeljek so bili znani izidi teh analiz, ki pa niso še bili zadovoljivi. Voda je bila sicer za polovico manj umazana kot voda iz starega vodovoda, to pa še ni bilo dovolj za preklic odloka o prepovedi pitja. Zato so ta teden nadaljevali z izpiranjem cevi, KZE pa vsaka dva dni analizira vodo, da bi ugotovila kolikšna je stopnja okuženosti. Predvčerajšnjim so tako imeli na razpolago zadnje izide, iz katerih izhaja, da je stanje dosti boljše kot v prejšnjih dneh, čeprav ni še povsem zadovoljivo. Isti dan so zato spet zajeli vodo, izidi te zadnje analize, ki bodo verjetno znani danes ali jutri, pa bi utegnili dati podatek, ki ga župan čaka, da prekliče prepoved pitja. S tem bi bil rešen problem za Šte-verjan, ne pa za Jazbine, ki jih še vedno oskrbuje stari vodovod. Pričakovati je vendar, da se bo tudi za ta kraj stanje popravilo v prihodnjih dneh, ko bodo v starem omrežju zagotovili tolikšno količino vode, da bo preprečila vdiranje zemlje in druge umazanije v cevi, do česar je prihajalo doslej prav zaradi zmanjšanja količine vode v ceveh. Danes v Trstu seja o SAFOG O bodočnosti tovarne SAFOG, ki jo podjetje IRI namerava prodati zasebnemu podjetniku, ki ima v naši deželi že nekaj manjših tovarn, bodo govorili danes zjutraj, ob 9. uri, na deželnem odborništvu v Trstu. Sestanku bodo prisostvovali zastopniki IRI in zasebnega podjetja, goriške občine in pokrajine ter sindikata kovinarjev. Sindikalisti si namreč prizadevajo, da bi zaposlitvena raven v tovarni ostala enaka sedanji. O tem vprašanju so govorili na zadnji seji občinskega sveta v Gorici. Interpelacijo deželnemu predsedniku so poslali tudi komunistični svetovalci Bratina, Padovan in Scampolo. • Danes ob 18.30 bo v večnamenskem socialnem središču v Ulici Bai amanti pedagoginja prof. Emanuela Kočevar - Canevaro vodila informacijsko popoldne za vse uslužbence otroških jasli. izleti Žena goriškega primarija oropala banko v Cordovadu Tudi v juniju na Goriškem pol milijona prehodov meje Nagibi, ki človeka lahko pripravijo do ropa, so najrazličnejši in ne vedno gre za ekonomsko bedo ali slo po lahkem dobičku. Take ugotovitve se same po sebi porajajo vsem, ki se sprašujejo kaj vraga je ženo znanega primarija goriške splošne bolnišnice, ki tudi sama prihaja iz dokaj premožne družine, pripravilo, da se je meni nič tebi nič odpravila in oropala banko v Furlaniji. Dogodek je povzročil veliko ugibanj v Gorici in v Tržiču, kjer ženska stanuje z možem in štirimi sinovi. Je šlo za podvig od vsega naveličane dame iz tako imenovane boljše družbe, gre morda za primer kleptomanije ali kaj drugega? Vsa vprašanja ostajajo odprta, odgovor nanje pa bodo skušali dati preiskovalci tr-žiškega komisariata, ki so včeraj popoldne aretirali žensko. Za kaj je šlo? Včeraj dopoldne, o-krog 11. ure se je v podružnici Banca del Friuli v Cordovadu predstavila ženska z velikimi temnimi očali, športnim jopičem in jeansi ter izročila blagajniku listek. 27-letni blagajnik Silverio Sette je presenečeno prebral : »Izroči mi ves denar, ki ga imaš v blagajni. V banko smo podtaknili eksploziv. Zato nobenih šal in ne kriči. Alarm lahko daš šele čez 15 minut«. Zaprepaden je pogledal žensko, ki je stala pred njim in držala torbo, v katero naj bi ji spravil denar. Blagajnik je zbral približno 7 milijonov in 400 tisoč lir ter jih izročil ženski. Ta ni spregovorila niti besedice, se mimo obrnila in odšla. Zunaj je še povsem mimo s stopalom ugasnila cigaretni ogorek, nato stopila v avto in se odpeljala. V tem pa so iz banke že pritekli štirje klienti, ki so si zapomnili evidenčno številko oranžne diane, s katero se je odpeljala. Preiskovalci so ugotovili, da pripada avto Vittarinu Marzaroliju, primariju v goriš ki bolnišnici in predsedniku društva Pro senectute. Obvestili so ga, da je nekdo z njegovim — mislili so ukradenim — avtom oropal banko, on pa je izjavil, da o tem nič ne ve, in da mu avta ni nihče ukradel. Stvar se je razjasnila šele popoldne, ko so na avtocestnem odcepu v Redipuglii ustavili oranžno diane, za vozilom katere je sedela 44-letna Maria Antonietta Balin Ferrari, žena primarija Marzaro-lija. Pri sebi je imela vseh 7 milijonov 400 tisoč lir. Pospremili so jo na tržiški komisariat, kjer je sedaj v teku preiskava. V Steverjanu kmečki antikvariat V Formentinijevem gradu v Steverjanu bo v dneh 20., 21. in 22. julija prva razstava s prodajo kmečkega antikvariata. Razstavo prireja združenje Agriturist v sodelovanju s konzorcijem za ohranitev zgodovinskih gradov v Furlani ji-Julijski krajini, go-riško turistično ustanovo in Kmečko banko " Gorici. V mesecu juniju so na Goriškem našteli eopet več kot pol milijona prehodov meje. Prometa je sicer bilo nekaj manj kot maja, ko so našteli daleč največje število prehodov odkar so oktobra 1982 stopili v veljavo v Jugoslaviji omejevalni ukrepi glede potovanj v tujino, kljub temu pa kažejo junijski podatki na zelo živahen promet čez mejo. Vseh prehodov je bilo 513.304, kar pomeni približno 40 tisoč manj kot maja. Zmanjšanje gre predvsem na račun maloobmejnega prometa, medtem ko so pri potovanjih s potnim listom zabeležili porast. To je tudi ra zumljivo, saj se je začela turistična sezona, s katero sovpada običajno skokovit porast prehodov tako italijanskih kot tujih državljanov s potnim listom. Prvih je bilo junija približno 70 tisoč, drugih pa nekaj več kot 40 tisoč. Občuten je, kot smo omenili, padec v številu prehodov s prepustnicami, kar pa je tudi običajen pojav ob začetku poletja. Takih prehodov je bilo 402 tisoč, medtem ko so jih maja našteti skoraj 50 tisoč več. Mladi Štandrežci na izletu Pisali smo že o izletu, ki so ga Štandrežci, člani kulturnega društva Oton Župančič, priredili m Brione. Lahko povemo, da so se na tam izletu pevci in pevke postavili s tem da so zapeli na brionskih otokih. Ko so se zvečer vračali proti domu pa so se ustavili še v Portorožu in tam so obiskali tudi srednjeveško tržnico, kjer so še enkrat zapeli ter želi aplavze številnih tam bivajočih turistov. Štandrežci pa niso priredili samo tega izleta. Priznanje so hoteli dati tudi mladimi, ki poje v mladinskem zboru. Na izlet so z avtobusom šli tudi starši teh mladih pevk in pevcev. V Ljubljani so si ogledali zoološki vrt, Cankarjev dom in mesto na splošno. Najbrž največ zanimanja pa je bilo ob času obiska gradu Bistra, nedaleč od Vrhnike, kjer je Tehnični muzej Slovenije. Na povratku je bil na sporedu še obisk v jami Pivki. S tema dvema izletoma so mladi in odrasli člani kulturnega društva Oton Župančič zaključili letošnjo sezono, ki je bila zelo bogata na raznih prireditvah. Jutri spet mature Za nekatere dijake trgovskega zavoda Ivan Cankar je samo še danes čas za bežen pregled učne snovi pre den se jutri predstavijo na ustnem zrelostnem izpitu. Na tej šoli, kjer letos dela maturo 21 dijakov, se bodo ustni kolokviji pričeli že danes, zaključili pa se bodo v sredo. Na učiteljišču in klasičnem liceju se bodo kolokviji pričeti v ponedeljek. Na teh dveh šolah je maturantov 10 oziroma 11, tako, da se bodo izpiti zaključili že naslednji dan. Na izide bodo morati dijaki počakati še nekaj dni da se zaključijo izpiti tudi za li-cejce in učiteljiščnike iz Trsta. Slovensko planinsko društvo Gorica obvešča udeležence avtobusnega izleta v nedeljo, 8. julija, da bo avtobus odpeljal ob 5.30 s Travnika, ob 5.40 iz štandreža (trg pred cerkvijo), ob 5.45 iz Sovodenj in ob 5.50 iz Ga-brij. Priporoča se točnost, za tiste, ki se bodo povzpeli do Krnskega jezera pa primerna obutev. kino Gorica VITTORIA 17.30-22.00 »Sensi perversi« Prepovedan mladini pod 18. letom CORSO Zaprto. VERDI 20.00—22.00 »Quattro mosche di velluto grigio«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Tržič EXCELSIOR Zaprto. PRINCIPE 18.00—22.00 »Una donna particolare«. Nova Gorica in okolica SOČA 18.30 »Ati je pilot v letalu?4 20.30 »Sex v sto lekcijah« SVOBODA 20.30 »Meč rumenel zmaja«. DESKLE 19.30 »Nikar nocoj draga* DEŽURNA LEKARNA V GORIC1, Villa S. Giusto, Korzo Italia ’ tel. 83538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČ^ Alla Salute, Ulica C. Cosutich, K 72480. PRIMORSKI DNEVNIK — 6. julija 1984 usmerjeno izobraževanje □ etran 9 Okrogla miza o usmerjanju dijakov višjih srednjih šol Maturant na razpotju: zaposlitev ali univerza ? Na slovenskih višjih srednjih šolah potekajo te dni zrelostni izpiti. Za maturante je to brez dvoma pomembna preizkušnja, ki pomeni gotovo prelomnico v njihovem življenju. Z maturami se namreč končuje dolgo šolsko obdobje, istočasno pa predstavljajo zrelostni izpiti izhodišče za prehod v tisto fazo posameznikovega življenja, Id ima v delu svoj skupni imenovalec. Po zrelostnih izpitih se znajde maturant pred izbiro, ki je na najbolj preprost način zapopadena v že klasičnem vprašanju: »Kam po maturi?« Maturantje, ki so uspešno dokončali srednjo šolo pred desetimi ali več leti so imeli pri tem dve možnosti: takojšnjo zaposlitev ali pa nadaljevanje študija na univerzi. Tudi letošnjim maturantom se odpirata ti dve možnosti, vendar z razliko, da je v tem času izredno težko dobiti zaposlitev, in to ne samo po končani višji srednji šoli, temveč, in vse bolj, tudi po opravljenem diplomskem izpitu na univerzi. Prav zaradi težav, s katerimi se sedaj srečujejo mladi ob iskanju zaposlitve, postaja vprašanje prave in točne izbire po maturi nadvse aktualno. Pri tem ni dovolj, da maturant računa le na svoje sposobnosti in želje, temveč mora ta svoja stremljenja nujno soočiti s sedanjo gospodarsko stvarnostjo, s tržiščem dela, in se mora tem »zunanjim« okoliščinam tudi v dobri meri prilagoditi. Prav o izbiri poklica ali študija, o »usmerjanju« mladih v delo smo se pogovorili na okrogli mizi, ki so se je udeležili tajnik Slovenskega raziskovalnega inštituta Pavel Stranj, ravnateljica Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje Tamara Bla-žina, gospodarstvenik Pavel Kozlovič, predsednik komisije za javne uprave pri SKGZ Igor Komel in študentka Maja Lapornik. Po končani maturi se znajde maturant pred težkim vprašanjem: poiskati zapustitev ali pa nadaljevati študij na univerzi? Kako preživlja to dilemo, na koga se lahko obrne za nasvet, kje lahko črpa podatke, da bo lahko pravilno izbral? LAPORNIK: Na višjih srednjih šolah prirejajo ob koncu pouka informativna predavanja o študi-ju na posameznih \ fakultetah. V zad njem času so izdali tudi številne knjige, biltene, iz katerih'lahko študent do-—rv » 11 bi vrsto informacij *r 0 posamezni fakul teti. To pa so večinoma le gole infor-n^acije, kot na primer število izpitov, snov izpitov, ustroj fakultet. Iz njih ae razbereš duha fakultete, oziroma tistega bistva, ki je, mislim, od fakultete do fakultete vendarle malce različno. Na nekaterih fakultetah, vsaj na lakulteti za književnost in literaturo v Trstu, organizirajo zadnje čase, sicer zelo pozno, srečanja, ki so odpr-ta vsem maturantom, na katerih predstavljajo fakulteto. Predavanja, ki Uh organizirajo ob koncu višje šole I33 so v bistvu bolj prepričevanja kot Predavanja. Predavatelji se namreč se preveč »trudijo«, da bi privabili Q1Jake na »svoje« fakultete. BLAŽINA: Prav tu nastaja velik problem. Maturantje, ki se odločijo za vpis na univerzo, so preveč prepuščeni samim sebi. Prehod iz višje srednje šole na univerzo je zelo težak, predvsem zaradi različne’ oblike študija. , - Mislim, da bi lahko na „tem Priskočili novim študentom H.,nPotTkoč društva in k'ubi naših Stilla rov na posameznih fakultetah. Ta-Poro auhko študw»tje dobili neko o-Dtwn v5 vpisu na univerzo je seveda moral- no' kaj izbrati. Pri tem bi verzo t ”??*urant'e usmerjati na uni-našo™ tUd‘ Slede na potrebe in razvoj si ,.~?f Ros pod arsiva. Na ta način bi kuu-i,, -, kadre, ki nam še primanj-Pot h ’ Adenti pa bi imeli tudi lažjo 0° zaposlitve. fe* ' Glavna značilnost te izbi-treha , !ka negotovost. Pri izbiri je (na nV6*1 v Poštev številne elemente Primer individualne težnje, Ce- sto ima tudi družina pri tem velik vpfiv). Sedanje javno mnenje o perspektivah bobna, da živimo v kriznem obdobju in ta občutek krize se oblikuje tako, kot da je vedno bolj tvegano študirati. Tako gledanje je površno, na nekatere ima drugačne u-činke, lahko tudi zelo pozitivne, češ da ima posameznik več časa za študij, ko se bo »kriza razčistila« pa bo že lažje odločal. Pred leti so na višjih srednjih šolah maturantje najbolj odpirali oči, ko so izvedeli za plače posameznih služb in so najbolj spraševali za tiste službe, kjer je plača najvišja. Bili pa so tudi taki, ki so se že od vsega začetka zanimali za službo, ob kateri bi imeli čimveč prostega časa s čim manjšim naporom. Za nekatera dekleta je že od vsega začetka perspektiva družina, ne kakršnakoli kariera : zato jih zanima tudi služba, ki bo »idealna« za tako življenje. Zadnja leta končno opažamo, da se tudi naši maturanti odločajo za poklice, ki so bili enkrat »nepojmljivi« kot so na primer arheologija, režija in podobni. To opozarja, da je dosegla naša manjšina kot celota določen nivo, določen standard. Mladi si lahko torej dovolijo take stvari, imajo možnost tveganja. Po maturi se bo moral maturant nujno soočiti z delom: ali takoj, če se bo odločil za takojšnjo zaposlitev, ali pa po univerzitetnem študiju. Znašel se bo v povsem drugačnem okolju, v svetu, ki ga pogojujejo gospodarske zakonitosti. Kako naj se v njem znajde? KOZLOVIČ: Za študente je obdobje po maturi gotovo »kritični trenutek». Pri tem je maturant res pred tako imenovano življenjsko izbiro. Če hoče »izbirati za življenje« mora poznati, kakšno je »življenje«, v katero stopa, mora poznati o-kolje, v katerem bo živel. Ena od bistvenih značilnosti današnjega čaaia je brez dvoma hiter tempo. Vse, kar nas obdaja, se hitro menjuje, spreminja. To velja tako za tehnoogijo kot za poklice, pa tudi za vrednote. Nekoč so določeni pojmi obveljali vse življenje; danes se stvari tako hitro spreminjajo, da ne moremo predvideti, kaj bomo lahko delali čez pet let. Omenil bi le dva primera: v zadnjih desetih letih je bilo napisanih več knjig kot v vsej dobi, odkar je človek na Zemlji ; v zadnjih petih letih je bilo več tehnoloških inovacij kot v prejšnjih petih stoletjih. Prva značilnost naše dobe je torej prav izredno hitra sprememba v vseh pogledih življenja. Posledica tega je potreba po stalnem prilagajanju. Človek se mora izredno hitro prilagoditi novim situacijam. Zaradi hitrih sprememb pa pride* tudi do občutka negotovosti. Kdor je postal pred leti inženir, je ostal inženir za vse življenje. Hiter ritem življenja, inovacij in spremembe pa silijo sedaj človeka, da se stalno prilagaja novostim, saj tudi znanje v takem spreminjajočem se okolju dokaj hitro »zastari«. Danes ni dovolj zgolj znanje, ki ga študent pridobi na univerzi. Danes je potrebno stalno izpopolnjevanje, danes moraš študirati tudi še pri 40, 50 letih, danes je skratka potrebna stalna profesionalnost. To je na gospodarskem področju še najbolj potencirano. Leta 1990 bo najmanj vsak četrti delavec opravljal poklic, ki danes sploh še ne obstaja. To pomeni, da bi moral biti študent že ob vpisu na univerzo pripravljen na take spremembe : pri tem bi moral »vsrkati« čimveč takega splošnega znanja, ki bi mu lahko omogočilo hitro profesionalno prekvalifikacijo, prilagoditev ali izpopolnitev, če bo to na področju, kjer bo zaposlen, tudi potrebno. Kakšen pa je položaj vpisovanja na univerzo goriških maturantov? Za katere fakultete se odločajo goriški študenti? KOMEL: V nasprotju z maturanti iz prejšnjih let, se goriški maturantje pri izbiri fakultete vse ha j odločajo za »znanstveno« usme-JÈÈL ritev. To je tudi raz-vidno iz znatnega o I sipa vpisovanja na I fakultete literarno -H humanističnega zna-- čaja. Doslej je bil namreč pri zaposlovanju naše srednješolske mladine na prvem mestu prav prosvetni, šolski bazen. Spremembe iz zadnjih let dajejo slutiti težnjo po praktično-tehničnem oprijemu, torej po »iskanju« tehničnega znanja, kar je vsekakor značilno za današnjo družbo. BLAŽINA: Kljub temu pa opažamo, da se še veliko naših maturantov vpisuje na fakultete, ki jim »odpirajo« pot do poklicev, za katere vemo, da so že »nasičeni«, té pog’edamo na primer pobliže vpise naših maturantov v luči potreb naše skupnosti, nam takoj pade v oči pomanjkljiv vpis prav na tehnične, znanstvene fakultete. Naši skupnosti manjkajo prav ti kadri. Seveda moramo razumeti, da je študij na inženirstvu veliko težji kot študij na drugih fakultetah, študentje se težje odločajo za take fakultete tudi zato, ker bi želeli čimprej zaključiti študij in poiskati zaposlitev. LAPORNIK: Kljub temu mislim, da skušajo današnji mladinci dobiti neko čimboljšo simbiozo med lastnim zanimanjem in dejanskimi možnostmi, z drugimi besedami, da so dovolj kritični do sebe, vedo, kaj zmorejo in skušajo te svoje težnje uskladiti z možnostmi za zaposlitev. STRANJ: To bo držalo, a le do ne-ke meje. Ko se štu-dent odloči za fakul-■ teto, ima določeno predstavo o tem, kaj bo delal čez pet ali čez deset let. V času njegovega štu-di ja pa je zelo ver-I jetno, da se bodo H razmere spremenile, da se bo poklic spremenil. Ob koncu univerze je tako možno, da se bo študent znašel »v zamudi« do družbe. Kako bi se lahko izognil takim razočaranjem? Najbolje bi bilo, da bi že med študijem spoznal družbo okoli sebe, okolje, v katerem naj bi nato opravljal svoj poklic, da bi se na tem področju tudi čimbolj direktno angažiral. Ob tem bi podčrtal še eno pfat študija. Študente pogojujejo določeni miti. Eden od teh je brez dvoma mit o »ne izgubljanju časa«. Pri tem pa gre razlikovati med izgubo časa in koristno porabo časa. Pri nas velja kot koristna poraba časa študij. Mislim pa, da je predvsem ob maturi izredno koristna poraba časa tudi razgledovanje in opazovanje okolja, iskanje prave poti, ki naj bi študenta privedla do poklicu. Če se zaletiš in napraviš napačno izbiro, izgubiš najmanj eno leto študija in dela. To se na univerzi često dogaja. Zakaj ne bi tisto leto, recimo po maturi, u-porabili čimbolj racionalno, z iskanjem možnosti za študij in kasnejši poklic? To bo, predvsem pri naših starših, izzvenelo morda dokaj provokativno. Ne smemo pa pozabiti, da je italijanska univerza, kot tudi že prej višja srednja šola, zelo »statična«. Hitre spremembe narekujejo dinamičen pogled na svet, prav zaradi tega bi morali spodbujati pri naših maturantih tako razmišljanje, da bi uskladili njihove težnje s potrebami okolja, ki jih obdaja. ZAKLJUČEK JUTRI Vpis na univerzo v zadnjih letih pada Največje zanimanje še vedno za humanistične vede Podatki o vpisovanju maturantov iz šolskih let 1980/1 in 1981/2: Na Tržaškem se je vpisalo na univerzo od 35 do 40% maturantov, na Goriškem pa približno 20%. Skupni odstotek niha med 30 in 33%. Do nedavnega je bil ta pokazatelj ustaljen na višji ravni, nihal je med 45 in 50%. Očitno je gospodarska kriza in problematičnost zaposlovanja začela delovati zaviralno na vpisovanje na univerzo. Kljub temu je treba upoštevati da določen delež vpisanih nima resnih namenov, ampak je univerzo uporabil le kot »parkiriščem v pričakovanju zaposlitve. Glede izbranih fakultet so na prvem mestu ekonomija, tuji jeziki in književnosti ter pravo (15 maturantov vpisanih iz obeh generacij maturantov), sledijo: inženirstvo (10), razne smeri filozof- ske fakultete, brez slavistike (9), medicina in telesna vzgoja (6), biologija (4), matematika, arhitektura in statistika (3), politične vede (2) in po en vpis: agronomija, informatika, geologija, astrofizika, slavistika, šola za prevajalce, arheologija, igralska šola. Po študijskih sklopih je slika naslednja: humanistične vede 27 vpisov, ekonomsko-statistične vede 18, pravno-upravne 17, tehniške 15, znanstvene 9. in medicina in telesna kultura po 6. (Kot tehniške vede so smatrane inženirstvo, arhitektura in agronomija, kot znanstvene pa astrofizika, biologija, matematika) . V deželi se je vpisalo 88 študentov, v Ljubljani 12, drugje v Italiji 5. Kljub upadanju vpisovanja je treba računati na 50 vpisanih letno in torej vsaj 20 diplomiranih čez 5-6 let. Poleg navedenih vpisov je bilo še šest maturantov, ki se je vpisalo na neuniverzitetne tečaje: glasba, bolničarski tečaji, itd. Med temi prevladujejo absolventke učiteljišča in šole za vzgojiteljice v vrtcih, ki so izbrale tečaje za delo z handikapiranimi, slabovidnimi ali defektologijo. Zanimivo je, da med izbranimi smermi zavzema visoko mesto vpis v tehniške smeri, da pa je zelo nizek vpis v take konjunktumejše smeri, kot so gotovo informatika, prevajalstvo in slavistika. Do neke mere verjetno vpliva težavnost študija, problem nostrifikacije, pa tudi nezaupljivost do novega. V tem smislu je končno tudi med nas prodrl študij statistike. PAVEL STRANJ TONE SVETINA Affecf nebom in peff/om 186. XIII. blu ie ? 6,1 k° ga Ì® zagrnila vesoljna tema, in ko se jvt nova prižgala iskra zavesti, je minila večnost, hom. Pra roistvo se mu ie javljalo z bolečino in stra-Nekje hl ^ usta prsti so mu zadušila krik v prsih, in kost 1ZU Peganov, kjer je krogla presekala kožo v živo tkSa sltelel°. kot bi jeklo prodiralo naprej teža. skiSa^ centimeter telesa je pritiskala neznosna OiU je v tK-se !e Premakniti, pa je bil okovan. Bilo Živ n u ^eza*a na njem vsa zemlja, vrnila vpolloPan, se i® zdrznil Mezgec. Misel ga je ***Ua V Čac: V • ivig*.8cv. mi®. 6“ beni sveti u’ ■ ga i® nekje v razkošnem gozdu, pol-Sulc. obe 3n poletnih obetov, prestrelil partizan ^hronuja J6 zameniala groza, ki mu je za nekaj hipov Občutil ip ?'vest' Odprl je usta in hlastnil za zrakom. izpii,]ri i us. prsti; z odporom in gnusom bi jo bil 1 ••• kot bi v njej gomazeli črvi, ki bi radi zvotlili njegovo telo in ga spremenili v prvotno stanje. Prst je začutil na očeh, na rokah, na nogah... Sam ni vedel, od kod je vzel toliko moči, da je skrčil noge in še z zvezanimi rokami odrinil tanki sloj prsti, ki ga je prekrivala. Dvignil se je nekajkrat, preden se je otresel prsti z glave in prsi. To je bil silovit napor, s kakršnim prihajajo otroci na svet, iz teme v svetlobo. Izpljunil je črn j avo prst in se skušal s širokimi usti nasrkati zraka. V oči mu je udarila slepeča svetloba sončnega žarka, ki je prodiral skozi visoke krošnje dreves. Mezgec je napol zasut z zemljo obsedel v plitvem grobu in se mežikaje skušal privaditi na svetlobo. Malo vstran je zagledal podobno gomilo, zamaskirano z dračjem. Groza se je umaknila tesnobi; ušel je smrti, nevarnost pa še ni minila; moral je misliti praktično. Tu leži Pišon, je pomislil. Nagon mu je veleval, da čimprej izgine s tega groznega kraja. Najprej se je moral osvoboditi vezi na rokah. Dolgo se je mučil, preden mu je uspelo zrahljati vrv. Potem je vstal in stopil naprej, kot bi bil na lesenih nogah. Moral se je oprijeti prvega drevesa, da ne bi padel. Kaj naj napravi? Naj se vrne v četo, ki je v bližini? Lahko bi jim prisegel, da je drug človek, ki ne bo nikoli več stegnil roke po tujem blagu. Kazen je prestal, tu je, naj ga preizkusijo. Iz globin je raslo svarilo: »Ne stori tega, zanje si in boš ostal tat, saj ne upoštevajo, da se človek lahko spremeni tudi v hipu v dobrega ali slabega. Usmiljenja ne bo, tudi preizkušnje ne, še enkrat te bodo ustrelili in tudi tista dva novinca, ki sta te slabo zakopala.« Ni dosti razmišljal. Bežati mora, bežati stran in čim dlje. S strani, od koder je pihal veter, je zaslišal glasove, zbral je vse moči in se napotil skozi gozd v dolino. Vleklo ga je k vodi. Izgubil je mnogo krvi in zdaj ga je mučila neznosna žeja. Suha usta, razpokane ustnice in slabost v udih... Ne da bi koga srečal, se je po nekaj urah tavanja privlekel do samotne hiše. Vleklo ga je k vodnjaku. Na dvorišču so bile tri ženske s konjem. Dve mlajši in starejša. S polja so pripeljale svežo travo živini. Začudeno so ga gledale, vsega krvavega in umazanega od prsti, ko se je trudil, da bi vzdignil vedro vode iz vodnjaka. Niti toliko moči ni imel, da bi zavrtel kolo do konca. Mlajša mu je prišla pomagat. »Se smem napiti vode?« je vprašal, ko je postavila vedro predenj. »Da, in tudi umijete se lahko,« je dejalo dekle in mu ponudilo korec. Zajel je do vrha. Vse tri so ga gledale, kako hlastno pije — skoraj polovica mu je odtekla po kocinasti bradi na srajco, kjer je bil velik krvav madež. Ko je izpraznil korec, je še enkrat zajel, ga izpraznil in odložil. Na turnirju v Wimbledonu V ženskem finalu ponovno Evertova in Navratilova PREGLED ZGODOVINE OLIMPIJSKIH IGER LONDON — V ženskem finalu wim-bledonskega teniškega turnirja, ki bo jutri, se bosta pomerili Martina Navratilova in Chris Evert Lloyd. To bo že 60. njuno srečanje. Doslej je E-vertova zmagala 30-krat, Navratilova, ki jo je pred kratkim premagala v Franciji, pa bo gotovo skušala poravnati račune, kar pa ne bo lahko. Evertova je namreč včeraj proti Man-dlikovi (ČSSR) pokazala, da je v o-dlični formi, saj je nasprotnico gladko odpravila v 45 minutah s 6:1, 6:2. Vendar se tudi Navratilova ni preveč namučila proti Američanki Jordanovi, katero je premagala v nekaj več kot eni uri s 6:3, 6:4. Danes bosta na vrsti moška polfinala, in sicer McEnroe - Cash ter Connors - Lendl. Di Bartolomei pri Milanu MILAN — Včeraj so uradno potrdili, da bo Agostino Di Bartolomei v prihodnji sezoni igral pni Milanu. 0- Neapeljčani v deliriju NEAPELJ — Neapeljčani so navdušeno sprejeli svojega novega idola Maradono. Stadion San Paolo je bil nabito poln in vsi so navdušeno vzklikali Maradoni. Argentinski as je nato imel tiskovno konferenco, na kateri ga je neka francoski časnikar vprašal, ali ve, da je denar k amore v Neaplju povsod, tudi pri nogometnem klubu, časnikarja je takoj utišal predsednik Feriaino, rekoč, da so Neapeljčani sami poštenjaki, in ga odgnal iz dvorane. Medtem so Neapeljčani po cestah izražali svoje zadovoljstvo in ni ga bilo človeka, ki bi se ne ponašal z zastavo, majčko ali vsaj trobento, vse seveda »Ma-radona«. . .. • JOSE’ TORRES bo zamenjal Fernanda Cabrilo pri vodstvu portugalske nogometne reprezentance. krepil se je tudi Lazio, ki je od Ju-ventusa kupil Stergata in od Torina Tonisi ja. Napoli pa še vedno ni sklenil dogovora o nakupu Bagnija. Pri Udineseju, o katerem res ne moremo trditi, da je aktiven na nogometnem tržišču, so javili prihod 27-letne-ga branilca Rossija, ki je igral pri Fiorentini. Prav slednja še ni našla skupnega jezika z Ngpalijem o prodaji Bertonija. Danes, zadnji dan tržišča, bo znana tudi usoda Collovati-ja in Serene. Ezio Riva pri Biču Tržaški prvoligaš Bic je sinoči od Benettona najel v solastništvu košarkarja Ezia Rivo. Riva igra v vlogi centra, lani pa je s Simacom zaradi poškodbe stopil na igrišče le nekajkrat. Sedaj se Bic poteguje še za Berto-lottija ali Ardessija. Bolj verjetno je, da bo v Trst dospel prvi. LE MANS — Francoz Laurent Fi gnon je zmagal na sedmi etapi »tou-ra«. Etapa je merila 67 kilometrov in je bila na kronometer. Rumena majica Barteau je sicer utrdil vodstvo v primerjavi z neposrednima zasledovalcema na skupni lestvici, a je izgubil nekaj minut prednosti pred Fignonom, Hinaultom in drugimi favoriti. Vrstni red (Ancon - Le Mans, 67 km na kronometer) : 1. Fignon (Fr.) 1.27’33”; 2. Kelly (Irska) po 16”; 3. Hinault (Fr.) 49”; 4. Roche (Irska) 1'07”; 5. Veldscholten (Niz.) ITI”; 6. Anderson (Avstral.) 1’24”; 7. Visen-tini (It.) 1’53”; 8. Kneteman (Niz.) V58”; 9. Andersen (Dan.) 2*03” ; 10. Lemand (ZDA) 2’08”. KOŠARKA Nov uspeh »plavih« Jugoslavija — Nife Ail Starš 109:90 (51:49) JUGOSLAVIJA: D. Petrovič 24 (6:7), A. Petrovič 9 (3:3),- Zorkič 6 (2:2), žižič 2, Sunara 5 (3:4), Knego 2, Radovanovič 13 (3:5), Nakič 16 (8:10), Dalipagič 23 (11:12), Mutap-čič 6. NITE ALL ST ARS: Alien 4, Bar-low 8, Čopa 4, Davis 6 (2:2), Gannon 6, Happen 5 (1:1), Lee 2, Lewis 8, McDaniel 29 (7:7), Mclntoch 8 (0:1), Samuel 2 (2:2), Vanos 8. LJUBLJANA — V okviru priprav na olimpijske igre se je včeraj jugoslovanska košarkarska reprezentanca v izredno spèktakulami tekmi pomerila z ameriško selekcijo, ki se je odlikovala z odlično individualno o-brambo. »Plavi« pa so presenetili prav v običajnem ameriškem orožju, pre-singu. Srečanje je bilo izenačeno do sredine drugega polčasa, »plavi« pa so si odločilno prednost priigrali v zadnjih, privlačnih petih minutah. V jugoslovanski vrsti je bil najboljši Dalipagič, ki ga Američani nikakor niso mogli zaustaviti, solidni pa so bili tudi Dražen Petrovič, Radovanovič in Nakič. Pri gostih, ki niso bili najbolje uigram, je izstopal McDaniel. Skupna lestvica: 1. Barteau (Fr.) 25.35’48”; 2. Le GuiUoux (Fr.) 3’07"; 3. Fereira (Fort.) 9’57”; 4. Fignon (Fr.) 12*57"; 5. Anderson (Avstral.) 13’40”; 6. Hinault (Fr.) 12’43"; 7. Veldscholten (Niz.) 14’33”; 8. Lemond (ZDA) 15’03”; 9. Visentini (It.) 15’41”; 10. Roche (Irska) 15’45”. • FLORENTINKA ANTONELLA MARANGONI je v teku toskanskega prvenstva v atletiki postavila nov državni rekord v hoji na 2 km s časom 9’15”05. • OD 8. DO 15. JULIJA bo v Perugii žensko košarkarsko evropsko kadetsko prvenstvo. Los Angeles je 01 gostil že pred 52 leti. Tedanja prireditev je bila tudi prizak moderne tehnologije, o-benem pa so se organizatorji marsikje »izkazali« z neverjetnimi napakami. V teku na 3000 m čez ovire so tekači pretekli krog več, na 200 m pa je bila proga, kjer je startal favorit Metcalfe za poldrugi meter daljša. Kljub protestom teka niso ponovili, morda tudi zato ker je itak zmagal drugi predstavnik ZDA. Znana pa je iz Los Angelesa anekdota o gostoljubnosti, ki je v kričečem sporu z današnjim gibanjem »Ban thè soviet coalitiom (izobčiti sovjetsko koalicijo). Kronike govorijo o teku na 5000 m, kjer je bil v ciljni ravnini favorit Finec Lehtinen v precejšnjih težavah in na tem, da izgubi proti domačinu Hillu. Finec, ki ni zastonj nosil imena Lehtinen, si je pomagal z... lahtmi in prvi pritekel skozi cilj. Gledalci so protestirali, napovedovalec pa je vse o-pomnil, da so tujci njihovi gostje do katerih je treba imeti obzir. Naš pregled naslednjih OI bomo nadaljevali v luči izvenšportnih dogodkov, ki so označevali obdobje i-ger. Večkrat so bili to dramatični trenutki moderne zgodovine, katerih posledice so marsikje še danes občutene. Začnimo kar z letom 1936, ko so bile OI v Berlinu, v nacistični Nemčiji, ki je bila na višku svoje moči in v zaključnih pripravah za bližnje napade po vsej Evropi. O igrah v Berlinu se v glavnem ve, da Hitler ni hotel čestitati Oivensu za njegove zmage, ker je bil atlet črne polti. Listanje po tedanjih časopisih pa je osvežilo dogodke, ki so bili neprimerno hujši, krvavi in polni gorja, povsem brez vsakega obzira do olimpijske ideje, ki je bila pri starih Grkih pojem miru. V Berlinu je pri organizaciji odločilno pripomogla država. Prejšnje izvedbe iger so bile najprej zbiranje aristokracije, edine zmožne športnega amaterstva, ker so drugi delali zanjo. Organizacija v Berlinu je bila brezhibna, naprave edinstvene. Prvič se je pojavila tudi televizija, čeprav v povsem pionirski obliki. Začelo se je 1. avgusta. Kaj vse se je tedaj dogajalo po svetu? Italijani so z »blestečimi« zmagami »pomirjevalu Abesinijo in tedanje časopisje je polno vesti o »banditskih* akcijah partizanov in ponižnih izjav raznih plemenskih voditeljev o priznavanju kolonialne oblasti. S posebnim poudarkom je bila podana vest, da je Nemčija zaprla svoje veleposlaništvo v Adis Abebi in odprla konzulat v sklopu italijanskega imperija. Vroče je bilo tudi drugod. V Španiji je divjala državljanska vojna, ki je polarizirala zanimanje tiska tako glede vojaških operacij kot diplomatske dejavnosti okoli problema. Italijanski tisk je tedaj pozdravljal vojaške u-spehe Franca in potrjeval dosledno politiko nevmešavanja Italije in Nemčije v spor, istočasno pa napadal Francijo in SZ, ki naj bi dajali podporo »rdečim«. Zanimiv je ton pisanja o SZ, ki je manj strupen od današnjega. Na Daljnem vzhodu je na Kitajskem čankajšek imel hude težave s komunisti, krepil pa se je tudi japonski vojaški stroj. Poročali so o dveh novih topovih, ki so ju izdelali Japonci za kopenske in protiletalske namene in ki sta pomenila vrhunec tedanje tehnologije. Ob Formozi so Japonci ustavili tudi sovjetsko ladjo, niso pa na njej našli nič posebnega. V Palestini so izbruhnili hudi neredi med domačini in Angleži. V enem samem dnevu je angleška vojska libila 0 Nablusu kar 38 oseb, nasilje pa je prebivalstvo trpelo še naprej. Kljub pomanjkanju vsakršne alternativne velesile pa je do možnosti bojkota vendarle prišlo že leta 1936. V nogometnem turnirju je Peru premagal Avstrijo s 4:2, tekmo pa so razveljavili zaradi nepravilno registriranih Peruancev. Morali bi o-digrati drugo tekmo, iz protesta pa se Peruanci niso predstavili in bili izločeni. Zagrozili so s simboličnim odhodom z iger in Čile je bil takoj solidaren z njimi. Govorilo se je tudi o množičnem bojkotu južnoameriških držav. Nemška diplomacija je spor izgladila in prehitela Francijo, ki je iz političnih razlogov prilivala olja. Bruno Križman Kolesarska dirka po Franciji Barteau še vedno prvi Zamejsko balinarsko prvenstvo V nedeljo popoldne na Proseku Do konca še dve koli Jubilejna tekma »Stari« - »Mladi« Zamejsko balinarsko prvenstvo se počasi bliža h koncu. Lestvica še zdaleč ni popolna, saj je treba odigrati še kopico zaostalih tekem. Kljub temu pa je letošnje prvenstvo daleč najbolj izenačeno in napeto, saj se za naslov prvaka borijo kar tri četverke, medtem ko so bile prejšnje izvedbe monopol openskega Poleta. Vse tri ekipe, ki so trenutno na vrhu razpredelnice, imajo na papirju enake možnosti, v rahli prednosti pa so brez dvoma poletovci, saj razpolagajo z odličnim igralskim kadrom. V ponedeljek in sredo so odigrali 11. in 12. kolo, dokončali pa so tudi nekaj odloženih in prekinjenih srečanj. Predzadnje kolo bo na sporedu danes, zadnje pa v sredo, 11. julija, ko bomo izvedeli za letošnjega prvaka. V ponedeljek je nevihta prav v zadnjih potezah prekinila srečanje med Krasom A in Gajo pri stanju 10:6 v korist Kraševcev, ki so osvojili prvo srečanje. Polet v Krasu B nj imel doraslega nasprotnika, ostali dve srečanji pa sta se zaključili z remijem. V sredo pa so vedno solidnejši Repenči na gostovanju prisilili Sokol k remiju, Gradina pa je v Zgoniku strla odpor druge ekipe Kraševcev. IZIDI 11. in 12. kola: Kras A - Gaja 11:8, 10:6 prek.; Polet - Kras B 2:0 (11:4, 11:0); Sokol - Zarja 1:1 (11:2, 7:11); Gradina - Kraški dom 1:1 (4:11, 11:8); Kras B - Gradina 0:2 (10:11, 7:11), Sokol - Kraški dom 1:1 (3:11, 11:10). LESTVICA: Gradina 16; Kras A, Polet 15; Sokol 10; Kras B, Kraški dom 8; Gaja, Zarja 7 (Gaja ima tri tekme manj, Kras A in Polet dve tekmi manj, Zarja, Sokol in Gradina eno tekmo manj). PRIHODNJE KOLO (petek, 6. julija): Kras A - Sokol, Kraški dom -Kras B, Gaja - Zarja, Gradina - Polet. (Z. S.) Mcser še v formi MILAN — Francesco Maser je o-svojil svoj tretji italijanski naslov v dirkališčni zasledovalni vožnji. V finalu je premagal Silvestra Milani ja. Nov nakup Triestine TRST — Triestina je včeraj nakupila od Campobassa napadalca D’Otta via, ekipi iz Moliseja pa je odsto- pila krilo Perroneja. D'Ottavio, ki je star 25 let, je igral pri Veroni, Brescii in Avellimi, leta 1982 pa je prestopil h Campobassu. Medtem je bil tudi občni zbor delničarjev tržaškega društva, ki je med drugim tudi odobril povišanje delniške glavnice na dve milijardi lir. totip 1. — prvi X 1 drugi 2 1 2. — prvi 1 X drugi 1 X 2 3. — prvi 2 X 1 drugi 1 X 4. — prvi X 2 drugi 1 2 5. — prvi 2 X drugi X 1 6. — prvi X 2 1 drugi X 1 2 Na Proseku se bo danes zvečer začel tridnevni športni praznik, ki ga prireja ŠD Primorje. Praznik spada v okvir praznovanj 60-letnice ustanovitve proseškega društva, ki bo slovesno proslavilo visoki jubilej septembra ob priliki tradicionalnega turnirja za Memorial Race. V okviru tridnevnega praznika bo v nedeljo na proseškem igrišču tradicionalna nogometna tekma med Starimi in Mladimi, oziroma med poročenimi in neporočenimi. Tudi ta tekma slavi letos visok jubilej, saj jo prirejajo že 30 let. Tekma je bila vseskozi prava poslastica, in sicer ne samo z nogometnega vidika, temveč in predvsem s spektakularne plati, saj so jo domačini še vsakič »popoprali« s šaljivimi vižami in domislicami. Na sliki, ki je bila posneta pred skoraj dvajsetimi leti, vidimo takrat- no ekipo Mladih, ki se je zoperstavila ca, Urea, Uelka, Senape, Srdun (tre- Starim s sledečo postavo: (od leve ner); čepe: žžk. Klik, Pelek, Gudla proti desni) stoje: Džona, Piri, Pin- in Štraca. Jutri v zgoniški občini Orientacijski pohod Odbojkarski memorial »B. Frandolič« Danes polfinale moških Jutri bo v organizaciji odseka za rekreacijo pri športnem krožku Kras potekal po območju zgoniške občine že tradicionalni nočni tekmovalni planinsko-oriontarijski pohod. Pohod je namenjen vsem ljubiteljem narave in rekreacije. Prav to je največja novost letošnje izvedbe, saj so bili nekateri prejšnji pohodi namenjeni le članom društva. Če bo organizatorjem vreme naklonjeno, pričakujejo številno udeležbo, saj bodo prve tri prvouvrščene ekipe primemo nagrajene. Zanimivost pohoda je v tem, da bodo morali udeleženci odgovarjati tudi na vprašanja iz splošne kulture. Na nekaterih točkah sobotnega nočnega pohoda bosta nedvomno prišla na dan čut za orientacijo in spretnost posameznika. S seboj naj udeleženci prinesejo svetilko, kompas in druge pripomočke, pač vse, kar je potrebno za tovrstno tekmovanje. Vsem udeležencem se torej obeta lep večer v prijetni družbi in prijateljskem športnem duhu. (Z. S.) PRAVILNIK POHODA 1. Zbirališče ekip ob 21. uri pred sedežem KD Rdeča zvezda v Saležu. 2. Tekmujejo lahko ekipe sestavljene od 4 do 6 tekmovalcev. Vpisnina 10.000 lir za vsako ekipo. 3. Pohod bo poleg orientacijskih nalog vseboval tudi vprašanja iz splošne kulture. 4. Vsaka ekipa si mora priskrbeti kompas, žepno svetilko in vse, kar navadno sodi k pohodu. 5. Prireditelj ne odgovarja za morebitne poškodbe, ki bi jih tekmovalci utrpeli pred, med in po tekmovanju. 6. Podrobnejši pravilnik in vsa druga pojasnila bodo dana pred startom. 7. Nagrajevanje bo v nedeljo, 15. julija, v Velikem Repnu ob priliki razstave vin. V sredo so izidi tekem določili še ostali dve moštvi, ki se bosta v moški konkurenci med seboj pomerili danes. To sta ekipi Našega prapora, ki je izločila Ronke, in Sovodenj, ki je premagala Kras Dol - Poljane. Tako sta se ti dve ekipi pridružili Jam-ljam in Štandrežu, ki sta že napredovala. O obeh tekmah lahko rečemo, da sta bili zmagi tako Sovodenj kot Našega prapora pričakovani in precej gladki, čeprav so poraženci dovolj »bojevito« kljubovali nasprotnikom. Sovodnje — Kras 2:0 (15:12, 15:10) SOVODNJE: Petejan, Tomšič, But-kovič, Gulin. KRAS: Vižintin, Moro, Pelicon, Devetak, Frandolič. Naš prapor — Ronke 2:0 (15:6, 15:6) NAS PRAPOR: Bevčar M., Mikluž V., F. in M. Sošol, Vogrič, Legi®3, Grinovero. RONKE : D. in I. Devetak, Pahor» Peric, Moro, Vižintin. Danes bosta na sporedu polfinak*1 tekmi in sicer: ob 20. uri Sovodnje — Naš prapor ob 21. uri Štandrež — Jami je Športni teden Gaje Na 9. športnem tednu Gaje, ki P*T teka na padriškem nogometnem i£rl šču, so se včeraj nadaljevala sreč»" n ja v nogometu, pričela pa so se tu" di v odbojki. Sinočnji izidi: • NOGOMET (4x4): Off. Laboratori - Gaja »2« 1:8; Zarjax - Trattori» Bella Riva 3:1; Pizzeria Pam Paro, Bar Marino 5:3; Trattoria Nada - » stra 1:2. ODBOJKA (mešani turnir 3x3) : y zovica - Mladi »2« 0:2; Klapa Bazovica 2:0; Mladi »2« - Klapa 2:0. V zadnji sezoni nad 11.000 obiskovalcev Kulturni dom pomembno središče pri razvoju telesne kulture Čeprav se marsikdo od športnih delavcev ali tistih, ki se s športom in rekreacijo ukvarjajo, huduje, da v Gorici primanjkuje športnih objektov, predvsem pa telovadnic, menimo, da pretiravajo. Pretirava se vsaj kar zadeva srednjega števila, ki velja za Italijo. V naših krajih je namreč to število večje. Boljše stanje s telovadnicami velja tudi za goriške Slovence, ki so do pred nekaj leti uporabljali v glavnem šolske telovadnice v mestu. Sedaj je nekoliko drugače. Po dograditvi telovadnice Kulturnega doma je sledilo odprtje občinskih telovadnic v Štandrežu in Sovodnjah, v gradnji Pa je športni center ŠZ Olympia v Gorici. Prav tako bodo v kratkem začeli tudi z deli za občinsko telovadnico v Doberdobu. Tako lahko trdimo, da so geografsko pokrita vsa področja, kjer živijo Slovenci, z izjemo Brd. Na desnem bregu Soče namreč ni nobenega športnega objekta, ki bi lahko zadostil potrebam tamkajšnjih športnikov. To velja v prvi vrsti za znožje Brd, Pbvmo, Oslavje, štmaver, kjer so športniki društva Naš prapor prisiljeni romati v mestne telovadnice. Njihova želja (izrazila jo je tudi krajevna skupščina) pa je, da bi občinska uprava uredila odprto igrišče. Mislim, da zares ne zahtevajo preveč, ce pomislimo, da je občina za ta del syojega ozemlja napravila malo ali nič s tega vidika. Rekli smo, da je -odprtje športnega 'kja v Kulturnem domu odpravila pre-°ej ovir logističnega značaja. Obenem Pa je novi objekt omogočil, da se je marsikatera dejavnost ojačila ožinama, da so se pojavile nove panoge. Nekateri podatki, s katerimi razpola- * i 3®vl » Ig?™ | tMl L J gamo, nam jasno potrjujejo pomembnost tega objekta. V zadnji sezoni so zabeležili več kot 11.000 obiskov s strani slovenskih športnikov. K temu pa je treba dodati, da so v jutranjih urah v telovadnici redno vadili dijaki italijanskih šol. Prvi podatek pa velja tudi za prejšnje sezone, odkar je telovadnica odprta (2.500 v nekaj mesecih leta 1979; 10.000 za sezono 79-80; 10.000 za 80-81; 11.200 za 81-82 ter 11.100 za 82:83). Kar se tiče panog, ki so v teh prostorih prednjačile, velja omeniti odbojko, košarko, namizni tenis, o-rodno telovadbo, športno ritmično gimnastiko in rekreacijo. Vadba je potekala od prvih popoldanskih do večernih ur, od ponedeljka do petka, sobote in nedelje pa so bile v glavnem namenjene tekmovanjem. V letošnji sezoni, ki se je komaj Iztekla, so telovadne prostore Kulturnega doma uporabljali ŠD Dom, ŠD Naš prapor, ŠD Sovodnje, ŠD Jami je, Slovensko planinsko društvo in Društvo slovenskih upokojencev. Povedati je treba, da so bili v letošnji sezoni prostori trim kabineta večkrat zasedeni, kar se ni dogajalo v prejšnjih letih, vsaj tako pogosto ne. Skratka športni del Kulturnega doma je v svojem prvem petletnem obdobju odigral nadvse pomembno vlogo v razvoju naše telesne kulture in to predvsem v luči našega narodnostnega razvoja. RUDI PAVŠIČ Na sliki: Ob ponovnem razvitju sokolskega prapora se je v telovadnici Kulturnega doma zbralo številno občinstvo. iz planinskega sveta Izlet na Žrd SPDT je to nedeljo, v okviru priprav na tabor »Aosta 84«, priredilo izlet na Žrd (2324 m) nad Rezijo, ki je zelo dobro uspel. Izlet je bil z osebnimi avtomobili, udeležilo se ga je 11 planincev, hoje pa je bilo celih 11 ur, kar je skoraj rekord za enodnevni izlet našega društva. Vreme je bilo planincem naklonjeno, saj ni bilo »uničujočega« sonca, temveč le blaga meglica, planinci pa so se iz Trsta odpravili navsezgodaj, saj jih je čakala prav dolga pot. Iz Kluž, kjer so pustili avtomobile, so se odpravili ob 7. uri ter po strmi poti dosegli .sedlo Buja okoli 11.30. Na vrhu Žrda so bili kake tri ure kasneje, nato pa se je začel povratek proti Nevejskemu sedlu. Svečano odprtje Planinskega doma pri Krnskih jezerih To nedeljo, 8. t.m., bo pri Krnskih jezerih vse živo. Na sporedu bo namreč odprtje nove koče, obenem pa tudi proslava 35-letnice Planinskega društva iz Nove Gorice. Ob tej priliki prireja SPDT avtobusni izlet v Dolino Lepene, nato pa krajši vzpon do Krnskih jezer. Odhod avtobusa bo ob 6. uri izpred tržaške sodne palače (Foro Ulpiano). Slavnost bo ob 11. uri, poleg govorov in podelitev priznanj pa bodo v kulturnem programu sodelovali godba na pihala, pevski zbori in pa recitatorji. Zamisel o gradnji tega objekta, točneje več manjših objektov, ki so bili zasnovani na arhitekturi pastirskih staj in med sabo funkcionalno povezani, je nastala že leta 1971, ko so tudi ustanovili gradbeni odbor. Tovorno žičnico iz Lepene do prehoda h Krnskim jezerom so zgradili avgusta 1978, leta 1982 so bili objekti že zgrajeni, postojanka pa je bila celo deloma oskrbovana. Tisto leto jo je namreč obiskalo kakih 8 tisoč planin cev, vsak osmi pa je tudi prenočil. Seveda je gradnja teh objektov v vi- šini 1385 metrov stala težke milijone, planinci pa so pod vodstvom predsednika PD Nova Gorica Cvetom Hvalo skupno opravili več kot 33 tisoč prostovoljnih ur dela. Pri tem hvalevrednem poslu so večkrat pomagali tudi zamejski planinci, to nedeljo pa bo končno ves ta trud tudi konkretno poplačan. Ostalo delovanje SPDT SPDT prireja v soboto, 14., in v nedeljo, 15. t.m., v okviru priprav na tabor »Aosta 84« dvodnevni izlet na Marmolado. Izlet bo z osebnimi avtomobili, vpisovanje pa je (tudi telefonsko na štev. 744249) na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20, 3. nadst.) v torek, 10. t.m., od 20. do 21. ure. Zbirališče in odhod udeležencev je v soboto ob 15. uri pred tržaško sodno palačo. Planinci morajo s seboj prinesti ledeniško opremo (cepin in dereze). SPDT obvešča, da si lahko udeleženci planinskega tabora »Aosta 84« v tržaški športni trgovini »Legovini« nabavijo šotore, pa tudi drugo planinsko opremo s popusti od 20 do 25 odstotkov. Dovolj je, da pokažejo planinsko izkaznico SPDT s plačano letno članarino. Kdor si namerava kupiti šotor, naj to telefonsko javi odborniku Angelu Kermecu vsak dan od 12. do 13. ure, ali po 20. uri (tel. 44016) do torka, 10. t.m., ker je treba šotore najprej naročiti. Tradicionalni izlet za srednješolsko mladino, ki bi moral biti konec tega tedna v organizaciji SPDT odpade, ker se je nanj vpisalo premalo interesentov. Očitno je obdobje neprimerno, ko pa se je šolsko leto zaključilo že pred skoraj mesecem dni, dijaki so na počitnicah, pa tudi niso bili deležni propagande za izlet, ki bi bila učinkovita le v šoli, ko so še vsi dijaki skupaj. D. Jelinčič obvestila Košarkarska komisija Pri ZSŠDI obvešča, da bo košarkarski tečaj pod vodstvom Petra Brumna. potekal od „ • do 17. julija. Zbor igralcev in tre-erjev bo v četrtek, 12. julija, ob 8.45 v Borovem športnem centru na stadio-!* *!■ maj«. Pozivamo vse igralce, ki ^ 0 še oddali prijavnice za tečaj, a to čimprej storijo ali na stadionu y„-,®aj« pri vratarju, ali na sedežu **ŠDI. v Ul. sv. Frančiška 20. športna šola Trst vabi kandidatke za vaditeljice vrtcev Im Osn°vnošolskih otrok, ki bi se že-,nc udeležiti tečaja v Mozirju, da se “»formacije čimprej obrnejo na nrad ZSŠDI v Trstu (tel. 767304). ^f*K Sirena fr*a, da je nov sedež ob morju v nomkov9ah ves dan na razpolago čla- Odsek za rekreacijo ŠK Kras organizira jutri, 7. julija, nočni planinsko-orientacijski pohod. Zbirališče ob 20.30 v Saležu pred sedežem KD Rdeča zvezda. TPK Sirena prireja od 23. do 29. julija jadralni tečaj na deskah. Tečajniki bodo lahko vse poletje vadili s klubskimi deskami. Vpisovanje vsak dan na sedežu kluba na zasutem zemljišču v Barkov-Ijali ali pa po telefonu na št. (040) 764263 po 21. uri. Jadralni klub čupa obvešča člane in prijatelje, da je društveni sedež v Sesljanskem zalivu odprt vsak dan od 9. do 18. ure. Na sedežu sprejemajo prijave za jadralne tečaje za upravljanje windsurf o v, ki bodo v juliju. Članom in tečajnikom so na razpolago društvene jadrnice in jadralne deske. Nogometno prvenstvo 3. AL v Slovenski Benečiji Zadovoljiv nastop beneških ekip Pred časom smo predstavili v našem dnevniku zaključni pregled skupin 1. in 2. AL iz videmske pokrajine, v katerih so v letošnji sezoni nastopale tudi enajsterice iz Slovenske Benečije. Danes pa se zaustavimo pri 3. AL (E in C skupina), v katerih so ravno tako nastopale beneške ekipe, oziroma moštva iz narodno mešanega področja v videmski pokrajini. SKUPINA E V tej skupini je nastopala enajsterica Pulfero iz Podbonesca (Nadiške doline), ki je zasedla na končni lestvici šesto mesto. Od enajsterice iz Podbonesca smo več pričakovali, saj se je v prvem delu nahajala celo na vrhu razpredelnice, v drugem delu pa so Benečani popustili in končali na 6. mestu. Kljub temu lahko nastop ekipe iz Podbonesca pozitivno ocenimo, zla s ti če pomislimo, da so lani pomladili moštvo z novimi domačimi silami. V 2. AL iz te skupine napreduje Aurora Remanzacco; na dodatne kvalifikacije pa Azzurra. Ob zaključku prvenstva 3. amaterske lige nam je tajnik društva Pulfero iz Podbonesca Domeniš Olivo izjavil naslednje: »Splošna ocena minule sezone je za naše društvo povsem pozitivna. V samem začetku smo se celo potegovati za vrh lestvice in torej za prestop v višjo ligo. Pri tem pa moramo ravno tako z zadovoljstvom ugotovili, da imamo za seboj celo vas oziroma občino. V zaključnem delu prvenstva pa je v naših vrstah »padla morala«, poleg tega pa so vplivale na slabe rezultate tudi nekatere poškodbe itd. Ne glede na to pa lahko trdimo, da smo v ca oti izpolnili zastavljen program : uvrstili smo v člansko moštvo nove mlajše domače sile ter organizacijsko utrdili vodstvo in celotno okolje okrog našega kluba. K zgornjemu pa moram še dostaviti, da smo celotno prvenstvo odigrali »na tujem« saj smo vse domače tekme odigrali na igrišču v Caglianu pri Čedadu, kar je bilo za nas še dodaten napor. Upati je, da bomo naslednjo sezono že igrali na novem domačem igrišču. SKUPINA C V tej skupini je nastopala enajsterica Alta Val Torre iz Terske doline, ki se je uvrstila na osmo mesto s 24. točkami. Moštvo iz Terske doline je bilo vseskozi uvrščeno na sredini lestvice in se ni potegovalo za višja mesta na lestvici. V 2. Al napreduje Sangiorgina; na dodatne kvalifikacijske tekme pa drugouvrščena Arteniese. 3 KRAT MUNDI AL Saša Rudolf za J^iegovi svetovnonazorski pogledi so bili tipični °d„o ealista, ki je prepričan, da mu marksizem daje id dV?re na vsa vprašanja socialnega, gospodarskega l^hko °Vnega življenja. Človek brez problemov, bi ne rekli, ker v svoji enostranosti problemov sploh Veški* *' Takoj je zanj vsak poskus socializma s člo-nizen?1' ol3razom greh in izdajstvo teorije, evrokomu-Rpravi-121^6!1, ki se vključuje v imperializem, samo-čistkp lan*e Prvi korak v kapitalizem. Stalinistične človeiif-? 1® izmišljotine Zahoda, zatiranje svobode in ttialnQ Pravic v Sovjetski zvezi nekaj povsem nor- Voia-ln nuinega. znala d • *lunt,a ie takoj ob svojem nastopu spo-prav k a ie ,v mavrici opozicije še najmanj nevarna v°)aški°m^lis^na- Zato se ne smemo čuditi, če se dalje rez’m med množičnimi čistkami od leta 1976 ti j e v • orai n* spravil na komuniste. Voditelje par-z njim; P°znaio, policija jih sicer nadzoruje, vendar stičnega ne. P°čenia kot z levičarskim krilom peroni-zPanaS v gl®ania. Partija uradno ni dovoljena ne pri-lahko ti v11-r tucll ne uradno razpuščena. Komunisti dajati vk^10 sv°ia glasila, vendar jih ne smejo pro-čavajo n kl]oskih, nihče pa nima proti, če jih razpe- Tem,a astno roko od vrat do vrat. vega r .. Pnmeme so tudi izjave partije do Videlo-skega ^ ga sicer kontestirajo kot desničar- naar mu priznavajo, da je v tem trenutku edini, ki lahko spravi državo iz težke krize. Dosledno in zavzeto pa ga podpirajo v sporih s Čilom o posesti treh otokov na skrajnem južnem robu argentinskega celinskega ozemlja. Tako komunisti kot vojaki so prepričani, da je edini izhod v trdi roki, da so čistke potrebne. Obe strani nadaljujeta s politiko medsebojnega toleriranja. V teoriji ju ločuje vse, polemike so vroče in žolčne, toda v praksi ne pride do obračunavanj. MONTONEROS Povsem drugačno merilo pa je imela Videlo va hunta do drugih opozicijskih skupin, ki jih je dobesedno iztrebila. Matere »desaparecidov« izginulih državljanov so tudi med Mudialom na Plaza de Mayo pred vladno palačo »Časa Rosada« zahtevale vsako sredo, naj jim oblasti končno le povedo, kakšna usoda je doletela njihove sinove, može, brate in svake. Vojaška policija ni spraševala, če gre za teroriste skrajnih struj montonerosov, ali za idealiste, ki so odklanjali oboroženi odpor in le zahtevali gospodarske in socialne reforme. Vsi ti so plačali največkrat z življenjem, srečnejšim se je posrečil beg v tujino, največ pa jih je izginilo. Najtežji davek so plačali tisti, ki so delovali v Cordobi in Salti, saj so svojim zahtevam po demokraciji in svobodi dodajali še težnjo po avtonomiji. Verjetno je bil prav to najhujši greh, kajti Buenos Aires noče izpustiti oblasti iz rok. Toda so bili res montoneros ezključno teroristi? Čeprav mnogo teže kot do komunistov se je kljub policijskemu nadzorstvu le dalo priti do preživelih. Pogovori niso bili ne lahki ne kratki, toda končno je bilo le treba spremeniti ustaljeno gledanje na to skupino, češ da so montoneros skrajneži, teroristi, ki z metodami italijanskih Rdečih brigad skušajo spraviti Argentino v socialni, gospodarski in celo državni polom. Zakaj in kako so montoneros prišli do tega slovesa? Z razliko od italijanskih brigadistov so bili montoneros ob Peronovem povratku uradno priznani kot gibanje, ki je težilo za odpravo latifundističnih pravic, za reorganizacijo socialnega življenja, za decentralizacijo. Toda to je trajalo le nekaj časa. Montoneros so se kot gibanje osnovali v ozki skupini idealistov, nacionalistov, ki so se po eni strani zavedali, da v sodobnem svetu dežela ne more in ne sme po ustaljeni tradiciji kmečkih in živinorejskih mogotcev. Ustavili naj bi obenem izžemanje ameriških multinacionalnih družb, ki so zase zahtevale večino dobičkov. Iz treh zaporednih razgovorov, ki so skupno trajali preko 20 ur, s predstavnikom tiste prve, idealistične skupinice, je prišel na dan pravi in začetni razlog ustanovitve tega gibanja, ki si je n ad alo ime po montonerosih, to je borcih, ki so pred stoletji pričeli v pampah odpor proti španskim zavojevalcem. Resničnosti vseh trditev seveda ni bilo moč preveriti, toda ostal je občutek, da se razgovarjam z iskrenim, morda nekoliko naivnim, vendar globoko poštenim človekom. Skupina ustanoviteljev — bili so skoraj sami izobraženci z višjo izobrazbo in specializacijo — si je zastavila nalogo, da vsaj s teoretičnega vidika reši nekatera bistvena vprašanja argentinskega gospodarskega in socialnega razvoja. Izdelali so na primer prve osnutke gospodarskega načrtovanja, na lastne oči sem videl obsežno dokumentacijo o umnejšem kmetijstvu v severnih pokrajinah. Kot prvi v Argentini so se montoneros zavzeli za področno kmetijstvo v tropskem pasu z intenzivnim gojenjem treh kultur, z razdeljevanje orne zemlje na prostrane njive, na katerih bi se iz leta v leto menjavali posevki, da bi se zemlja prehitro ne izčrpala. Za Salto in Misiones so pripravili načrte, kako vključiti Indiose v agrarno življenje tudi na podlagi izkušenj, ki so jih pred 400 leti nakazali misionarji v indijanski republiki. Naročnino: Mesečna 10 000 lir celoletna 120 000 lir V SFRJ številko 15.00 din. naročnina za zaseb mke mesečno 180.00. letno 1 800 00 din, za organizacij m podjetja mesečno 250.00. letno 2 500.00 din Poélnl tekoči ročun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Zo SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT DZS 61000 L|ubl|Ona Kardeljevo 8/11 nad telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st. viš 23 mm) 43 000 Finančni m legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 550 lir besedo Ob praznikih povišek 20'- IVA 18 ; Osmrtnice, zahvale m sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije Julijske krajine se noro čaio pn oglasnem oddelku PUBUEST Trst. Ul Montecchi 6 tel 775-275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI 6. julija 1984 TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481)83382-85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa izdaja LJzTT član italijanske in tiska P ^ Trst IHIin zveza čaaopianih I 1 "vjp* založnikov FIEG SKALA NAMA 1E ZAPRLA EDINI i IZHOD! UTONILA BOVA KOT POD-, GANI. NO, KA3 A PRAVIŠ "ZDAT.? TO 3E BILA U TVOIA IDEZA.W REG VEM, r KA3 LAHKO L &E STORIVA. ČE BI NE BILO TAKO TEMNO, BI SKUSAL ---OA1 IZPU- r SPODAÌ IZPUSTITI VODO,TAJ* PA NITI 9J0TEGA NOSU NE VIDIM. M-M-M-M NO, V LE H KALI SVA! Energetska kriza in rekordi m * m m t i Kljub mnogim stavkam turistična bera v Italiji še RIM — V prvih šestih mesecih letošnjega leta je bila turistična bera v Italiji zadovoljiva, lahko pa bi bila še boljša, če bi ne bilo stavk v letalskem prometu. Ta ko je na včerajšnji tiskovni konferenci poudaril predsednik vsedržavnega združenja turističnih in potovalnih agencij Antonio Rigillo, ki je poudaril, da je bilo v zadnjih treh mesecih, to je od aprila do junija, v letalskem oziroma letališkem sektorju napovedanih 140 stavk, da so morale letalske družbe — seveda v prvi vrsti Alitalia — odpovedati 600 poletov, da je bilo s tem oškodovanih več- kot 2 milijona potnikov in da se je število potnikov družbe Alitalia zmanjšalo za 10 odst. Poleg teh podatkov o rednih letalskih linijah so odpovedali mnogo čarterskih poletov in 12.000 turistov, ki so že rezervirali počitnice v Italiji, so morali preusmeriti v druge države. Kar pa je ob vsem tem najhujše je dejstvo, da tuje agencije odpovedujejo vrsto turističnih aranžmajev za poletje in tudi za zimske mesece, kajti Italija si je v nekaj tednih zapravila podobo zanes Ijivosti v letalskem prometu, ki si jo je v zadnjih dveh letih po dolgih bojih s sindikati končno pridobila. S temi kritikami pa turistični operaterji, kot je poudaril Rigillo, nočejo odrekati nikomur pravice do stavke, ven- kar zadovoljiva dar pa je nedopustno, da skupinica petih ali desetih delavcev zaustavi delo na celotnem velikem letališču, kol je na primer Fiumicino. Kljub tem negativnim aspektom pa je torej obračun prvih šestih mesecev letošnjega leta zadovoljiv. K temu je mnogo pripomoglo velikonočno obdobje z dolgim »mostom« do prvega maja, pa tudi konec svetega leta v Vatikanu. Za velikonočne praznike so tako za beležili porast prihodkov (37,9 odst.) in nočitev (li,4 odst.) domačih turistov, ter tudi porast prihodkov (34,9 odst.) in nočitev (23,4 odst.) tujih turistov. Pač pa je bil v maju obračun zelo slab, verjetno tudi zaradi ne ugodnega vremena, in šele v juniju so se podatki po vrnili na prejšnjo normo. Skupno pa so zabeležili porast za 1,7 odst., kar je sicer skromen podatek, vendar pa kaže na naraščanje. Perspektive za drugo polovico letošnjega leta so dobre, rezultati pa bodo odvisni po mnenju turističnih operaterjev predvsem od dveh dejavnikov: od vremena in od rednosti prometa, kajti nove stavke bi nedvomno marsikaterega turista prepričale, naj gre raje letovat Težki časi za kadilce RIM — Za kadilce se obeta zelo »težko« poletje: 630 upraviteljev skladišč italijanskega monopola, ki oskrbujejo 63 tisoč prodajaln tobaka, je odkopalo bojno sekiro in grozijo z drastičnimi sistemi boja, da bi podprli vrsto Zahtev, na katere rešitev čakajo že leta. Končno besedo bo moral dati izredni kongres zveze upraviteljev, vendar napetost je vse prej kot v prid kadilcem. Če bi prišlo do popolne zapore distribucije cigaret, bi bila s tem seveda paralizirana distribucijska mreža, a to še ni vse, saj so prejšje dni grozili s stavko tudi prodajlci tobaka. □ MESTRE — »V soboto, 12. maja, ste vabljeni na otvoritev 62. mednarodnega velesejma«. Poštni žig tega vabila je z dne 4. maja 1984, vabilo pa je tiskovna agencija Italia prejela točno dva meseca kasneje. Skratka — šestdeset dni za 28 km, kajti vabilo je potovalo iz Mester v Padovo .. . Te dni so sneli poldrugo tono težko baklo iz roke znamenitega kipa Svobode pred newyorskim pristaniščem. Kip nameravajo restavrirati do leta 1986 (Telefoto AP) Svoboda v... kosih Tudi lovci na rekorde so se prilagodili svetovni energetski krizi. Gornja slika kaže letalo, s katerim nameravata Američana Richard Rirtan in Jeana Yeager prihodnje leto prvič leteti okrog sveta brez postanka, spodnja slika pa Fordov eksperimentalni avtomobil, ki porabi rekordno malo goriva (Telefoto AP) V mnogih naseljih srednje Rusije je strahoten orkan sejal grozo MOSKVA — Življenje se počasi vrača v številna naselja srednje Rusije, ki jih je pred tremi tedni prizadel strahoten orkan. Število žrtev in ranjenih je še vedno državna tajnost. mki musterI Trije hribolazci (20.) Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika /prnf'v 'L ,J il. i ' -• 1 E ’ VID16.6E POL METRA, TA 7LEZEVA NA SUHO. HE3, KAT PA 3£ TO? ; LAKOTNIK 3E ODPRL TVOT na. HRBTNIH IN GE "PRIDNO Z G KLOBASAMI.,. El .KOT BI SLI GAL GLASOVE IZ NAHRBTNIKA 4 KDO NEKI 3E V N3EM?t PEČENI PICCANO VEN DAR NE GOVOR'TO. ..SARDINE - - ~ ■ TUDI NE.PREISKA ■É Tl GA moram. Oti LE3.GLE3, STE SKALE VISE RAl/OVI .PtelMI SE TIH ' : > ■ ■< m TRAKOVI - S S KALE G KAL IMA 10 OPRAVITI Z MOTO .VREČO? - - - ■ - - rO0>A da se lahko samo na podlagi opisovanja strahot preživelih sklepa, da je s bil obračun žrtev, ranjenih in škode izredno težak. Nihče ne more potrditi govoricam, da je samo v mestu Ivanovu, ki šteje pol milijona ljudi, izgubilo življenje več kot 500 oseb. Prav tako ni mogoče potrditi drugih podobnih govoric, saj bi bile lahko številke manjše, a tudi precej večje. Oblasti so namreč tudi formalno zavrnile, da bi nudile katerikoli podatek o žrtvah strahotne naravne nesreče. Potrjeno je samo, da je na tisoče ljudi ostalo brez strehe nad glavo, da je orkan uničil na stotine gospodarskih • objektov in javnih zgradb. Sovjetski časopisi sedaj končno objavljajo pričevanja preživelih, iz katerih izhaja, da je orkan kot strahoten buldožer ravnal z zemljo hiše in cele vasi, ruval drevesa in daljnovode, s cest posnel ves asfalt. Pravda je v nekem poročilu navedla, da je nemogoče izmeriti trpljenje ljudi. Preživeli navajajo, da so smrti gledali v oči kakih deSfet sekund, največ pa od dve do tri minute. Neka zakonca v vasi Beljanice pri Ivanovu sta se skupaj z otroki zatekla v hišo pred točo, ki je bila debela kot golobja jajca in skozi okno gledala, kako se dvorišču približuje tema. Vsi so se skrili pod težko staro zakonsko posteljo. Čez nekaj sekund, ki so bilo dolge celo večnost, so se znašli v hiši brez strehe, s porušenimi zidovi in v popolnoma praznem stanovanju. Orkan je vsrkal vase vse od težkega štedilnika do hladilnika in vse ostale opreme, le rešilna postelja je ostala na svojem mestu. Neki drugi zakonski par se je tistega sobotnega popoldneva zatekel v svoje stanovanje in skozi okno kot na televizijskem ekranu opazoval, kako orkan odkriva strehe, s temeljev dviguje hiše, lomi železne električne daljnovode in jih razmetava kot vžigalice. V trenutku, ko je orkan dosegel tudi njuno stavbo, ju je prodiren grom popolnoma oglušil. Zračni vrtinec je vase vsrkal pročelje, okenske okvire, vso pohištvo, dvojica pa se je čudežno rešila stisnjena v nekem kotu. Od pionirskega letovišča Lunjevo, prav tako v okolici Ivanova, je pokonci ostal le zid, za katerim se_ je skril neki potnik, ki je kasneje pričal, da je orkan pomel z vstani zgradbami in da nad območjem vlada prava pustinja. Drugi spet trdi, da je orkan res zravnal z zemljo večino zgradb letovišča, da pa so ostali pokonci zidovi glavne zgradbe, kamor so se zatekli otroci. Oblasti trdijo, da v tem poletnem centru ni bilo žrtev, le nekaj otrok je bilo lažje ranjenih. Kakšno jakost je imel orkan zgovorno priča podatek, da je veter snel s stolpa »U ton težak vodni rezervoar poletnega centra in ga zagnal 200 metrov daleč- Sedaj, tri tedne po naravni katastrofi, Pravda odločno kritizira pristojn® oblasti, predvsem meteorologe na prizadetem območju, ker niso pravočasn obvestili prebivalstva. Žrtev bi bilo nedvomno manj, trdi glasilo sovjetski komunistov, ko bi vsak storil svoj dolžnost. Orkani take jakosti in razsežnost z zračnimi vrtinci kot pri ameriški tornadih so res redki, a ne nežna v osrednjih ruskih ravninah. Pred ty desetimi leti je podobna katastre prizadela Rostov na Donu, ko je ork rušil celo orjaške zidove mestne tf njave. Pristojni pa se niso po pisanj^ Pravdo naučili ničesar, saj so se zanašali na statistični podatek, da take strahote javljajo le vsakih sto >