Štev. 3& V Ljubljani, petek, 18. februarja 1921. Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: M celo leto K 144’— * pol leta K 72’— * UPRAVI STANE MESEČNO K10*- DELAVSKI UST PoStnina platana v gotovini. Leto I. Uredništvo in upravnico v Kopitarjevi ulit! štev. 6 — Telefon uredništva štev. 50 — Telefon s=2 upravniStva štev. 328 =s» CENE PO POSTI: za četrt leta K 36’— za en mesec K 12’— POSAMEZNA ŠTEVILKA SO VIN. Bilanca sovjetskega gospodarstva. tro ^°^esor političnega gospodarstva na pe-iavu'^Skem vseučilišču Simon Zagorski je ob-r r ,y francoskem jeziku knjigo »Sovjetska j. v ^ j . — Gospodarska bilanca« (1921, 1.), k bol'" v Da P°^lagi številk razmotriva uspeh o darstV®l0ga vladanja tekom 3 let na gospo-ji J.em Polju. Glavne misli so sledeče: .Kakor iznajditelj kakega stroja ne ve na-ri stavftd’ kako bo deloval, tako tudi socialni po-d njes ne more vedeti, kako se bodo st čevat,Ve obnesle, kadar jih začne uresni-;61 ^ ‘ 1917 je Ljenin še trdno veroval, dei56 država popolnoma preosnovala, če j e stvo T f)revzame samo v r°ke vse proizvod-ja febrii • pa 3e na to sledila popolna zmeda je lavsk ttleFeca 1- 192° moskovska vlada de-ima e >komitete< (odbore) odpravila. Sedaj r°kah°riS-V° nad proizvajanjem popolnoma v s°Vjeto Va s Pomo^j° svoji*1 gospodarskih Ce v. ®6 Prašamo, kako se je ta sistem ob-ain daje na to najboljši odgovor Lje- Aesel, ka g. & pravi, da se je sovjetska republi- ko*^ ®n|etiila v dobrodelno društvo, ki s pomij;: arske mašine za bankovce vzdržuje jjjjj ae ljudi, od katerih so velik del urad- , Sisti ^Uiogo porabijo, a malo producirajo. rt>8 fod0y*oieni menjavanja in razdeljevanja proiz-tvo trg0vi Ze*° slabo deluje. Navzlic temu, da je ed- veri??? P°družabljena, svobodna trgovina in en> fie lstvo traiata dalie. ker si drugače ljudje Ih . --- — ——o — j oži j. re]o preskrbeti najnujnejših potrebščin to^^jenje; mesta ne morejo dostavljati kme-uf' Ja poljedelskih strojev, čaja, sladkor- no! **•> kmetje ne oddajajo žita drugače, ka-jU-l ^cij Jih k temu prisilijo oborožene ekspe-^ ne ^^čearmejcev«. Ako bi nemški tehni-pr°g . 1 *aSeli s popravljanjem železniških V6jije ^Steriala, bi bil blagom promet v _ sploh onemogočen, di ®e tiče delavskega razreda, trpi že ra-jetij pr’ r je skoraj 60 odstotkov bivših podlag J^^alo delati, v ostalih pa je proizva-Histva olnejeno, vendar pa je število urad- ^kitn °re^1ti at večje nego je bilo pod d&adajj re^*0m. Državni kapitalizem, kar je Va Pravzaprav sovjetska Rusija, zahte-Sih ^ako podrobno ureditev vseh mogo- 4riJ,ade°^ Pr°izvodstva, da je ne zmorejo cele ?aravneUradnikov- ^ed temi, ki vživajo velike j0v^r.e(lpravice, in pa med njihovimi biv-®prot8{ ari^i> delavci, Vlada seve veliko na-del8°’ ^er so štrajki prepovedani, gredo i® deiav V,s^6 zadeve preko delovodij, tako da visoke Jj svoboda popolnoma omejena. Ker oflUjSčin nep 0ce ali pa porcije vsakdanjih potreb-rtifl' V6Č dejaZa?0stujejo, ker se potrebuje čez dalje ;ovi® ^o)Se’ i® ker je delavstvo sploh militarizi-A#‘ SS Ha d°^a^a naravn05t ^eg delavskega ljud--°’ Pro^ čemur se mora vlada bo-Vejy°^i krutimi sredstvi. Mesta propadajo, dežela se na ra- m gitf Cie- M 3ral i»j0 jel" 30>° Vi' bo; ižal riil5 i i6 eo11 ;lekoinunec, ki pa v resnici niso nič drugega nego slabo plačani najemniki. Dasi je boljševiška vlada že letos mislila na popolno odpravo denarnega prometa, je ostalo to le na papirju. Tudi v Rusiji je denar ostal sveta vladar. Sovjetske finance se naslanjajo na bajno število papirnatih bankovcev. Direktni in indirektni davki, bodisi pod obliko monopolov, bodisi pod obliko stalnih cen za gotove vrste produktov, se plačujejo v denarju. Podržavljenje bank ne preprečuje špekulacij na borzne valute. Skratka, lahko se reče, da je prejšnja buržuazija v Rusiji uničena, da pa je na njeno mesto stopila druga, ki sestoji iz sovjetskih uradnikov, delovodij, malih trgovcev in podjet-niokv na deželi in pa kmetov. Ta buržuazija je malo izobražena, ne stoji baš na moralni višini in ima vse kaj drugega kakor demokratična načela, ter skuša državo izkoriščati, ne vedoč, kaj pride jutri. K temu pride še okolnost, da se je morala Rusija zateči k tujemu kapitalu, da izrabi neizmerna bogastva dežele, in že danes ima proizvodstvo najvažnejših reči v rokah norveški kapitalistični sindikat, za katerim se skrivajo nemške in ameriške banke. Tak je danes gospodarsko-socialni položaj delavstva v sovjetski Rusiji. Delavstvo je prišlo pod nadoblast nove buržuazije, ki je udi-njana državnemu kapitalizmu. Socialno vprašanje pa je za delavstvo danes bolj pereče kot kedaj prej. EBB2S Francozi oropali našo mornarico. Cetinjska >Cma Gorac dne 11. t. m. priobčuje naslednji dopis iz Kotora' Ko so Francozi s svojo mornarico prišli v Boko, so bili najprisrčnejše sprejeti. V tem pa njihovo obnašanje in postopanje temu ni odgovarjalo. Oni so uničavali — kakor se zdi namenoma — vojne ladje, ki se bodo kasneje prisodile nam. Tako je zmanjkalo vojne ladje sFrau Josip« z municijo in vso opremo. A z vseh ostalih vojnih ladij so odvedli ne samo municijo, priprave in aparate, ampak tudi pohištvo, opremo, preproge in vse druge vrednosti ter pustili samo prazne in gole ladijske trupe. Dva podmorska čolna, ki jih je bila naša država popravila, so enostavno odvedli, češ, da mi nimamo pravice imeti podmornikov. Z 12 tor-pedovk in z ladje >Kronprinz Rudolf«, ki so prisojene nam, so odnesli vse. Ko so se pripravljali na odhod, so v bojazni, da nam ne bi ostalo preveč materiala, le-tega potapljali in uničevali, hvaleč se pri tem, da so odnesli iz Boke nekoliko stotin milijonov vrednosti v zlatu. Predno končnoveljavno odidejo, bodo pobrali še tisto malo, kar je ostalo. Srlsifs z&hteua nad 28 milijard uojne odškodnine. LDU Belgrad, 17. februarja. (ZNU.) Politika« javlja iz Pariza: Jugoslovenska repa-racijska delegacija je predložila osrednji med-zavezniški reparacijski komisiji seznam celokupne vojne odškodnine, ki jo zahteva Srbija. Materijalna odškodnina znaša 9400 milijonov dinarjev, osebna pa 17.700 milijonov. Razen teg zahteva naša delegacija še eno milijardo dinarjev kot vojno odškodnino za Crnogoro in za dobrovoljce v Dobrudži. los za nstaua. Vlada shEieule medstrankarsko konferenco. a ** u s6 LDU Belgrad, 17. februarja. (ZNU.) Za jutri ob 11. dopoldne je napovedana medstrankarska konferenca, na kateri bodo zastopani vsi klubi. Konferenca ima nalogo, da razpravlja o nekaterih členih vladnega načrta ustave, ki se nanašajo na nekatera sporna vprašanja. Na ta način mislijo olajšati razpravo, ki se bo sprožila v ustavnem odseku pri podrobni debati. Radikalni in demokratski klub odpošlje po tri delegate, in sicer radikalci poslance prof. Radoniča, dr. Lazo Markoviča in Ljubo Jovanoviča, demokrati pa dr. Vojo Marinkovi- ča, dr. Gregorja Žerjava in Jurija Demetrovi-ča. Zemljoradnički, muslimanski, jugoslovanski in komunistični klub odpošljejo po dva zastopnika, socialni demokrati, republikanci in narodni klub po enega. Delegata muslimanov sta dr. Hrasnica in Vilovič, socialne demokrate bo zastopal Nedeljko Divac. Ostali klubi bodo jutri določili svoje delegate. šfrifE ..umi tas“ Dr. A. Gosar: Doe zbornici. Predlog Jugoslovanskega kluba ’o dveh zbornicah je nastal na podlagi misli in dejstev, ki sem jih v prejšnjem članku navedel. Delokrog politične zbornice bi, kakor deloma že znano, po tem predlogu obsegal: a) popolno zakonodajo o vojaških zadevah, o državljanstvu, domovin-stvu, svobodi kretanja, policiji itd. ter zbo-rovalni, oziroma združevalni svobodi in tisku, zlasti pa tudi vso civilno in kazensko ter zemljiško in strokovno pravo, b) okvirno zakonodajo glede razt^ merja Cerkve do države, prosvete ter organizacije uprave in sodstva, V delokrog socialnogospodar* s k e zbornice pa bi spadala: a) popolna zakonodaja glede denarja, monopolov, državnih posojil in sploh vseh finančnih zadev, ki se tičejo cele države ter dalje glede vseh za celo državo važnih prometnih zadev (železnice, pošta, paro in zrakoplovstvo, brzojav itd.), b) okvirna zakonodaja glede vseli stanovsko pravnih zadev (poleg stanov-sikega prava spadajo semkaj zlasti še odvetniški, notarski, inženirsi, zdravniški red ter organizacija stanovskih zastopov oziroma zbornic), dalje glede razlastitve, socializacije naravnih zakladov in gospodarskih podjetij, organizacije ter nadzorstva produkcije, prodaje in konsuma važnih potrebščin in poleg tega glede strokovnega šolstva, zdravstva, socialne politike ter zavarovanja sploh. K temu delokrogu obeh zbornic spada še izdaja nekaterih v ustavi predvidenih zakonov, ki bi se po svojem značaju dodelili eni ali drugi zbornici. Predlog, ki bi ga ena zbornica sprejela, bi se poslal drugi v odobritev. Ako ga ta odobri, bi se smatralo, da je predlog sprejelo narodno predstavništvo, ako pa bi druga zbornica predlog prve spremenila, bi ga ji morala po spremembi vrniti v odobritev ali v novo presojanje. Ako bi prva zbornica spreminjevalni predlog drugič sprejela, bi se smatralo, da je celoten predlog sprejelo narodno predstavništvo, v nasprotnem slučaju pa bi prva zbornica vrnila drugi svoj prvotni ali od nje modificirani predlog, katerega bi morala ali v celoti sprejeti ali pa zavrniti. Če bi ga zavrnila, sklepali bi potem o predlogu obe zbornici v plenumu narodnega predstavništva, ki bi bilo izključno kompetentno tudi za vse zunanje politične zadeve (sklepanje o vojski in miru ter trgovinskih in drugih pogodbah) in držav« ni proračun. Vsaka izmed zbornic bi imela po 200 članov, V prvo, politično zbornico bi se * K 8u ja# U. wer: dnnl a 19 0|WpBjtll. jv. m. d ita’ pojdita,« je rekla Jona ter po-C*' 3o Prekine razgovor, ko je na svojo .O^lP^^OSt vidpln rln i. Kil L-n! videla, da je bil kaj malo pri- ti« Utrdi Prijateljstvo, ki ga je žele-r fl3‘ Sv Incd Glavkom in svojim prijate- iha"1, rit5° ne Slne 1-^ tako trdosrčen do :ek«* v učenke. Kot siroti in brez mate- * svk° Štetj °St* “ taki se mi morebiti more Pat o Ži i ni°j° neodvisno, malone moško • lia ^ ti *enia’ Bem si ga izvolila, am- t pC q ^ nič večja kakor so je vajene Rim- h1 feb. rv Večia> kakor bi morala biti pri ^ 4 SaQio 80 morate prostost in eed- ali \ k0( U bi ”lcd moškimi videli združene? av’^ ni n atrali suženjstvo, ki vas uničuje, r W V.^ka j ’ da ohranite nas? Oj, verujta K' pjajoHoval zmota moških, zmota, ki je brid-f-t ^ ie> -11® nJihovo usodo> da si domiš-e % W Vr0tln Zetlska narava, ne rečem, da ot!? HgM 0(1 Hiju’ 10 je mogoče, ampak tako raz-o / te^ 6 xa 1°^’ da delajo poslave, ki so ne-t ri j.^so «^evui napredek žensk. Ali s ^ sv6j ^ Postav zoper soproge, ki naj °Wa,V^6?< 6t Prijateljice, da, včasih tudi Je, j ft je j-i °na j° iznenada umolknila in Pelkf jo jQ nla prekrasna rdečica. Bala se J ftia^; ventja^eno navdušenje predaleč za-®a liu^r vli,8,? resnobnega Arbalca bala in vUidno®a Glavka, saj je slednje-rii tega pri Grkih ni bila nava- da, da bi dovoljevali svojim ženskam (vsaj takim izmed svojih žensk; ki so jih v časti imeli) isto prostost in isti položaj, kakor so ga vživale ženske v Italiji. Zbog tega jo je veselo dirnilo, ko je Glavk resnobno odvrnil: >0, da bi bila vedno takih misli, Jona — da bi ti bilo tvoje srce vedno nezmotljiv vodniki Sreča bi bila za Grško, da bi bila podarila krepostnim ženskam iste duševne čare, ki se tolikanj slave pri manj vrednih njenih ženskah. Nobena država ne propade vsled svobode, vsled znanja; tvoj spol se pa smehlja zgolj svobodnim in bodri modre s tem, da jih spoštuje.« Arbak je molčal, kajti ni mu bilo do tega, da bi pritrdil Glavkovemu mnenju, niti da bi zavrnil Jonino, in Glavk se je po kratkem, prisiljenem razgovoru poslovil od* Jone. Ko je odšel, je Arbak primaknil svoj sedež bližje k lepi Napolitanki in je rekel z onim laskavim, pridušenim glasom, s katerim je tako dobro znal prikrivati lokavost in silovitost svojega značaja: >Ne misli, predraga moja učenka, če te smem tako imenovati, da želim omejiti ono svobodo, ki jo proslavljaš in jc uživaš, ampak taka svoboda, če ni večja — kakor prav omenjaš — od one, ki jo imajo Rimljanke, mora biti vsaj združena z veliko previdnostjo, če si jo lasti neomožena ženska. Le zbiraj si še dalje množico veselih, sijajnih, modrih ljudi okrog sebe, očaruj jih že nadalje z zgovornostjo Aspazije, z godbo Erine — ampak pomisli tudi na ono opravljive jezike, ki tako lahko Škodujejo nežnemu glasu device, in ne daj, prosim te, da bi zmagala zavist medtem ko vzbujaš občudovanje.« »Kaj hočeš s tem reči, Arbak?« je rekla Jona s prestrašenim, tresočim glasom; »dobro vem, da si mi prijatelj, da mi želiš samo Čast in blagor. Ampalc kaj hočeš s tem reči.« »Tvoj prijatelj — ej, kako odkritosrčno! Ali smem potemtakem govoriti kot prijatelj, brez skritosti in brez zamere?« »Daj, prosim te lepo.« »Tale mladi razuzdanec, Glavk, kako si se seznanila ž njim? Ali ga pogosto videvaš?« In pri tej besedi je ostro uprl oči v Jono, kakor da bi ji hotel prodreti v dno duše. Grkinja se je zgrozila pred tem pogledom in je z neznano bojaznijo, ki si je ni mogla raztolmačiti, odgovorila zmedeno in obotavljaje: »Pripeljali so mi ga v hišo kot rojaka mojega očeta in lahko rečem, tudi mojega. Poznam ga šele samo zadnji teden, ali tako nekako; ampak čemu ta vprašanja?« »Odpusti mi,« je rekel Arbak, »mislil sem, da ga morebiti že dlje poznaš. Ta vsiljivi namigovalec!« »Kakol Kaj misliš s tem? Zakaj ta izraz?« »Nič za to; nočem vzbuditi tvoje nejevolje zoper človeka, ki ne zasluži tako velike časti.« »Prosim te lepo, govori. Kaj pa je Glavk namigoval, ali pravzaprav, v čem misliš, da je žalil?« Arbak je ob poslednjih Joninih besedah potlačil svojo nevoljo in je nadaljeval: »Dobro poznaš njegovo življenje, njegove pajdaše, njegove navade; gostije in kockanje so njegovo opravilo — kako neki more sanjati o kreposti med svojimi tovariši?« »Še vedno govoriš v uganjkah. Pri bogovih, lepo te prosim, povej najhujše naravnost!« »Pa dobro, bodi. Vedi torej, Jona, da se je Glavk stoprav včeraj javno bahal, resnica, v javni kopelji, da ga ljubiš. Rekel je, da mu dela zabavo, da se s tem okoristi. Pa, da se mu izkažem pravičnega, hvalil je tudi tvojo lepoto, kdo bi mogel tajiti? Zaničljivo pa se je nasmejal, ko ga je njegov Klodij ali Le-pid vprašal, ako te tolikanj ljubi, da bi te poročil, in kdaj da namerava okrasiti svoja hišna vrata s cvetlicami.« »Nemogoče 1 Kako si izvedel to podlo obrekovanje?« »Ne, mar bi rada, da ti povem vse opazke nesramnih gizdalinov, s katerimi vred je ta zgodba krožila po mestu? Bodi zagotovljena, da izprva sam tega nisem verjel, da me pa je več takih, ki so sami slišali, mučno prepričali o tem, kar sem ti prav nerad povedal.« Jona se je zgrudila nazaj in obličje ji je bilo bledejše kakor steber ob katerega se je naslonila. »Priznam, da mi je bilo mučno, da me je razburilo slišati tvoje ime tako laliko prihajati iz ust do ust kakor glas kake navadne plesačice. Zaradi tega sem se danes požuril, da te obiščem in svarim. Našem sem Glayka tukaj. Izgubil sem oblast nad seboj. Nisem mogel prikrivati svojih čustev, res, bil sem nevljuden v tvoji navzočnosti. Ali moreš to odpustiti svojemu prijatelju, Jona.« L Stran 2. "»Novi Čas«, Pač res.« Ni nezanimivo opazovati v onih davnih časih in v družabnih razmerah, ki so tako neznansko različne od dandanašnjih, iste malenkostne vzroke, ki vznemirjajo in prekinjajo tek življenja, kakor še dandanes tako navadno delujejo, isto iznajdljivo ljubosumnost, isto premeteno obrekovanje, isto zvijačno izmišljeno nadrobno pripovedovanje in malenkostno opravljanje, ki tudi dandanes tako pogosto zadostuje, da pretrga vezi najzvestejši ljubezni ter preprečuje očividno ugoden raz- ( voj okoliščin. Egipčan se je sila zvito dotaknil glavne Jonine slabosti, je jako spretno zadel z otro- viuio puščico njen ponos. Mislil je, da je naredil konec onemu, o čemur je v najboljšem slučaju upal, da je bilo z ozirom na kratki čas, kar je poznala Glavka, zgolj porajajoče se nagnenje, in tako je hitro pogovor na brata. Razgovor ni trajal dolgo. Odšel je s skle- pom, da ne zaupa več toliko odsotnosti, ampak da jo vsak dan obišče, opazuje. Komaj je njegova senca izginila od nje, je ženski ponos, pretvara njenega spola, zapustil njegovo bodočo žrtev, in ponosna Jona se je strastno razjokala. gom ni prazna fantazija, marveč da se ž njo tudi drugod, zlasti v Nemčiji ter na Francoskem in tudi v Italiji prav resno ba-vijo. PrebiusIstDO Belgrada. LDU Belgrada, 17. febr. (ZNU.) Po uradnem štetju znaša prebivalstvo Belgrada brez predmestij 110.319 duš, in sicer 60.558 moških in 49.601 žensko. Naših državljanov je 105.351, inozemcev pa 4660. Po veri je 93.803 pravoslavnih, 9179 katolikov, 1353 muslimanov, 4723 judov in 50 brez konfesije. Kot materin jezik je navedlo 96.673 oseb srbo-hrvaščino, 1230 slovenščino, 3047 druge slovanske jezike, 3648 nemščino, 1334 madžarščino, 530 arnavt-ščino, 315 romunščino, 182 italijanščino in 3385 druge jezike. NOVA POKRAJINA BOKA KOTORSKA. LDU Belgrad, 17. februarja. (ZNU.) Z ozirom na vprašanje, ali bo glavno mesto nove pokrajine Boke kotorske z okolico Dubrovnik ali Mostar, bo posebno odposlanstvo Dubrov-čanov izrazilo vladi željo, da bodi Dubrovnik središče južnega Primorja. V tem odposlanstvu bodo zastopani dr. Meljko Čingrija, Marko Murac in dr. PuljevL GINJENI JUDJE. LDU Belgrad, 17. febr. (ZNU) Dne 13. t, m. ob 10. uri dopoldne je minister za poljedelstvo dr. Velizar Jankovič kot minister za vere odlikoval v tukajšnji sinagogi Bet Israel glavnega rabinca dr. Alkalaja z redom sv. Save III. razreda. Slavnosti je prisostvovalo mnogo občinstva. Minister dr, Jankovič je imel govor, v katerem je naglašal zasluge, ki si jih je stekel glavni rabinec za narodno stvar. Poudarjal je, da so srbski Židje vedno vršili svojo dolžnost ter da je srbska židovska cerkev priznana in popolnoma ravnopravna. Dr. Alkalaj se je ginjeno zahvalil za laskave besede ministra in povdarjal, da bodo srbski Židje tudi v bodoče ostali zvesti državljani in vršili svoje državljanske dolžnosti. Pri tej priliki je minister naznanil, da je srbsko židovsko pevsko društvo bilo odlikovano z redom Belega orla V, razreda, kar je pri članih židovske občine zbudilo veliko zadovoljstvo in radost. PROTI MORILCEM GROFA TISZE. LDU Budimpešta, 17. febr. (Dun. KU) Kakor poročaoj listi, je državno pravdni-štvo dvignilo proti bivšemu ministrskemu predsedniku in posl, Štefanu Friedrichu obtožbo zaradi zločina napeljevanja k umoru grofa Štefana Tisze. Jako obsežna obtožba veli, da je Friedrich na sejah bivšega delavskega in narodnega sveta podal izjave, ki so mogle pospeševati morilni naklep proti Tiszi. Obtožba predlaga, da ostane do meritorne razsodbe v glavni razpravi Friedrich prost, ker se ni bati, da bi pobegnil. ^Dnevni dogodki — Revizija ljudskega štetja na Slovenskem. Listi poročajo, da se bo na Slovenskem vršila revizija ljudskega štetja, ker so nemški komisarji ponekod silili ljudi, da se vpišejo za Nemce. Ni nam znano, koliko je na tem resnice; vemo pa, da bi bila potrebna revizija ljudskega štetja iz drugih razlogov. V Ljubljani so menda našteli okrog 190 judov, ko je čisto gotovo, da jih ima Ljubljana mnogo več. Po mnogih krajih so se j udje zapisali v rubrike kot katoličani. S tem hočejo j udje našo javnost varati, da ne bi veliko število judov pri nas ljudstva preveč ne razburilo. Da smo mi v tem oziru na jasnem, naj se izvede revizija, ki naj nedvomno dokaže, koliko je v resnici med nami Židov. Zidovska nevarnost se kaže pri nas v gospodarskem in moralnem oziru. Le premalo se naša javnost zanima za ta pojav. — Zagrebški nadškof — kardinal. LDU Belgrad, 17. febr. (ZNU.) Po vesteh iz Rima je skoraj gotovo, da bo zagrebški nadškof dr. Ante Bauer v kratkem imenovan za kardinala. — Prepovedani listi. Minister za notranje stvari je na ozemlju kraljevine SHS prepovedal razširjanje listov »Naša sloga«, ki izhaja na Dunaju, iu »Prosveta«, ki se tiska v Chi-cagi. Prepovedana je tudi »Reichspost«. — Umor v Dobravi. Dne 2. februarja ob 21. so našli mrtvo pred hišo Mano Ropotar na Cerk. Dobravi 22 letno Angelo Kovač. Umorjena je bila z nožem. Orožniški narednik Zule in podnarednika Hutter in Grebenc so aretirali kot storilca Antona Kovača iz Zaloga, ker jim je Franc Janežič iz Zaloga povedal, da je videl, kako je Kovač Angelo zabodel z nožem. Kovač je rekel, da je nehote svojo sestrično zabodel. Rajnico so pokopali v Komendi. — Na meščanski šoli v Tržiču je bil 16. t. m. roditeljski večer. Navzočih je bilo 80 oseb, največ Sokolov in Sokolic in nekaj s~-nalistov. Ravnatelj Lajovic je prebral dopisa županstva, v katerih se zahteva vpostavitev križa v telovadnico, iz ka-ter je bil odstranjen. Izgovarjal se je, da ga je vsled pomanjkanja križev moral prenesti v drugo sobo. Na zahtevo županstva o predložitvi računov, do katerih ima županstvo pravico vpogleda, je rekel, da jih je že odposlal na pristojno mesto. Izgovori so bili šepavi; morda so ugajali navzo- čim demokratom, drugim ne. — G. kaplan Vavpotič je predaval o »umski izobrazbi in vzgoji«. Dočim je gosp. kaplan povdarjal in zahteval versko vzgojo, je bil g, ravnatelj za narodno vzgojo. Krščanski stariši, ki imajo svoje otroke na meščanski šoli pa zahtevajo istotako versko vzgojo. In za to imajo tudi pravico. — Nadzorovanje poštnih uradov. Za rednega nadzorovalnega uradnika vseh erarnih poštnih uradov v področju ljubljanskega poštnega in brzojavnega ravnateljstva in vseh razrednih uradov v Ljubljani in Mariboru pa tudi vseh tistih uradov, kateri se bodo še erarizirali, je določen poštni svetnik dr. Anton Vagaja, — Okradeni vojni ujetnik. Ko je bival mizar Janez Pogačnik iz Preddvora med vojsko kot vojni ujetnik v Rusiji, mu je bilo doma izpod strehe ukradeno različno mizarsko in gospodarsko orodje v približni vrednosti 4000 kron. — Zabava s polenom., V vasi Železnici so priredili fantje v Ponikvarjevi hiši domačo zabavo z godbo. Dne 9. februarja ob 9. uri zjutraj je zaklical fantom Lojze Šmuc: »Fantje, kdor ne da za pijačo, naj gre precej iz biše!« Fantje so na to odšli, zunaj je pa Šmuca neki fant udaril s polenom po glavi, — Tatvina v kopalnici južne železnice. Iz kopalnice južne železnice v Zalogu je bilo ukradenih 10 rjuh. ■— Nesreča pri sankanju. Dne 12. t. m, je padel pri sankanju 10 letni Čop France s sank in si je zlomil levo nogo. Prevrnil ga je 10 letni Anton Potočnik. — Belgrajske šole brez drvi, Belgraj-ska »Politika« poroča, da so belgrajske šole že desetič ostale brez kuriva in so jih zaprli. £]ubljatiski dogodki. lj Proslava petdesetletnice pisatelja župnika Fr. S, Finžgarja, Slovenska kršč. socialna zveza proslavi 50 letnico svojega bivšega predsednika pisatelja Fr. S. Finžgarja z njegovo dramo »Veriga«, ki jo uprizori Ljudski oder v nedeljo dne 20. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Ljudskem domu. Pred predstavo govori g, dr. Fr. Stele. — Vstopnice se dobijo v predprodaji v trafiki ge. Modic v Kopitarjevi ulici in v trgovini Nove založbe na Kongresnem trgu nasproti kavarne »Zvezda«. lj Nesreča v stavbni stroki. Stavbna družba nam je danes poslala sledeče sporočilo: V zadevi poročila v cenjenem Vašem listu z dne 16. t. m. Vas prosimo, da priobčite ta-le popravek; Vodstvo Stavbne družbe je ugotovilo, da preddelavca Jakoba Jerasa pri nesreči zidarja Franceta Ingliča ne zadene nikaka krivda. Ponesrečenec je kljub izrecni prepovedi delovodje stopil na oder, ki je postavljen samo za varstvo električne žice in fasade in se je tam po svoji lastni krivdi ponesrečil. lj Rop dečka. Na stanovanju aretiranega Rudolfa Satlerja je bila včeraj hišna preiskava. Našli so ono čepico in robec, s katerim je imel usta zakrita. S tem je njegova krivda dokazana. Satler je še opoldne doma lepo mirno kosil. Takoj je odšel od doma. Na cesti je poslušal govorice o ropu Pollakovega Tončka. Čital je tudi popoldanske liste. Znancem je ironično pristavljal: »Eh, kaj! Saj je milijonarjev sin!« Iz neke kavarne je odšel v gostilno »Beograd«, da bi tako zabrisal vsako sled za seboj. — Pravijo nekateri, da je abnormalen. K temu nam še poročajo, da je sedaj dognano, da Satler ni imel sokrivcev. Capin, ki je prišel v Keršičevo g-ostilno poizvedovat po zavitku št, 9999- je bil berač iz Šiške, ki ga je Satler za to plačal. O kaki organizaciji »črne roke« ne more biti zato govora, vsled tega se ta »črna roka« tudi ni mogla shajati v kavarni »Central«, kakor se je prvotno poročalo, Rudolf Satler sam je v tej kavarni popolnoma neznan. lj Cene živini se dvigajo. Na včerajšnjem živinskem sejmu so izvozničarji na mah pokupili vso živino, posebno pitane vole. Današnji mesni trg pa je skoro prazen prvovrstnega mesa. Izvozničarji so živino plačevali po 20—25 K žive teže. lj Drag sulc. Na Vodnikovem trgu so gospodinje opazile ženo, ki je nesla nekam lepega sulca. »Koliko velja?« Odgovor: »Dvesto kron!« »Drag je!« Ribič Vernik je včerai v Iški vjel lepega 4 in pol kg težkega sulca, za katerega se je najpreje zanimala* neka gospa verižnica. lj Najdena utopljenca. Čolnar in posestnik Jože Jerančič v Mostah je včeraj ob pol 3. uri popoldne zapazil ob izlivu Gruberjevega prekopa in Ljubljanice na desnem bregu trupli utopljencev oficiala Aniona Adamiča in Roze Kleiner. Policijska komisija in orožniki iz Stepanje vasi so naplovljeni trupli dali ven izvleči in prepeljati v mrtvašnico pri Božjem grobu. Utopljenca sta bila ravno mesec dni v vodi. lj Dve novi banki. Hrvatska štedionica in Jugoslovanska banka v Zagrebu bosta v Ljubljani otvorili svoji podružnici. Novih judov s Hrvaškega bo vedno več! lj Nezgoda. Danes ob pol 12. dopoldne je na št. Peterski cesti pred Mencingerjevo trgo- vino podrl vojaški voznik, ki je z iskrimi k*-»ji hitro vozil, staro ženico na tla. Na posredovanje pol. stražnika so jo potem z istim vozom odpeljali v dež. bolnišnico, bržkone pa ženi® ni dobila težjih poškodb. . j lj Pes ugriznil je 9 letnega učenca ® .' razreda ljudske šole Stanislava Gregoriča, Ker je psa pustila njegova gospodinja br®j| nagobčnika, se bo morala zagovarjati sodiščem. lj Ponarejen žig na 10 kronskem bat' kovcu. Na nekem 10 kronskem bankovet se je ugotovil ponarejen žig Posojilnice* Brežicah, na kar naj ljudje pazijo, da 118 bodo oškodovani, Marijonetno gledališče igra v neddn 20. t. m. ob 3. in ob pol 6. uri popold#8, Poccijevo burko v treh dejanjih: »Začara ni princ« in pa enodejanko »Gašperček kar«. lj Pasji kontumac in konjač. Na magis se druga za drugo oglašajo stranke, ki so <■»“- , kazenski mandat radi kršitve pasjega kontuntfjf Najbolj jih prestraši obvestilo, da ima konjač uisj ni nalog, dolične pse pobrati in usmrtiti. Lastni* tarnajo, da je kužek le za pet minut brez njih®** vednosti na cesto ušel, da je zdrav, da otroci b® ko jokajo v strahu, da bo njilovega ubogega P11** pobral strašni, neusmiljeni morilec itd. Mestni gislrat opozarja vsakogar, da se pri ogromni nevarnosti ne more ozirati na noW?, sentimentalnosti in na še tako lepe razloge: Vg pes, katerega se ovadba tiče in je stvar ugotovi? na, bo od konjača pobit. Le na ta način ie mog°f naše malomarno občinstvo toliko disciplinirati) dobil' l* bo« sai ffi luc bo naredbe kontumaca res izpolnovalo. Voj Via Pat Tot torej zadene neljuba stvar kazenske ovadbe, -j se nikari ne trudi okrog magistrata, da bi svojo®.; kosmatemu ljubljencu — in naj bo denarno ?! tako dragocen — rešil življenje. Našel bo na ®gj gistratu zamašena ušesa, četudi zagrozi, da bo M občinskih volitvah volil z anarhisti. Čer Šev šeg] In kov J(aša društva. Sevi *«li d Šentjakobska prosveta. V nedeljo m tih zvečer bo predaval mons. Vih^f šestih zvečer bo predaval Steska.. Vstop prost. Vabimo! j^iuot, v auiiuuj d Na koncert Ljubljane v ponedeljek ^ t. m. v Unionu opozarjamo somišljenike, ^ se ga udeleže. Pele se bodo raznovrstne ui®j ne in narodne pesmi slovenske, hrvatskej srbske Jako da bomo spoznali veliko zna$n lepote naše umetne in parodne pesmi. čen spored je razviden'na lepakih. Vstopa se prodajajo v Unionovi trafiki, ki bo v ta men odprta tudi v nedeljo. d Občni zbor Zveze dramatičnih 4 sekov v Ljubljani se vrši po občnem zb<^l Pevske zveze v ponedeljek, 21, t. m. f poldne. ho živi Kaj bo j vPb jih ; ft)o Po d ietsk *aht, ?ot0, vi§k« ^Raznoterosti. je i Papr J Po r Nedvoumna židovska občutij!^ Že parkrat smo poročali o kulturnem dalu na Dunaju, ko se v bivšem dvoru hc gledališču pod socialnodemokratičneffl ** kroviteljstvom predstavlja svinjarski »hJ gen«. Avtor tega »dela« je žid Schnit&Ljbc obiskovalci predstav so povečini židoJ®|jhi oderuhi, verižniki in časopisje, ki braidSJ®l svinjarijo, je s socialističnim pokrovi^ bo stvom vred pretežno židovsko. Tukaj J ^ dovstvo ne kaže niti najmanjše nravne verske občutljivosti. Pač pa se je med najskimi Židi pravkar dvignil najodločn vdpor proti prireditvi židovske maškar®,; pod geslom: »Jakobove sanje«. Tako , kerado pripravlja na Dunaju neki židoV®^ odbor. Proti temu piše judovska »Wie!1 Morgenzcitung«, da bi bila taka priredij' »šknn/ta! ki ki rJitnaiskn nauM * »škandal, ki bi dunajsko židovstvo najlji je kompromitiral pred svetom«, »nevertej?t &ot!. ^ na frivolnost«, »blasfemija«, ki jo ‘*-,a vsak pošten jud brezpogojno odklofll Ako se bodo prireditelji kljub javni obs^r bi in svarilu predrznih, svojo namero ' ničiti, »se bo poskrbelo, da se taka Ff'ri -........................ a m * ditev prepreči.« Judje znajo biti torej občutljivi v versko-nravnem pogledu? a to vsekakor le tedaj, kadar gre za ske verske svetinje. Krščanske bi radi Y teptali v prah. Odgovorni urednik Anton Marinček. Izdaja konzorcij »Novega Časa«. Tiska 'usjoslovanska tiskarna v LjnbH«Jy Mrjj, rova Tovarna J0S. REICII Barva vsakovrstno^. K* mično Časti ^Ojjj Ljubljana, Paljnnskl nasip 4. Podružnica: Že enburgova ul. 4. Podružnico: Svet olika ovratnjjjSi^ pasmlce In trojc^* Ni Maribor Kočo mesto Gosposka ui. 38. Glavni trg. 8t8®- * Poj Kolesa, pnevffld !sh t N tiko, motocikl*^ Oj lo, r vse dole in opremo priporo!® J. GOREČ HUBllAKa, Gosposvetska cesta Ivan Košak •SSSiš Ljubljana, Bieiweisova . d? f*1« J Slika sobe z najnovejSImi vzorci ter se Prcij)jj. Jet( hovšcini priporoča za vsa tozadevna na®0 " d® Pri«: Prevzame tudi vsa cerkvena delu v mestu m ' m'1 * želi ter zagotavlja najceuejso in najfinejSo i*vf