&t. 152. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek n soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti pre]e-mana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto......... 15 K '/. ...........»0 „ V. „.........r» ii " ""ifosannfae'.Stolčke atanojb tO vfri?** ** *?***¦ v~ „S0ČA" ima naslednjo izredne priloge : Ob novem «tu »Kažipot po Goriškem in GradiSCanskem" in dvakrat v letu , Vozni red železnic, paniko? in poštnih zvez": Naročnino sprejema upravnistvo v Gosposki ulici ^ htv\\ 7 I. nadstr. v ^Gorižki Tiskarni" A. GabrSBelc. * Na naroČila brez doposlaneriaroCrme se ne oziramo. Oglasi in poslanice se raSunijo po Petit-vrstah te tiskano 1-ktat C v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje grke po prostoru. '- Reklame iu spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan V Gorici, v četrtek dne 30. decembra 1909. Tečaj XXXIX. »Vse za narod, svobodo in napredek J« Dr. K Lavric. Uredništvo 86 nahaja' v Gosposki ulici št. 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom jo. mogoče govori vsak dan od 8. do is! dopoludne ter od 1 do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do lž. dopoludne. Up r a v n i š t v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr, na levo v tiskarni. NaroCnino in oglase je plačat: loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. Naročnina,.reklamacije in druge, reci, katere ne spadajo ^ delokrog uredništva, naj se pošljejo le npravnfstvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od „SoSe" vsak petek in stane vse leto 3 K 20 vin. ali gld. 1-60. „So5a" in „Priim>rea" se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: J. AfriS, Gledališka ul.; V. Baumgartner, Koren 2; Mat Belinger, Tržaška cesta 1; Marija Bregant, Ponte Nuovo 9; Hen. Jellersitz, Nunska ul. 3. I. Hpva-skL na Gorišceku; Peter Krebelj, Kapucinska ul. i; Tereza Leban, tek. Jos. Verdi 11; Ana Pleško, Pokopal, ulica; Iv. Prešel, Stolni trg 2 ; Jos. Primožič, Mirenska cesta; Iv. Sar-dagna, Gosposka ul.; Jos. Schwarz, Šolska ul.; Južni kolodvor; Državni kolodvor. — V Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma. . Talofon it. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Vabilo na naročbo. Današnja številka je zadnja v zahajajočem letu. Kakor običajno ob novem letu, vabimo na naročbo našega lista, že-leč, da naraste število naročnikov, kar je potrebno zlasti v današnjih težkih časih, ko se kar valijo sovražniki na slovensko ljudstvo na Goriškem ter je to potrebno neodvisnega lista, ki mu more govoriti odkrito in jasno besedo. V hudih časih živimo. Klerikalizem in laška premoč divjata proti našemu ljudstvu, hote potlačiti in podjarmiti ga, da bi bilo le slepo orodje v rokah čr§§ internacionale, katere zastopniki na Goriškem leže v bratskem objemu z našimi najhujšimi drugorodnimi sovražniki. V takih časih pač je potreba neodvisnega časopisja, ki ni vezano ne na levo ne na desno, ki je torej povsem svobodno, da more vedno govoriti resnico. Tak list je »Soča«. Zato vabimo na naročbo. Rodoljubi! Upoštevajte naš glas! Naročajte in širite »Sočo«, da se zanese pravi glas o naših razmerah do zadnje koče, da se naše ljudstvo poduči prav o vsem našem javnem življenju, da bo imelo jasno sodbo o političnih in drugih dogodkih, da se vzdrami v svoji celoti ter požene od sebe razne sleparje in izmoz-govalce. Vabimo torei na naročbo. Prepričani smo, da tam ostanejo zvesti dosedanji naročniki, nadejamo se pa tudi, da nam prirastejo še novi naročniki v novem letu. Le poglejmo, kako širijo klerikalci svoje časopisje in kako širijo svoje socialni de-mokratje. Naprednjaki! Storite tudi vi tako! Časopisje je velmoč, katera naj bo v naprednem smislu na Goriškem zastopana tako, da premaga lažnjive klerikalne liste ter pomaga resnici iu pravici do veljave. Apelujemo znova na napredne čini-telje v naši deželi, da naročajo »Sočo«. Pridobivajte nam naročnikov! V dobrem časopisju tiči velik kos našega napredka. Zato naj naraste število naročnikov z novim letom kar le mogoče visoko. Želimo ob tej priliki vsem sedanjim in novim naročnikom: veselo novo leto? Uredništvo in upravnistvo. Grozno. 6uy de lanpassant. — Prevel Pastnškin. (Konec.) Nisem še nehal govoriti, kar me vrže strašen sunek nazaj in ta hip je podivjana tolpa pograbila nesrečneža, ga vrgla na tla, dvignila, vlekla do kraj ceste in ga zagnala v drevo. Padel je že skoro mrtev v sneg. Ustrelili so ga na mestu. Vojaki so sprožili, nabasali znova svoje orožje in znova sprožili z zverinsko krvoločnostjo. Tekmovali so med seboj vsak za svoj strel, se postavljali pred mrličem v vrsto in še vedno streljali nanj, — tako se pehajo ljudje pred krsto, da bi vsakdo poškropil mrliča z blagoslovljeno vodo. Toda mahoma se je razlegal krik: — Prusi! Prusi! In po vsem obzorju se je čil! velikanski hrup bežeče izgubljene armade. razkrinkali velikanske sleparije pri volitvah v goriško Trpsko-obrtno zbornico! Gregorčič in dragi klerikalni poslanci so zopet izdali slovensko ljudstvo! Trgovsko-obrtna zbornica v Gorici je ključ do deželnega gospodarstva. Voli namreč v deželni zbor goriški dva poslanca, ki sta bila doslej še vedno Italijana, la ta dva glasova dajeta Italijanom v naši deželni hiši večino, s katero izžemajo slovenski dve tretjini stiskajo našega kmeta ter tlačijo našega trgovca in obrtnika. Zato smo se Sovenci od nekdaj potezah za to, da bi prišla Trgovsko-obrtna zbornica v slovenske roke. Kedar so prišle volitve, vedno smo napeli vse sile, da bi zmagali. Storili smo vse, kar je bilo v naši moči, dasi nam je bila vlada v tem pogledu vedno protivua, dasi je ona v tem oziru vedno podpirala italijansko iredento, ki je skušala obdržati Trgovsko - obrtno zbornico v svoji oblasti ter s tem v sužno-sti goriške Slovence. Tudi letos, začetkom leta, so bile volitve v Trgovsko-obrtno zbornico. In mi smo storili vse, kar se je dalo storiti. Spiavili s m o z m a I i m i i z j e m a-m i skupaj vse si o v e n s k c g I a-sovc — n a d 900!! In bili smo u-verjeni, da zmagamo, ko smo Culi, 'da je bilo italijanskih glasov iz F u r1 a n i j e oddanih komaj 1 0 0, ker G o r i c a s a in a 11 a-1 i j a n o m ni mogla dati dosti več kot 400 glasov! Veselili smo se, ker m'islili smo, da smo že štrli premoč ita-lijanstva v naši deželi iu zagotovili slov. narodu tisto mesto v deželi in tisto veljavo, katera mu gre po njegovem številu! In vendar smo propadli z veliko manjšino! Kako, nismo vedeli, le to smo čitali, da so imeli italijanski kandidatje mnogo več glasov kot naši! Toda ponedeljek, dne 21. decembra 1909. je bil zgodovinski dan za goriške Slovence. Ta dan je v s t a! v goriškem deželnem zboru Andrej Gabršček in povedal vsemu svetu, da so zmagali Italijani pri volitvah v goriško trgovsko-obrtno zbornico z jiečuveno sleparijo, s tem, da so ponaredili nad 700 glasovnic!! Panika, ki se je porodila iz onih strelov na vagabunda, je vzela storilcem samim vso pamet, in ne da bi vedeli, da so povzročili sami ta strah, so urno zbežali in izginili v temi. Ostal sem sam pred truplom in poleg mene oba orožnika., ki ju je dolžnost obdržala pri meni. Pobrala sta to zmečkano, zgneteno, vse krvavo meso. — Treba ga je preiskati, sem jima rekel. Ponudil sem jima škatljico žveplerik, ki sem jo imel v žepu. Eden izmed vojakov je razsvetlil drugega. Jaz sem stal sredi med njima. Vojak, ki se je pečal s truplom, je izjavil: — Oblečen je v modro bluzo, belo srajco, razen tega ima hlače in par čevljev. \ Prva žveplenka je uganila; prižgala sta drugo. Oni je obrnil mrliču žepe in je povzel: I» n i g a bi 1 o o d s t r a n i"l a š k i h liberalcev, ki bi si bil upal reči Andreju Gabrščku: To je laž! Da, »onorevole Bom bi g« je ta-korekoč celo priznal resnico Gabrščekovih izvajanj! S sleparijo so si torej Italijani obdržali gospodstvo v deželi, s sleparijo so dosegli, da bodo še nadalje tlačili slovenskega kmeta z novimi davki, ki pojdejo v korist Furlaniji! Kaj je bilo torej umestnejše, kot da so naši poslanci predlagali, da naj se izvolitev poslancev iz Trgovsko - obrtne zbornice ne potrdi, ampak da se vsa stvar odkaže verifikacijskemu odseku, da vso stvar preišče? In sedaj čuj, slovensko ljudstvo! Na Gabrščekove besede se niso upali reagirati laški liberalci, kakor bi bili drugače reagirali, ako bi bih mogli zastopati kolikor toliko pravično stvar, ne, molčali so v zavesti, da so GabrŠčekova izvajanja preresnična. Vzdignil pase j c d r, Anton Gregorčič ter predi a-g a I, da se v o I i t e v i z t r g o v s k o« o b r t n e z b o r n i e e p o t r d i. Ni hotel predlagati, da naj se odda ta reč verifika-cijskem odseku, da bi se počakalo, kaj dožene kazenska preiskava, ampak potrditev volitev je hotel imeti in dosegel jo je. Proti GabrŠčcku pa je ril in ril in dasi ni bilo nobenega količkaj veljavnega razloga proti potrditvi njegove izvolitve, jo je vendar pahnil s pomočjo svojih vrednih tovarišev na slovenski klerikalni in laški liberalni strani, v verifikacijski odsek. Gregorčič in njegovi kimovci so glasovali proti Gabrščekovemu predlogu, so glasovali zopet z Italijani ter s tem odobrili nečuvene sleparije pri volitvah v Trgovsko-obrtno zbornico. Namesto da bi biii nastopili kot en mož proti Italijanom, ki so s to sleparijo si zopet obdržali gospodarstvo v deželi, so zopet izdali svoj narod ter si znova utisnili v čelo sramoten pečat narodnega izdaj-s t v a! Neštevilnokrat smo že v zadnjih.časih konštatov-ili, kako so klerikalci prodali svojo dušo Sn telo Pajerju in Italijanom. Toda, kaj tako negnusnega, tako ostudnega, kakor je bil v pondeljek nastop naših klerikalcev, še nismo videli! Kdaj se zdramiš, ti revno, zaslepljeno ljudstvo? Kdaj — Roževinast nož, pisana ruta, to-bačnica, mala vrvica, nekaj kruha. Druga žveplenka je ugasnila; prižgala sta tretjo. Orožnik je otipaval truplo še nekaj časa, nato je izjavil: — To je vse. Jaz sem dejal: — Slecite ga. Morebiti dobimo kaj pod obleko. i - In da bi mogla orožnika delati oba hkratu, sem ju začel razsvetljavati jaž. V svetlobi hitro ugasle žveplenke sem videl, kako sta trgala obleko kos za kosom, kako sta slačila to krvavo kepo mesa, ki je bila še gorka, a mrtva. In mahoma je zajecljal eden izmed njiju: — Hudirja, gospod poveljnik, to je ženska! Ne mogel bi vam popisati, kako čuden in oster občutek strahu mi je zarezal v srce. Nisem mogel verjeti. Pokleknil sem v sneg pred to razmesarjeno maso, da bi videl natančneje:" bila je ženska! vržeš s sebe jarem svojih tla-čiteljev, svojih izkoriščevalcev, kdaj spodiš iz hiše izdajalske duše? Vstani, vstani, ter poženi z bičem preko praga sleparje ljudstva! Proti tistemu germaniziranja. Interpelacija drž. poslanca Matka Mandlča in tovarišev na ministra-predsednika. Podpisani so se že večkrat in ob raznih prilikah pritoževali v tej visoki zbornic, proti umetni germanizaoiji vseh višili in nižjih uradov v vseh panogah državne uprave v Primorju in. so mislili, da se o-srednja vlada vendar odloči storiti enkrat za vselej konec temu protiustavnemu in krivičnemu sistemu ter da bo ob spopol-njevanju mest pri posameznih uradih jemala obzira na specifičnost razmer in potreb Prnuorja in njegovega avtohtonega prebivalstva. Toda prevarali so se. Zistem pieziranja, zdi se, da je ravno v zadnjem času zavzel take dimenzije in postopa se tako, kakor da bi š!o za popolnoma nemško pokrajino, ki smatra za najvišji smoter, da ščiti in nastavlja same Nemce. Ni zadostovalo, da se je v vse urade uvedlo nemški kakor notranji jezik, ni zadostovalo, da se je na čelo skoro vseh u-radov postavilo skoro same Nemce, ne poznavajoče deželnega jezika, ne, vse to ni bilo zadosti, ampak se je. začelo tudi nižja mesta spopolnjevati po možnosti z Nemci. Ce pa takošnjih ni bilo v statusu dotičnih oblasti, skušalo se jih je privabiti semkaj iz raznih drugih severnih pokrajin, kakor se je to ponovnokrat zgodilo pri finančnih, a posebno pri političnih oblastnijah in pri državni železnici. Finančno ravnateljstvo, finančna pro-kura, poštno ravnateljstvo, redarstveno ravnateljstvo, državna železnica, namest-ništvo, in drugi uradi kar mrgolijo uradnikov, ki ne poznajo ne slovenskega ne hrvatskega jezika in ki s posmehom podi- • jo proč stranke, ako se. drznejo občevati z njimi v uradu v hrvatskem ali slovenskem jeziku, dočim morajo hrvatske ali slovenske uloge čakati najprej na nemški prevod, a ravno tako tudi dotična nemška rešitev na prevod na jezik odno-sne vloge. Dotični uradniki prelagatelji dobivajo nagrade, ki jih morajo seveda nositi davkoplačevalci, a rešitev odnosne Oba orožnika sta čakala nema, prevzeta skoziinskozi, da jima dam kako povelje. Tudi jaz nisem vedel, kaj naj mislim, kako si naj tolmačim. Tedaj je rekel brigadir počasi: — Morebiti je iskala svojega sina, ki je služil pri artileriji in o katerem ni imela nikakih novic. In vu'ugi je odgovril: — Morebiti, prav lahko mogoče. In jaz, ki sem videl že strašnih rečij, sem začel jokati. In spričo te mrtve ženske, v tej mrzli noči, sredi te črne planjave, spričo te skrivnosti, pred to raztrgano neznanko^ tu sem šele čutil, kaj pomeni beseda: »Groza«. Isti občutek sem imel lani, ko sem iz-praševal udeleženca pri Flattersovem poslaništvu, algirskega strelca, ki se je bit rešil. Podrobnosti te krute žaloigre sovam vloge se zavlačuje ravno radi tega, ker jih referenti ne razumejo rešiti v dotičnem . jeziku. Radi tega je redno poslovanja o-težkočeno in zaostaja. Ob spopolnjevanju posamičnih mest se zdi, da se dotične oblastnije ne ozirajo prav nič na jezikovno sposobnost, ampak da se daja prednost osebam, ki jim niso čisto nič znane deželne razmere, a še manje potrebe in jezik prebivalstva. Temu zistemu se je začelo od nekaj časa sem odpirati pot posebno živahno na političnih oblastnijah v Primorju. Razmere, ki vladajo danes na c. kr. namestništvu, dale so politični upravi pečat osebnega favoritizma na korist raznim nemškim baronom, grofom in sploh plemenitašem, a to na škodo domačega, avtohtonega in v vsakem obziru da-leko bolj sposobnega uradništva. Vsakevrstni nemški aristokrati prihajajo v naše Primorje, prevzemajo vsa naša mesta, avanzirajo hitro in se s tem pripravljajo na višja mesta in na bolj uno-sno karijero. Dobra in poštena uprava, to je pusta fraza raznih naših primorskih centralnih uradov, dočim je protekcija napram uradnikom - aristokratom njih de- Da se nam ne poreče, da samo kritizi ramo ter da ne navajamo konkretnih podatkov, naj služi v dokaz naših trditev sledeči čin predstojnika naših oblastnij, pri katerih, reklo bi se, začenja človek biti človek še-le s plemenitašem. " Predsednik politične oblasti za Primorje, katero slednje obsega poveliki večini prebivalstvo hrvatskega, oziroma slovenskega jezika, občuje še danes z vsemi Slovani, ki prihajajo z njim v dotiko, v nemškem jeziku, dočim se je precej gladke naučil laškega jezika! Ta zistem, zdi se, da se namerava razširiti na ves politični aparat. Pred nekaj časa smo opazili, kako je koncipist princ L. preskočil kar na enkrat 10 drugih tovarišev, ki so po službi bili starejši in veliko bolj sposobni ter je isti bil odposlan v ministerstvo trgovine. Po njem je prišla vrsta na barona K., ki je šel na mi-nisterstvo poljedelstva, a slednjič pred nekaj meseci baron B., katerega je knez Hohenlohe poslal na isto ministerstvo. Dne 28. minulega meseca so prinesle nekatere nemške novine vest, da je gospod knez poslal spet nekega svojih aristokratov, to je barona B., iz Pule k c. kr. najvišjemu upravnemu sodišču. Ni potrebno, da nadaljujemo z jedna-kimi primerami. Zahtevalo se je izrecno, naj se v najvišje upravno sodišče odpošlje uradnika perfektno poznavajočega deželne jezike v Primorju v besedi in pisavi, torej tudi hrvatski in slovenski, a baron B. nima niti pojma niti o slovenščini, niti o hrvaščini. Od vseh gori omenjenih aristokratov zna edini baron K. spregovoriti za silo par slovenskih besed, dočim vsi ostali ne znajo ziniti niti slovenski niti. hrvatski. A kje so naši domači uradniki, oni, ki so za Primorje usposobljeni, poznavajoči razmere, potrebe in jezike dežele? Kaj se dogaja ž njimi? Mari niso tudi oni zmožni, da vsaj po turnusu avansirajo in da bi se tudi njih poživljalo v razna ministerstva, kjer dotični referenti morajo, ali bi vsaj morali biti vešči slovenščine in hrvaščine? V zadnjem času se je zopet sprejelo v politično službo pri c. kr. namestništvu v Trstu 4 nove konceptne uradnike, ki ne poznajo nobenega deželnega jezika. Temu nasproti pa stoji dejstvo, da kadar se podpisani pritožujejo, češ, da politični uradniki ne poznajo jezika ljudstva, se jim vedno in vedno predbaciva, da se hrvat-sko-slovenska mladina premalo posvečuje politični stroki. Ali se pa more zahtevati od te mladine in se jo siliti, da se loti.te službe, ko živi že naprej v zavesti, da se slovenski uradniki'zapostavljajo za tujci, ki niso ne strokovno ;ie jezikovno tako kvalifiei- Kako čudo torej, č-i se slovenska mladina odteguje od te službe, kako čudo, ako se v slovensko-hrvatskem narodu izgublja vsako zaupanje v nepristranost take uprave! Z ozirom na gori navedeno si usojajo podpisani staviti na Njegovo prevzviše-nost gospoda ministra-predsednika sledeča vprašanja: 1.) Ali mu je znano, da se tendenca germanizacije vseh pokrajinskih osrednjih uradov v Primorju dan za dnevom širi in se to germaniziranje praktično izvaja na veliko škodo same uprave in primorskega prebivalstva? 2.) Ali je Njegova Prevzvišenost pripravljena naložiti vsem osrednjim pokrajinskim uradom, da se naj odslej ob spopolnjevanju posamičnih. mest strogo pazi na strokovno in jezikovno kvalifikacijo prosilcev in da naj pri posameznih imenovanjih odločuje edino in izključno sposobnost uradnika, a nikakor ne protekcija in priporočilo?! D u n a j, dne 15. decembra 1909. Škofovi zavodi v Gorici. znane, morda pa vendarle ne veste, kako zelo spominja na prvo. Polkovnik je korakal proti Sudanu skozi puščavo in je premeril neizmerno ozemlje Tuaregov, neke vrste piratov v tem velikanskem peščenem oceanu, sega-jočem od Atlantskega morja do Egipta in od Sudana do Algira, podobnih onim, ki so plenili nekoč po morjih. Kažipoti, ki so hodili pred četo, so bili iz Uargle in so pripadali k plemenu Šambaa. Nekega dne so se ušatorili sredi gluhe pustinje in Arabci so izjavili, :da je studenec še nekoliko dalje in da gredo z velbio-di naprej po vodo. En sam mož je opozoril poveljnika, da je izdan: Flatters ni hotel verjeti in je spremljal oddelek z žemlje-merci, zdravniki in ske -o vsemi častniki. Pri studencu so jih Arabci pomorili in jim vzeli vse velblode. Načelnik arabskega urada v Uargli, ki je bil ostal v taboru, je prevzel poveljstvo nad ostalimi, izvečine jezdeci in strelci; ker niso imeli velblodov, so pustili tam prtljago in živež, in so se vrnili. Nastopili so torej dolgo pot skozi to samoto brez sence in brez konca, v pa- (Konec.) Nadškof pravi v svojem fermanu, da le malodušni ljudje in kritiki dvomijo nad dobrim izidom tega, kar dela on in so delali njegovi predniki, kakor da bi ne bil ž njimi vsemogočni Bog in kakor da bi ne vodila vsega previdnost božja! — Če je mogla sv. Terezija zgraditi nad trideset samostanov svojega reda, brez človeške pomoči, kako da bi ne mogli mi sezidati enega seminarija, ko nas vse Bog podpira. Nadškof se nato malce razjezi pa sikne v svet vsklik: »Macte virtute«! Slava ti, čednost. Na to pa vspodbujevalno: Fortes fortuna adjuvat. Močnim pomaga sreča. — Dekanijska konferenca je sklenila, da se ima povabiti vse duhovnike, da se obvežejo za prispevke. Na koncu je nov apel za pobiranje in nadškof upa, da njegov glas ne ostane glas vpijočega v puščavi..... Duhovniki so že naznanili po prižni-cah, da bodo nabirali prispevke za škofove zavode. Ponavljamo, da takih škofovih zavodov v Gorici ni čisto nič potreba. V n e b o v p i j o č g r e h bi bil iztisniti iz našega siromašnega ljudstva tisočake za nepotrebne škofove zavode in nepotrebno škofovo gimnazijo. Kje vendar ima naše ljudstvo denar, da bo vzdrževalo škofovo gimnazijo. Ce-rriu pa tudi? Nemško gimnazijo že imamo v Gorici — čemu hoče jmeti sedaj še nadškof svojo posebno gimnazijo, ki ima biti tudi nemška?! Mi se borimo za s 1 o v e n s k e srednje šole v Gorici, pa na državne tro-ške! Za duhovske kaprice na šolskem polju ne damo nič. Vse tisto brenčanje o mladini, kako da se varuje v duhovskih zavodih, je lari-fari. Prav tam notri kvarijo mladino, vstvariajo neznacajneže in svetohlince, ljudi, ki so v škodo človeški družbi. Prava mladina, iz katere v rastejo možje, značaji, se utrdi v valovih življenja.....-.-•-- Klerikalci toliko kričijo o oderuhih, o izmozgovalcih našega ljudstva, o narod- | nih pijavkah, ki segajo v žep našega rev- j nega kmetica ter mu kradejo težko prislu-žene groše, nočejo pa povedati, da kmetu vzame največ — črna b i s a g a! Protestujemo proti namenu nadškofa izžeti iz našega ubogega ljudstva za nekaj nepotrebnega tisočake in zopet tisočake ter apelujemo na ljudstvo, da ne da niti vinarja v že dosti označene r:;tmene. Če ima škof veselje s šolskim poljem ter če hoče kaj dobrega storiti, naj daruje — saj ima dosti! — za šole ob mejah, da se varuje verni slovenski rod pred potuj-čevanjem in cesto ž njim združenim brez-verstvom, ne pa da hoče nabrati iz revnega ljudstva tisočake za nepotrebno nemško gimnazijo na klerikalni podlagi. Apel na duhovščino, naj izžeme iz ljudstva tako velike svote, je naravnost škandal. Zato pa zahtevamo, da nadškof prekliče svoj poziv na nabiranje; če pa že noče tega, pozivljemo ponovno naše ljudstvo, da ne meče proč tisočakov za škofovske kaprice, ko samo tako krvavo potrebuje denar v domačem gospodarstvu ! lečem solncu, ki jih je žgalo od jutra do večera. Eno izmed plemen je prišlo, da se podvrže, in je prineslo dateljnov. Bili so ostrupljeni. Skoro vsi Francozi so umrli in t njimi tudi zadnji častnik. Ni ostalo drugega kakor nekaj jezdecev s svojim hlevarskim nadzornikom Pobčguinom in večje število strelcev domačinov izmed plemena Šambaa. Imeli so še dva velbloda. Neko noč sta izginila z dvema Arabcema še ta-dva. Ostali so tedaj razumeli, da bodo morali jesti drug drugega, in kakor hitro so doznali beg onih dveh z dvema žival ima, so se razdelili in so stopali drug za drugim po mehkem pesku pod žgočim plamenom neba, v razdaljah, ki so obsegale več kakor streljaj. Tako so hodili ves dan in če so dospeli do kakega studenca, so prišli in so pili vsak posebej, še-le tedaj, ko se je oni, ki je bil spredaj, že zopet primerno oddaljil. Tako so korakali ves dan in so dvigali tupatam v neizmerni razbeljeni ravnini one najhne stebre prahu, ki izdajajo že oddaleč popotnika v puščavi. Toda nekega jutra je eden izmed pešcev zavil v stran in se mahoma približal svojemu sosedu. Vsi so obstali in gledali. Deželni zbor. Tretja seja. Na dnevnen: redu torkove seje so bile s prejšnjega dne preostale točke. Navzočih je bilo 9 slovenskih klerikalnih poslancev, na laški strani je manjkal Gas-ser, ki je zadržan radi bolezni. Vlado za^ stopa dvorni svetnik grof Attems. Občinstva je toliko, da je galerija polna do zadnjega kotička. Seja je bila napovedana ob 5., začela pa je šele ob 6. uri. Ko je vstopil v zbornico d on Anton i o G r e g o r c i g, je nastal na galeriji krik. Galerija je pozdravljala »ljubljenca naroda« z »izdajalce m« in dajala mu je še druge lepe priimke. Človek, proti kateremu je stopal sestradani vojak, ni zbežal, zleknil se je po tleh in pomeril na onega, ki s& mu je bližal. Ko ga je imel v primerni daljavi, je sprožil. Oni ni bil zadet, korakal je mirno naprej, pomeril tudi on in zadel svojega tovariša imenitno. Tedaj so pritekli vsi s celega obzorja, da bi dobili svoj delež. Oni, ki je streljal, je razsekal mrtveca in ga porazdelil. In zopet so se oddaljili ti sovražni si zavezniki, do prihodjega strela, ki jih zopet zbliža. Dva dni so se hranili s tem razdeljenim človeškim mesom. Nato se je glad povrnil, oni, ki je ubil prvega, je ubil še drugega. In zopet je razsekal mrliča kakor mesar po poklicu, dal je tovarišem vsakemu njegov kos in ohranil zase samo svoj delež. In tako se je nadaljevalo to umikanje ljudožreev. Zadnji Francoz, Pobčguin, je bil u-morjen ob robu nekega vodnjaka ravno tisti dan, preden je prišla pomoč. Ali veste zdaj, kaj razumem jaz pod grozo? Evo, to nam je pripovedoval oni večer general G... Glavar konštatuje sklepčnost ter ot-vori sejo. Podtajnik Grusbvin:čita laški zapisnik zadnje seje, glavar pravi, da se bo čital tudi slovenski, ko bodo v njeni še današnje točke. Vendar pa se prečita na zahtevo Zege del slov. zapisnika. K zapisniku se oglasi laški klerikalni poslanec P i c c i n i n i, rekoč, da noben poslanec laške klerikalne stranke ni glasoval o Gregorčičevem predlogu za raz.veijav-Ijenje volitev iz slovenskega veleposestva ter da sploh nobeden-ni slišal poziva d e ž e In e g a glavarja za glasovanje. Zahteva, da se zabeleži v zapisnik. Podtajnik čita potem predloge:, Ber-bučev proti nameravanemu davku na vino, Zegov za podporo za most v Plaveh in za neko cesto pri Volčah; Faiduttijev predlog za deželno podporo 50.000 K za sirotišnico v Gradežu. Deželni glavar JPajer naznani potem, da sta se odpovedala mandatu tudi pismeno poslanca A. Gabršček in dr. Gregorju. Poročevalec 6 točkah dnevnega reda: Proračun deželnega zaloga in proračuni raznih od dežele upravljenih zalo-,-!V je bil Berbuč. Izroči se jih finančnemu odseku. Naslednja točka je bila: konstituiranje deželnega zbora: volitev deželnozborskih odsekov in volitve deželnega odbora. -Bombig je predlagal, naj imajo odseki po 7 članov, verifikacijski pa 5 članov. Fai-dutti je zahteval, naj se prekine zborovanje, da se dogovore glede* volitev v odseke. Prekinjenje je trajalo l uro. Volitve v posamezne odseke so se izvršile tako-le: v verifikacijski odsek; Berbuč, Pettarin, Blasig, Fon, Faidtitti; v železniški odsek: Berbuč, Bombig, Venuti, Antonelli,-Kosmač, Man-freda, Gasser; v pravni odsek: Pinavčig, Venier. Pettarin, Bugatto, Fon, Stepančič, Ma-rinič; v š o 1 s k i odsek: Nigris, Venier, Blasig, Locatelli, Berbuč, Fon, Zega; v finančni odsek: Pettarin, Bombig, Meizlik, Pinavčig, Berbuč, Stepančič, Zega; v t e h n. e k o n o m ič n i odsek: Gregorčič, Zega, Kosmač, Marinič, Antoneli. Pinavčig, Pičcinini; v p e t i c i j s k i odsek: Gregorčič, Zlobec, Fon, Manfreda, Blasig, Bombig, Venier. Glede peticijskega odseka se je potegoval Faidutti za to, da naj šteje ta odsek 9 članov. Venier je hotel 7 članov. Faiduttijev predlog se sprejme. Zadnja točka dnevnega reda je bila volitev deželnega odbora. Iz s pl o š u e v o I i 1 n e skupine in skupine kmečkih občin (15 navzočih; vseh poslancev v teh skupinah je 16) je izvoljen za odbornika B e r b u č. za namestnika Zega. Dobila sta po 9 glasov, Gasser 5; izskupinemestintr-gov ter trgovsko-obrtne zbornice (navzočih 6 poslancev, vseh v teli skupinah je 7) je izvoljen za odbornika dr. Pinavčig, za namestnika dr. Venier: iz skupine v e 1 e p o s e s t v a (navzoči 3 poslanci, vseh je 6) je izvoljen za odbornika dr. Pettarin, za namestnika Blasig; iz cele zbornice je bil izvoljen za odbornika dr. G r e g o r č i č, za namestnika dr. Stepančič. Dobila sta po 18 glasov. Na koncu je bila prečitana interpelacija dr. Faiduttija in dr. Bugatto, v kateri zahtevajo od vlade ustanovitev laških srednjih šol ali vsaj paralelk na neruskih srednjih šolah. Deželni glavar je napovedal prihodnjo sejo na včeraj popoldne ob 5. uri. Faidutti je priporočal točnejši pričetek seje, s čemur je bila posebno galerija zadovoljna. (Dalje v prilogi.) • Imouitejši Slouenci, pristop k obrambnemu skladu družbe sv. C. in ITI. bodi Dam suefa dolžnost! /jfab^ala. Najiskrcnejšo zahvalo izrekamo za mtiogobrojno udeležbo pri pogrebu pokojnega trgovca in gostilničarja sorodnikom, prijateljevi in znancem, učiteljstvu, uraclništvu, finančnim stražnikom iz okraja; občinarjem iz Čezsoče in Bovca, sploh vsem) Kfso' s-¦" očijek. ===== Popraoiia se izuršujejo točno. Cene zmerne. ako si nabavi orke-strijon, ki nadomestuje 12 godcev. Mnogo za* bave in smeha vzbudi gramofon. Oboje dobite najceneje pri pod-pisanemu. Oglejte si mojo zalogo gramofonov, slovenskih plošč in orkestrijonov. Toplo priporočamo edino slovensko kavarno Central v Gorici, kjer je največja izbora časnikov in pristnih pijač. Šivalne stroje vseh vrst imam v veliki izberi v zalogi. Prodajam po najugodnejših pogojih tudi na obroke t)ac Sv. Lucija ob Soči. Cene zmerne. Due ueliki posestoi Kapitanija in Mazurija prvo čelrl. in drugo pet minut oddaljeno od postaje Markovac, železnice Trst.-Buje, v okraju piranskem, v slovenskem delu Istre, ste pod ugodnimi pogoji na prodaj. Kapitanija obsega nad 250 oralov, ima dve hiši (gosposko in kmetsko), veliki hlev in še posebno gospodarsko poslopje; čisti kala-slralni dohodek nad 1273 K. Mazurija obsega blizu 100 oralov zemljišč najboljše kvalitete, ima dve hiši (gosposko in kmetsko), veliki hlev in veliko klet. pripravno za vinsko trgovino; čisti katastralni dohodek nad 644 K. Natančne poizvedbe pri g. Edvardu Dolencu, veleposestniku v Orehku pri Prestraneku ali pri g. lir. Mateju Protnerju, odvetniku v Trstu ali pri Posojilnici v Voloskem. i_i Založili sino posebne vrste blazinice za štampilke znamka „IDBAL" na kar opozarjamo slav. županstva, urade, trgovce itd. — Blazinica jjdeal" se odlikuje posebno v tem, da se odtis koj posuši, prav nič ne zamaže in da se ga ne more izbrisati. Pred uporabo te blazinice naj se očisti .štampilko s Špiritom ali pa z mla$nO ŽajfnlCO. — Blazinica bodi vedno zapita, da se ne zapraši in ne izsuši. Zato blazinico je uporabljali izključno le barvilo »Ideal«, katero imamo tudi v zalogi. N Blazinice pošljemo na željo tudi na poskušnjo. Gena z barvilom vred K 2*BG. Sprejemajo se tudi naročila na štampilke. A. m 81 naznanilo. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel od gosp. Antona Obidiča njegovo staroznauo v Semeniški ulici št 2. Priporočam se s. občinstvu za mnogobrojna naročila in zagotavljam točno in dobro postrežbo ter zmerne cene. Josip Černovic čevljarski mojster Gorica, Semeniška ulica št. 2. naznanilo. Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem preselil svojo br i vilic o iz Iraunika št* 21 v Gosposko ulico štv. 1 (nasproti „fTIontu"). Priporočam se za nadaljno naklonjenost. Fr. NOVBk, brivec. Pijančevanje. brezplačno. Za poskulnjo 1 prašek ZENENTO Nagnenje k pijančevanju se trajno odpravi. — Sužnji te strasti se „30 osvobodijo proti svoji lastni volji. Prašek Zenento se primeša jedi aH pijaCi. Primerno za vsako starost in vsak spol. ________________________ . Zonentoje zajamCeno neškodljiv. Kdor ima v družini oziroma med znanci osebe, ki so udane pijančevanju, naj naroči takoj 1 prašek za poskušnjo. — ZENENTO se pošlje v pismu. Priložite jo znamko za 9,0 vin. — Dopisuje se v nemškem jeziku. Poudre Zenento Co. 76. Wardonr Street, LONDON 255 (Enotami). Pisma je frankirati z znamko za 25 vin; dopisnice 10 vin. i 5500 not. potrjenih zdravniških in privatnih spričeval potrjujejo, da najuspešnejše odstranjujejo KaiserjeVe pvsue karamelo — z znamko treh smrek — 1 hripavost, zasliženosf, katar, krčni in oslovski kašelj. Zavoj stane 20 in 40 vin. Doza (30 vin. Dobi se "v lekarnah A. de Gironcoli -• Gorica, I. Cristofoletti — Gorica, Rug-giero Kiirner — Gorica, G. B. Pontoni — Gorica, L. Gliubich — Gorica, v "mirodilnici E. Mazzoli Gorica, v le-karni J. Hus — Vipava, Maks Kozover — Ajdovščina, L. Jursche — Ajel. stilničarjem in( drugim se uljudno naznanja, da je izšel nov slo-M^\; renski cenik gramofonov in __ plošč, dvokoles, šivalnih strojev itd. s čudovito' nizkimi cenami pri Batjel-u Gorica Stolna ulica 3-4. Tam je velika zaloga vsakovrstnih gramofonov od K 15 — K 1000 kakor tudi različnih dvokoles, šivalnih strojev. — Zastopnik kmetijskih strojev, orkestrijocov itd., mehanična delavnica. — Prodaja tudi na mesečne obroke. — Ceniki franko. Anton Potatzky v Corici. Na sredi Baštelja 1. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kapovalSča clroberžkeg* li drabnoo* falait ter tkuh, pra]e 1b iltlj. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike NajboljSe Sivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojaše in hpljatfe. Svetiujlce. — Jiožnl venci. — Masni knjižice. tišna obuvala za vse letne čase, Semena za zelenjave, trave in detelji. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krosnjarje, prodajalce po sejmih in »?g'b ter v* dežel?. ¦» - a Novodošlo blago za nastopno sezono se vetobi po zmernih cenah v delavnici !n trgovini z gotovimi oblekami = flnton Krušič, = krojaški mojster in trgovec Gorici Tržaška ulica štev*. 16 ===== v lastni hiši. = Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rau-nokar uelika množina raznorstnega blaga ka-kouosfi Iz avstrijskih in angležkih touaren najrazličnejših za vsaki stan. Varstvena znamka: „8idro" SsH iW% Cap si c i eomp. 15831 ¦ Nadomestek za I — Anker-Pain-Expeller je povsod pripozaano kot najboljšo sreisfro proti prehlajenin itd. Za ceuo 80 vin.. K 1-40 in 2— se dobi po vseh lekarnah. Pri nakupa tega, tako priljubljenega domaČega zdravila, se je posluževati le originalnih, steklenic v škatljah z našo varstveno znamko ,,si- drom ker le tako je zagotovljeno, da je izdelek pravi. Df.RlCHTERJEVA LEKARNA J§5| ?rt »flatam leva" v Pragi LTjI Elisftbflth&aBB« itov. ž» nova. I^tvil °wk» napoiiljanl*. II T ' ..._ _ I Izšel je priljubljeni D. najpopolnejši letnik „koledar za kmetovalca4'- s posebno »brano in mnogovrstno vsebino v vseh strokah kmetijstva in gospodarstva. Noben kmetovalec, trgovec in gospodar naj ne bo brez tega praktičnega koledarja, kateri mu bo v vseh zadevah dober svetovalec. Knjižica je v žepni obliki, ima tudi praktični zapisnik in je vezana v i imitacijo ter velja brez poštnine K 160, s poštnino K 1-80. vi 10 iatisov se da jednegia za nameček. ri IV- BONAC-U V LJUBLJANI. Znesek naj se pošlje naprej. MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. Lasten Železniški tir -S^FT '»rST^ - Žage v Soteski Gorica drž. kol. — Solkan ^rag*r~j^s*Lr- ^ verskega zaioga). Osrednje Tofetn: Trst, Yia lia Časna št. i. Intarorban. telet: Gorica 5t. 74, Trst št 1631. — Tel.: Zadruga, Used. A. B. C. Godvr Bdit Zaloge: Solkan ; Trst, -Via della caserma 4: Reka, Via delle Pile št.'%; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. Zastopstva: Egypt in Levanta. Vposluje okroglo 400 uslužbencev ter ima nad loO II. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000. Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični in fotografični zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d. Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, :.i se razgrejejo do 60°. Zadružne glavnice X 90.000. — garancijska reserva K 180.000. — Reserva za izgube K 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%. 31 Prva goriška dražba za čiščenje podov GMatta dal - GOBICA - Hta fllica 8. Zagotavlja najdovršenejšo izvršitev čiščenja kakorJaegakolt pod.i. Cene nizke. Iz Isjubljane » fleiH-Dork se vozi najcenejše s prekrasno opremljenimi ekspresnimi parobrodi, takozvaniini cesarskimi brzoparniki: Kronprinczssin Cecilie, Kaiser Wilhelm II. — Kronpriiiz Wilhehn, Kaiser Wilheliii der Grosse dalje z najnovejšimi modernimi parobrodi: Prinz Friedrich Wilhelm, K&nlg Albert, Prinzess Alice, Friedrich der Grosse, Bremen i. t. d. kateri so največji, najhitrejši in najvarnejši te družbp. Vožnja pe morju traja samo 6 do 7 dni. Zdalrje ugcdr.csli dovoljujejo se večjim družbam. — Podrobna pojasnila in potrebni pouk da* vsakomur FflvflPfl TflVPflP Kolodvorsko U,|C8 *•• 35- v Ljubljani \J\X V tli U 1 U V bUi f nasproti stari Tlšlerjevi gostilni. J| Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici registrovana zadruga z neomejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko - obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 21. decembra l90->. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra .905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine '/,$ prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4'/»% večje, stalno naložene pa po dogovoru. . Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti nI kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo In nadzorstvo. Hiša v Grahovem na lepem prostoru, dvonadstropna, z 8 sobami, pripravna za vsako obrt se odda v najem takoj ali pa proda prav po ceni. Natančen naslov pov6 upravhišlvo „Soče". Življenja pot — težavna pot? kamenje, trnje je povsod. Ce nočeš bos do cilja priti, si moraš že „QHO" kupiti. J. Medved, Horica ife, Josipa Vedi št. 3?. udlikovana pekarija in sladči&arna Rarol Draščik v Gorici na Komo v (lastni Mii) zvršuje naroČila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočna pinee itd. Prodaja različna fina vina In llkarja na drobno ali v originalnih butetkau Priporoča se slavnemu občinstvu m mnogo-brojna naročila ter obljublja solidao postrežbo Vr* po Jako zmernih cenah. "*Q I __J____________ g»~ BREZ KONKURENCE, -"**&__________| t s Naznanjam si. občinstvu, da sem otvoril v Solkanu v lastnej hiši eo J veliko zalogo raznovrstnega pohištva. f j I f\ Priporočam novoporočeneem kompletne spalne sobe. Cene zmerne § « s * in brez konkurence. Blago trpežno m lično izdelano. Upogled zaloge H? -g s, dovoljen ysakomur, ne da bi bil primora i kaj naročiti. — Posebno i* I < t\ se priporočam gg. rodoljubom z deželp, si. učiteljstvu itd. 2. a M Za obilen obisk s« priporoča g & Ferdinand Deiak v Solkanu si. 293 f i L I 1 ' B^r* cene ITmITr n e. ~<*qi ' j * Priloga ,,Soče" it. 152. z dne 3D decembra laBO, Protestni shod u Gorici v gledališki dvorani TRGOVSKEGA DOMA v nedeljo l januvarja ob 10. predpoldne .. sklicuje narodno-napredna stranka. Govorila bosta gg. A. GabrščekTm dr. D. Treo o dogodkih v deže'neift zboru ter o sramotnem izdajstvu dr. A. Gregorčiča in njeg »vilf ponižnih kimivcev nad slovenskim narodom. Rodoljubi, rodoljubne dame, žene, dekleta, pridite na shod v obilem Številu, da damo duška pravičnemu ogorčenju in žaljeni slovenski duši! - Pridite v tolikem številu, kolikor vas še ni bil«) doslej na nobenem shodu ! Pridite! Četrta seja. Na dnevnem redu so bile tc-lc točke: Utemeljevanje predloga o zopetni zgradbi državnega mosta pri Zagraju, o zgradbi voznega mosta med Gradiščem in Zdravščino in zgradbi brambnili naprav ob Soči, Teru, Versi in ob drugih rekah in hudournikih se združi s Faiduttijevim jednakim predlogom. Predlog o sestavi zakonskega načrta za uravnavo Soče in Te-ra se izroči telm. ckou. odseku. Preko predloga o programu v saniranje gospodarskih razmer v Furlaniji se preide na dnevni red. Predlog o ureditvi kolonske-ga vprašanja v naši deželi odtegne IJai-dutti. Predlog o obdačenju pridelovalcev vina se izroči fin. odseku. Sprejme se resolucija, s katero se poziva vlado, naj se peča z žalostnimi razmerami v vinogradništvu ter se ne obdači vina. Predlog o podaljšanju ceste Vrhovlje-Kobalarji do znamenja pri Sv. Jakobu, in ceste Sreduje-Volče se izroči telm. ekon. odseku. Predlog o podelitvi podpore iz deželnega zaloga za popravo mosta v Plaveb gre v teh. ekon. odsek. Predlog o podelitvi podpore iz deželnega zaloga za zgradbo furlanskega sirotišča gre v fin. in pet. odsek. Potrdi se izvolitev Franceta Zlobca. Volitev členov in namestnikov v deželno pridobninsko komisijo in v prizivno komisijo za osebno dohodninski davek se odtopi fin. odseku. Izvolitev novih členov varuštva deželnega hipotečnega kreditnega zavoda se odstopi jur. odseku. Potrditev zdravstvenega zakona za pokne-ženo grofovino O« riško-Oradiščansko in zakon, zadevajoč nov občinski red gresta v juridični odsek. Pravila za ustanovitev deželne hranilnice se izroče jur. in fin. odseku. Zakon s katerim se uvršča občinska pot od okrajne ceste Sovenca-Kojsko skozi Cerovo do vipoiškega mosta med skladovne, se izroči teliti, odseku. Zakonski načrt zadevajoč uvrstitev občinske ceste Farra-Villanova čez polje \ »Colombo«, Mer-ai. wzzo-( iradišče-Zagrad -Romans med skladovne gre v tehn. odsek. Zakonski načrt o nekaterih gozdno in vodno policijskih odredbah se odda tehn. in jur. odseku. Zakonski načrt zadevajoč ohranitev namakalnih naprav tržiškega polja gre v jur. odsek. Peticija za z b o I š a n j e g m o t n i h raz m e r u-č i t e I j s k e m u osebju se izroči šol. t in fin. odseku. Predlog za odškodovanje občin za bremena, ki jim provzroča opravljen je prenesenih poslov se sprejme. Zakonski načrt o uvrstitvi ceste Pliskovi-ca črez Brje med skladovne gre v teh. odsek. Resolucija glede izvaje zakonskega načrta o nedovoljeni konkurenci se sprejme. Prispevek občini Slivno za zgradbo dveh vodnjakov gre v pet. odsek. Resolucija glede oprostitve užitnin za silo zaklane živine se sprejme. Podpora za udeležbo na lovski razstavi na Dunaju gre v pet. odsek. V peticijski odsek sta izvoljena še Marinič in Faidutti, tako da šteje 9 članov, kakor je zahteval Faiduttijev predlog. Kosmač je predlagal začetkom seje, naj vlada pomaga glede pomanjkanja krme. Predlog se je tikal v glavnem Cerkljanskega, pa bil potem raztegnjen na celo deželo. Oledč mosta v Zagraju je re-'.el iroi A.ttems, da je že določena grad* nja mosta čez Sočo pri Zagraju ter da je izvršitev odvisna le od določbe vseli potrebnih prispevkov, S provizorijem se vspostavi pretrgane zveze za pešce in lahke vozove. Proračimjenih je za most 895.000 K — Glede ceste pri Kobalarjih je rekel, da je načrt pri glavarstvu, na Dunaju pa čakajo dopošiljatve načrta. Prihodnja seja bo 4. jan. 1910. Iz druge seje. V popolnitev poročila o sloveči drugi seji priobčujemo še to-le: Nadalje sta se prečkala nujna predloga slovenske manjšine in sicer nujni predlog poslanca dr. Frankota in tovarišev glede stavbinskega reda in nujni predlog A. Gabrščeka in tovarišev glede ustanovitve slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Za ta dva nujna predloga sta zahtevala predlagatelja prednost razpravljanja pred vsemi drugimi predmeti m tudi pred dnevnim redom. Dc/.eini glavar je izjavil, da postavi utemeljevanje teh nujnih predogov na dnevni led potem, ko bodo rešene točke, ki so na dnevnem redu tekoče seje. Poslanci slovenske manjšine so odtočno zahtevali, da se njih nujni predlogi takoj prečitajo s prilogami vred, k a k o r s e je to p r u k t i c i r a I o v s 1 e d o d r e d-b e deželnega glava r j a v I a n-skeni deželnem zboru v kljub p r o te s t u i n n a s p r o t n e m u p r e d-I o g u tedanji h poslance v a g r a-i n o - n a p r e d n e s t r a n k e. Deželni glavar se je skliceval na S J S. odst. 1 in 2. deželnega pravilnika, glasom katerega ima on določati dnevni red. Poslanci slovenske manjšine so hrupno prigovarjali in protestirali proti taki interpretaciji pravilnika, ki da je v nasprotju z lansko interpretacijo istega deželnega glavarja v popolnoma analognih slučajih. Deželni glavar je odgovarjal, ali njegov glas se je zgubljal v glasnih protestih slovenske manjšine proti deželnemu glavarju in proti večini, na katerih adreso so padali različni vskliki ogorčenja in psovke kakor: komedijanti, švindei, larifari itd. Govori! je na to dr. Fran ko, ki je odločno zahteval čitanje celega predloga, Gregorčič je protestiral proti čitanju celega Fr. predloga, oglasil se je posl. Nigris. Dr. Gregorčič je na to predlagal, da se glasuje o tem, naj se li prečitajo priloge nujnih predlogov ali ne. Deželni glavar je hotel staviti dr Gregorčičev predlog na glasovanje, na kar je nastal velik hrup na galeriji in mej poslanci slovenske manjšine, ki so protestirali proti temu, da se o tem predogu glasuje. Deželni glavar sam naj odloči kakor lani. Klici od strani večine; Zakaj niste lani stavili enakega predloga. Protiklici od strani slovenske manjšine: Protestirali smo odločno ter zahtevali, da se ne prečitajo priloge. Ko se je polegel hrup, je zadobil besedo poslanec dr. Gregorin, ki je izvajal, da kakor se zdi, gospodje od večine še niso razumeli, ali nočejo razumeti, zakaj da je vložila slovenska manjšina dva nujna predloga. Dr. Franko pa je vendar jasno povedal, kaj smo s tem nameravali. Lani ko se je čitala v obstrukcijonistične svr-he dolga knjiga o pelagri, so on, govornik in poslanca Gabršček in dr. Franko.odločno zahtevali, naj se opusti čitanje te knjige, ker da je to proti pravilniku; deželni glavar da ima nujne predloge le naznanjati. Zahtevali so tudi, naj se o tem glasuje, a deželni glavar je na to odgovoril, da pravilnik dokler ga deželni zbor ne spremeni, ima interpretirati le on in ne deželni zbor. Ozirom na to je protestiral govornik odločno proti temu, da bi se dal dr. Gregorčičev predlog na glasovanje. Ako je gospod deželni glavar lani izjavil, da pristo-ja pravica do interpretiranja deželnega pravilnika le njemu samemu, naj stori to tudi letos in-naHma-poguma letos izreči kakor zakonito nasprotno od onega, kar je izrekel zakonitim lansko leto. Nikar pa naj se ne skriva letos za deželni zbor. Govornik protestira torej še enkrat proti temu, da se letos postopa drugače nego lani, ko zna deželni glavar, da ima večino za sabo, dočim lani ni hotel dati predloga na glasovanje, ker je vedel, da ni imel večine v deželnem zboru. (Burno odobravanje na galeriji.) Na to je deželni glavar ob splošnem hrupu nekaj mrmral ter dal dr. Gregorčičev predlog na glasovanje, ki je bil sprejet z vsemi proti petim glasovom slovenske manjšine. Prišel je na vrsto nujni predlog poslanca Gabrščeka in drugov, s katerim se poživlja vlado, naj ustanovi slovensko vseučilišče v Ljubljani. Poslanec Gabršček je med drugim izjavil, da ni stavil tega predloga radi obstrukcije, ki so jo pač uganjali lani nasprotniki z očitno podporo od strani deželnega glavarja. Njemu je bilo le do tega, da dokaže, kakor je to jasno povedal že dr. Franko, da deželni glavar tolmači poslovnik po svoje kakor mu kaže. Prepričan je, da ga bo drugo leto tolmačil zopet drugače, ako bi bili v večini govornik in njegovi sodrugi. Predlaga torej formalno, naj se te današnje točke, ki vsebujejo zakonske načrte, izločijo iz dnevnega reda, kakor to zahteva opravilnik; sicer bi se lahko zgodilo, da zakon vsled protesta od katere koli strani radi formalnega pogre-ška ne zadobi najvišje sankcije. Konečno je omenjal govornik, da on in njegovi tovariši s tem, da zahtevajo, naj se prečitajo priloge njih nujnih predlogov, gredo le za tistim lepim vzgledom, ki ga jim je dal g. deželni glavar lani. Sicer pa naj se sklene tako ali tako, dokazalo se bo danes, da je g. deželni glavar, ki je slovesno obljubil, da bo spoštoval zakone, prelomil te zaKone lani ali pa letos. - In s tem. bo doseženo, kar so hoteli dokazati on in njegovi to-, variši. Deželni glavar je na to izjavil, da je letos n o v deželni zbor ter da se on pri tolmačenju pravilnika služi svojih kriterijev. Prepričal da se je, da je tolmačiti S 21. pravilnika tako, da se ima nujne predloge najprej le oznanjati, ne da bi se smelo prečitati priloge istih. (Nejnir mej poslanci slovenske manjšine in hrup na galeriji. Od klopij poslancev slovenske manjšine so se culi klici: Kako je bilo lani? Ste se li letos spametovali? Interpretirate zakon pač kakor vam je prav. Škandal! itd). Deželni glavar je dal na to nujnost Gabrščekovega predloga na glasovanje ter je bila nujnost odklonjena z vsemi glasovi proti glasovom slovenske manjšine. denco proti manjSini. Predš. je sestavil dnevni red popolnoma v smislu komplpta večine proti manjšini. Predsednik je tri-volno gazil najprimitivnejša parlamentarna pravila, gazil je jasna določila poslot-nika, odrejal glasovanja in proglašal izide naravnost zahrbtno, da poslanci niti niso mogli razumeti, za kaj gre in kaj se godi. 2. V znamenju protesta proti postopanju deželnozborske večine, ki je s cinično hladnokrvnostjo pogazila najprirni-tivnejša načela dostojnega parlamentarizma in dolžnosti, kakoršnih se mora zavedati vsaka večina nasproti manjšini. Na predlog poročevalca dr. Antona Gregorčiča, ki izvršuje posle deželnega odbornika z očitnim kršenjem deželnega pravilnika, je bila odkazana moja izvolitev verifikacijskemlu odseku, dasi sem bil izvoljen z veliko večino, ni proti vo-litvi nikakega protesta, in je razlog, ki ga je predlagatelj navajal, le meni v prilog. Na predlog istega dr. Antona Gre; gorčica pa* je bila kar odobrena volitev dveh poslancev iz trgovske zbornice, dasi sem povedal in tudi dokazal, da večina njiju volilcev nima nikake pravice do časti zborničnih svetnikov. Naznanil sem visoki zbornici, da se vrši proti fal-zifikatorjem letošnje dopolnilne volitve kazenska preiskava, ki je že dognala, da je do 700 glasovnic došlo na mizo volilne komsije na nezakonit in sleparski način. Vkljub temu dejstvu se je našel v zbornici Slovenec, ki je predlagal potrditev teh dveh mandatov, slonečih na tako žalostni podlagi, — dočim je imel tako drzno čelo, da je poslal mojo volitev šele v odsek iz razloga, ker so mi bili nekateri glasovi v Tolminu po krivici odvzeti. Na predlog zopet istegb dr. A. Gregorčiča pa je bila naravnost uničena izvolitev treh slovenskih veleposestnikov na podlagi praznih,' neutemeljenih, nedokazanih trditev, ne da se je o resničnosti prepričal poprej verifikaoijski odsek. Ta čin najdrznejšega nasilstva večine je bil uprizorjen edino radi tega, da ostali j trije italijanski veleposestnki neovirano volijo svojega — deželnega odbornika. j Protestuje proti takemu barbarskemu nasilstvu, nedostojnemu parlamentarnega ! življenja kulturnih narodov, se izrekam ' solidarnim s tremi rsverifikovanimi zastopniki slovenskega veleposestva in izjavljam, da smatram pod svojo častjo, udeleževati se v tako despotskih razmerah, še nadalje »delovanja« deželnega zbora in odlagam svoj mandat. V Gorici, 28. dec. 1909. A. Gabršček. IA IMS Da deželnega glavarja, v katerem se odpoveduje mandatu, se glasi doslovno: Preblagorodnemu gospodu Dr. ALOJZIJU vit. PAJERJU, deželnemu glavarju v Gorici. Vračam vročeno mi naznanilo o današnji seji, ker sem koncem včerajšnje seje ponovno izjavil, da odlagam svoj mandat. Z ozirom na to, da ste utegnili preslišati mojo izjavo v hrupu zaključne scene, dovoljujem si ponoviti tu še pismeno, da odlagam dežeinozborski mandat, — in to: 1. V izraz protesta proti samosilske-mu ravnanju Predsednika, ki je lani sam ex praesidio vodil obstrukcijo, letos pa je z ravno n a s p r o t n i m tolmačenjem poslovnika zadušil odpor manjšine proti nasilstvom brezobzirne večine. Predsednik je vodil sejo z očitno sovražno ten- DOPISI. fz goriške okolice. Tamburaški zbor v Biljah priredi Silvestrov večer dne 31. decembra ob 8. uri zvečer v prostorih g. Ivana Savnika z bogatim vsporedom. Med veselico sreč-kanje in šaljiva pošta. Po veselici prosta nabava s plesom. Vstopnina: k veselici 40 vin., k plesu 1 K, otroci v spremstvu plačajo polovico. Ker je preostanek namenjen za izplačilo godbenega orodja, se preplačila hvaležno sprejemajo. Vstop dovoljen le vabljenim. K obilni udeležbi vabijo Tamburaši. Moll-ov Seiitz-prašek je za na želodca trpeCe neprekosljivo sredstvo katero ima prednost pred vsemi dragimi dra stičnimi Čistil, kroglicami in grenCicami. Cena orig. škatlje K 2~ Ponarejajo se sodnijsko zasleduje. Molol-ov Franc, žganje in so! za ribanje života. — Bolečine olajSuJoBe in okrepfinjoče sta- ,,, roznano sredGtvo proti trganja /-in preblajenjn vsake vrste. ' ' Orifir. steklen:oa K1-90 . Na prodaj po vKoh lekarnah ¦*$L==• in mirodilnicah. Glavna lekarna * A. MOLI, c in kr. dvorni r^ložnik, DanaJ, Tochlanben 9. Zaloga v Corici v lekarnah: G. Ciistofolotti A. Gironcoh. Družba sv. Cirila in Metoda. Prijateljem Ciril-Metodove družbe se razpošlje z novim letom na ogled »Slov. Branik«, glasilo družbe. Nadejati se je, da nihče ne odkloni tega dobro urejenega mesečnika, ki nas redno poučuje o naših narodnh pridobitvah in izgubah, o raznih nasilstvih nasprotnikov itd. Cena je samo 3 K, za dijake I K 80 stot. na leto. Naroča se pri upravništvu »Slov. Branika«, Ljubljana, Tržaška cesta štev. 33. Naj si ga naroči vsak pravi Slovenec, vsaka zavedna Slovenka. Kdor ne pošlje naročnine do februarja, se mu list ustavi. Konzorcij »Siov. Branika«. Priporočamo našim rodbinam Domače vesti. Volilcem slov. mest In trgov pošlje odstopivši poslanec g. A. Oabršček poseben proglas, v katerem razloži vzroke, zakaj sta o n in dr. O r e g o r i n odložila mandat. Uverjeni smo, da bodo voliLi urneli položaj in odobre ta korak, — ki je znamenje boljših časov. Mesto novoletnih voščil daruje tvrdka Hedžet & Koritnik K 10 za Dijaško kuhinjo in K 10 za družbo sv. C. in M. Smrtna kosa. — V Tomaju je umrl gospod Anton Č e r n e, posestnik, bivši župan itd. sploh na široko znan. Pogreb je bil danes. Blag mu spomin! Preostalim naše sožalje! Možki in ženski zbor Pevskega in glasbenega društva v Gorici priredi jutri dne 31. decembra t. 1. v dvorani »Trg. doimi« Silvestrov večer s sodelovanjem vojaške godbe. Na vsporedu je godba, petje, veseloigra, komični prizori itd. Po polnoči ples. Vstopnina za osebo 1 krono. Začetek ob 8. uri zveč. K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor. Dr. Gregorciga hvalijo Lahi te dnina : vse pretege, rekoč, da je pameten politik, j ker se je udal v božjo voljo pa izročil j usodo Slovencev na Gorišken' v laške roke. Hvalijo ga in pravijo, da -sdaj sebo I lahko delalo v deželnem zboru. — Seveda | se bo, pa le v korist Lahov! Slava, katero i mu pojo Lahi te dni, je najhujša obsodba I tega nesrečnega človeka! I Imenovanje. — Stavbeni pristav Peter C r e p a z je imenovan stavbenim ko- | misarjem pri c. kr. pošt. in brzoj. ravna- I teljstvu. Nemški lisi o škandalih v našem deželnem zboru. — Vsi večji nemški listi so se obširno bavili z dogodki v drugi seji našega deželnega zbora. Uradna «Wie-l ne| Z e i t u n g« in vladni »F r e m d e n-blatt« sta objavila obširneje poročilo nego iz štirih drugih zborov skupaj. — To poročilo naj si vtakneta za zrcalo P a j e r 4n>Gregorčič, pa tudi »pravična sodnika«« Stepančič in Fon. Ves svet zdaj pozna škandale, katere so počeli slovenski klerikalci v prijateljskem objemu z laškimi liberalci. — O Pajerju pravi, 4a sta ga Gabršček in F ran k o Ptgai- vsem svetu ožigosala (gebrand-marlk), kako je lani pustil citati cele knji-gfe v & u j n i h predlogih, kako je sam ob-struifal, letos pa da je ravnal ravno narobe in se postavil v nasprotje sam s se- I boj. — Dalje pojasnjuje, kako je vtihoiap-Ijal glasovanje z o b s e d e n j e m, da poslanci niso v groznem hrupu niti vedeli, za kaj gre. Pripoveduje, da so na tak način nevede glasovali za razveijavljenje treh slov. veleposestnikov tudi laški klerikalci, ki so pa pozneje protestovali proti takemu načinu glasovanja. — Poročilo po-vL tudi, kako je Gabršček ugovarjal potrditvi dveh poslancev iz trgovske zbornice itd. — Sploh je poročilo sestavljeno prav dobro, obsega vse bitstvene točke in kaže, da v vladnih krogih ne odobrujejo nasilstev Pajer-Gregorčičeve zveze. Kako so zmagali klerikalci pri dežel-nozborskih volitvah. — V pondeljek, dne 27./12. 1909 je bila pred c. kr. okrožno sodnijo goriško ceia vrsta klerikalcev radi volilnih sleparstev: 1) J o ž e f B r e š Č a k, podžupan v Modreji, je dobil nalog, razdeliti volilcem v Modrejah, izkaznice in uradne glasovnice za volitev dne 26. septembra; mož pa je volilcem razdajal mesto uradnih glasovnice izpolnjene z imeni klerikalnih kandidatov ter je bil za to obsojen na 2 0 K globe ali 48 ur zapora in pa izgubo aktivne in pasivne volilne pravice v vsezastope za 6 let. V tej kazenski pravdi je bila značilna izjava nekaterih klerikalnih prič, ki so izjavile, da niso vedele, za kake kandidate gre; vedeli so samo, da gre za »božjo stran« in »za pravo vero«. — O ti backi! 2) J a ne z S o v d a t, kmet v Ladrah št. 6, je skušal voliti dne 26. septembra 1909 z legitimacijo svojega tasta, ki ni mogel iz hiše, toda komisija ga je spoznala. D o bi i j e z a t o 1 teden zapo-ra z enim trdim ležiščem in izgub i aktivno in pasivno v"o\iIno pravicoza61et. V tej pravdi se je dognalo da je Sov-dat prigovarjal priči Matiji Fon, da naj govori njemu v prilog, kar je ta pred preiskovalnim sodnikom tudi storil; državni pravdnik je vsled tega obljubil, da ga bo zasledoval radi krivega pričevanja, ozir. zavajanja k istemu. Da, da, vera peša! 3) A n t o n M e 1 i n k iz Meiinkov št. 21. volil je v Kanalu z izkaznico Matije Bajta in hotel potem še sam zase voliti. Dobil je 5 dni zapora in i z.g u b i z a , 6 let volilno pravico. Njegov za- j govornik — ki je. bil seveda Italijan — je j pokazal nanj, češ le poglejte njegov obraz, pa boste videli, kako ne — inteligen- I ten je. Brez komentarja! To so samo posamezni slučaji, za katere se je zvedeo. Za koliko se jih pa ni zvedelo!! Katoliška morala je velika, ke-dar gre za »sveto vero«. O Manfredi in Zlobcu je sodba le jedna. Debelo sta gledala, prišedši v deželni zbor, \n še bolj debelo, ko je začela seja, ker nista umela nobene besede. Dobro je bilo le, da ju je podučil prej njun glavar, da naj vstaneta le takrat, kedar vstane on. In ker so laški liberalci in slovenski klerikalci vedno glasovali sede, sta ta dva moža prav s podaljšanim delom hrbta izdajala svoj narod! Za most pri Zagraju je hitro tu pompč. Tako bi moralo biti vedno in povsodi ne glede na to, ali se tiče pomoč Furlanov ali Slovencev. Povodenj je porušila most. Povodenj je škodovala dosti pa tudi Slovencem. Zlasti se je britko občutilo, da Vipava še sedaj ni regulirana. Kje je regulacija Vipave? A, kaj pravi g. Berbuč? Sedaj, ko so bile povodnji, je zopet čas podrezati, pa mož molči. On »regulira« Vipavo le ob voiitvah! »Goriška slov. mladina« naznanja, da se vrši prihodnja plesna vaja v nedeljo dne 2. prosinca. Na novega leta dan ni plesne vaje. Odbor. Naš rojak Betetto, basist dunajske dvorne opere, je nastopil dne 28. t. m. v K. M. Weberjevi operi »Der Freischiitz« v ulogi puščavnika; občinstvo mu je nau-dušeno aplavdiralo. Lepo karijero je napravil Pajerjev benjaminček dr. Pettarin. Deželni svetnik I je, kot tak ima letne plače 8000 K. Sedaj je postal še deželni odbornik s plačo 4000 K na leto. Če prištejemo še rernuneracije ob novem letu, ima rnož dohodkov na leto nad 1 2.0 0 0 K. Vsak mesec potegne torej 1000 K deželnega denarja. To je služba! Sram ju je bilo pravična sodnika Fo-na in Stepančiča, ko sta na tako lep način pomagala Gregorčiču v drugi seji; sram ju je bilo, ko sta pri glasovanju o volitvah Trgovske-obrtne zbornice izdala z drugimi vred svoj narod; nema sta zrla v mizo pred se in rdečica jima je silila v lica; vedela sta, da je s tem trenutkom nad njima zlomljena palica in da sta postala s tem sokriva vseh zlodejstev slavne zveze; toda poguma nista imela, da bi bila vstala in protestirala proti nesramnemu početju, s katerim so se razveljavile počešem veljavne volitve, poguma nista imela, da bi bila nastopila proti italijanskim sle- ' parijam! Da, da, moštva ni v klerikalnem I taboru! Kako lepo je govoril novi predsednik goriške Čitalnice o nadstrankarstvu, I sklicevaje se na svoj stan! Lepe besede, I afi misli so proste in mislil si je pri njih i vsak, kar je hotel. Kako so nekateri prav mislili, je pokazala seja v pondeljek zvečer. St. je še predsednik Čitalnice! Občinske volitve v Atirnu. — V tret-[ jem razredu so zmagali klerikalci s 3 gla-i sovi večine, v II. in L razr. naprednjaki. »Habt Acht, Zlobec«! — Galerija v ieželnem zboru je imela prve dni veliko veselje z Zlobcem s kraških Ponikev. Včasih ga je spraševala, če zna pisati, ko je šel ven, so poredneži klicali za njim, da je pozabil tinto; ko je pa stal pred Gregorčičem, je zaklical nekdo nad njega: Habt Acht, Zlobec! in zdelo se je, kakor da je nekaj prešinilo Zlobca, da se je vzravnal ter stal »Habt Acht« pred svojim generalom. Revež je bil ves v skrbeh, jezen, da je preklinjal sam za se, kar se je dalo; sedel je mirno, če je le pogledal proti galeriji, je prasnila v smeh in ubogi Zlobec se je srdil, da se je tresel jeze. — Galerija pa ga je imela vendar rada. Ko pri volitvah v odseke ni bilo njegovega imena, pa je vprašala: Kje pa je Zlobec? Galerija je hotela spraviti Ziobca tudi v deželni odbor, da bi služil 4000 K na leto; ko ga le niso izvolili, je galerija živo popraše-vala: Kje pa je vendar Zlobec? Včeraj pa so se zbali revni poslanci slov. klerikalne stranke; zato so bile uvedene vstopni-c e na galerijo! — Tako se Zlobcu menda ne bo treba več bati, da bi stal v zbornici na »prangerju«, kjer se je počutil tako slabo, da si je želel nazaj, nazaj v kraški raj! 50 letnico »Učiteljskega Tovariša« bo obhajalo slov. napredno učiteljstvo dne 7. jan. 1910 1. List izide imenovanega dne v jubilejski izdaji. Zastopnik vlade v slovečem našem deželnem zboru je dvorni svetnik grof At-tems. On je bil predsednik volilne komisije za volitve v trgovsko in obrtno zbor-nco. Omenjamo, da se to ne pozabi. — Kaj se je godilo pri teh volitvah, je povedal g. Gabršček dosti oči to v seji v ponedeljek! Akad. fer. društvo »Adrija« v Gorici bo imelo svoj izredni občni zbor dne 5. januvarja 1910. ob '/29 uri dop. (v slučaju nesklepčnosti l/2 ure pozneje) pri »Jelenu. Dnevni red: I. Odborovo poročilo, H. U-stano vite v društvenega podpornega sklada, III. Slučajnosti (eventuelno sprememba pravil). Posebno druga točka mora privabiti vsakega visokošolca na zbor, kjer se bodo razmotrivala vsa sredstva, ki so v stanu institucijo vspešnega lastnega podpornega fonda udejstviti. I Akademično fer. društvo »Balkan« v j Trstu vabi n:; akademični ples, ki se bo | vršil pod pG.oviteljstvom gospoda dr. Otokarja Rvb ¦ a v gledališčni dvorani j »Nar. doma« v Trstu dne 22. januarja 1910. v korist društvenega podpornega j sklada. Začetek ob 10. uri zvečer. Vstop- j nina 4 K. Družinski listki po 10 K. Člani in starešine akademičnih dr:ištev so na- 1 prošenj, da pridejo z društvenim trakom. Listnica upravništva: G. Frau Hu- ! dovernik, Cleveland St. Clair Ave K 15. i prejeli. Naročnina je plačana do 1./9. 1909. Cenik s prilogo smo poslali danes. Potr- i dilo priložili ceniku. — Pozdrav! ' j Edifj tvrdka v Avstriji za opraue za dojenčke I in zaloga perila i za vozičke in posteljice. — Ulajjo najfinejše iti yil-prostejše vrste. — Varstvena znamka j ,,Zum Knabenhortler". Kov oddclelc za prodajo na drobno. — Na zahtevo ! pošljem cenik s podobami brezplačno. — Večkrat odlikovana tvrdka. Tovarniške cene. | Moriz Guttmann, Dunaj I., Salzgries 12. j Oddelek za prodajo na drobno v 1. nadstr. §ok«lski <>«sh)\k- Občni zbor Telovadnega društva »Sokol« v Gorici se bo vršil 4. januarja 1909 ob 8. uri zvečer v prostorih pri »Zlatem Jelenu« s sledečim dnevnim redom: 1) Nagovor br. staroste; 2) poročilo taj-nikovo; 3) poročilo načelnikovo; 4) poročilo blagajnikovo; 5) poročilo rač. pre-gledovalcev; 6) volitev staroste; 7) volitev podstaroste; 8) volitev 6 odbornikov; 9) volitev načelnika; 10) volitev 2 odbor, namestnikov; 11) 2 rač. pregledo-valcev; 12) praporščaka in namestnika; 13) volitev delegatov za župni občni zbor; 14) volitev delegatov v zvezni odbor; 15) raznoterosti. Vabimo vse brate, da se odzovejo v čim večjem številu in dokažejo s tem, da bodo tudi v bodoče pripravljeni stati nam krepko ob strani. NB. Ako bi ne bil občni zbor sklepčen ob napovedani uri, se vrši ob vsaki udeležbi drugi občni zbor z istim sporedom 72 ure pozneje. f veza narodnih društev. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici priredi dne 31. t. m. v gostilni pri Motorju prijateljski zabavni večer. Začetek ob 8V2 uri zvečer. Igrala bode š. g. peš. godba. Ob polnoči bode g. Makue pirotehnik na umetni način naznanjal novo leto. Med zabavo se bode vršila šaljiva pošta in polževa dirka. Ker bode vstopnina prosta, se preplačila hvaležno sprejemajo. Na razpolago nam bode tudi društvena kavarna »Dogana«. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Trgoviko-obrtufl in gospodarska vesti. Primerjevalni poskusi glede umetnega gnojenja s fosfornimi gnojili. Na vabilo priobčeno od ravnateljstva c. k. kme-tijsko-kemičnega poskuševaiišča v Gorici se je odzvalo že lepo število poljedelcev ter upamo da se jih še več oglasi tako da bodo poskusi bolj merodajni. Rok za vpisovanje se je podaljšal do 6. januvarja 1910 Ravnateljstvo imenovanega zavoda nam naznanja, da se podeie darila v obliki umetnih gnojil onim poskuševalcem ki bodo napravili poskuse natančno ter vpo-šljejo natančno podatke, kakor se je zgodilo o priliki poskusev z umetnimi gnojili na travnikih. Nove kolkovne znamke. — Daje se na obče znanje, da se vsled ukaza c. k. finančnega rninisterstva z dne 20. oktobra t. |. drž. zak. št. 163 spravijo počenši s I. dne januarja 1910. I. v prodajo nove kolkovne znamke. Ob jednem se morejo rabiti tudi stare kolkovne znamke izdaje 1. 1898 in sicer do dne 31. marca 1910. I. Uporaba iz rabe spravljenih kolkov-j nih znamek po 31. dne marca 1910. 1. se I torej štejejo za enako, kakor da bi se ne I bila izpolnila zakonita kolkovna dolžnost, j in je zvezana s slabimi nasledki, ki so ž I njo združeni po pristojbinskem zakonu. I Meseca marca, aprila in maja 1910. 1. j bodo tukajšnja c. kr. finančna deželna bla-I gajna in drugi prodajni uradi zamenjevali I proti pismeni, kolka prosti vlogi neupo-I rabljene kolkovne znamke izdaje leta 1898 I za nove znamke enake vrednosti brez-I plačno. I Po 31. dne maja 1910. 1. se ne bodo I kolkovne znamke izdaje I. 1898. niti za-I menjavale, niti povračale. I Obrtne in trgovinske knjige, potem I golice menic, računov itd., na katerih so I se porabie kolkovne znamke prejšnjih iz-I daj s predpisom utrezajočo, pred 1, dnem I aprila 1910. I. opravljeno uradno prepe-I čatbo, smejo se brez pomisleka rabiti tudi I potem času. I V kolkovn?? znamkah za davek od I prometa z efekti, potem v ostalih kolkov-I nih vrednostnih znamenjih se za sedaj nič I ne izpreminja. I Sadjarsko zadrugo za celo deželo I ustanavljajo danes v Gorici. Naj bi pri-I nesla obilo korist kmetovalcem! I Novo zastopstvo kmetijskih interesov i na Bavarskem. — Kraljevo državno mi-I nisterstvo notranjih zadev na Bavarskem I je pred kratkim izgotovilo nov načrt za-I kona o zastopstvu kmetijskih interesov. I Načrt zasluži tudi našo pozornost, zato j podajemo iz njega glavne poteze. Zastop-I stvo bo javnopravno in bo sestajalo sle-I deče: 1. iz kmetijskih okrajnih odborov. I Tak okrajni odbor se osnuje v vs.ikem I okrajnem uradu. Njegova naloga bo: zve-I za kmetovalcev s politično upravno ob-I lastjo. 2. iz kmetijskih zbornic. Taka zbor-I niča se osnuje v vsakem upravnem ok-I rožju (8). 3. iz kmetijskega sveta. To je I osrednji organ kmetijskih zbornic in je ( najvišja instanca zastopstva kmetijskih I interesov za celo deželo. Naloge teh za-I stopstev so: oddajati dobra strokovna mnenja, prednašati državnim uradom želje, predloge in zahteve v vseh kmetijskih zadevah; zastopati kmetijstvo v organizacijah, ki jih ustanovi državna uprava za kmetijske zadeve; sodelovati pri določevanju cen za pridelke na borzah in trgih, posebej za živino; pomagati izboljšati gospodarski položaj kmetijstva; pod-'.piratitehmLno proi?vajanj*k^ V okrajne odbore so volitve direktne in ¦ tajne, v kmet. zbornice in v kmet. svet pa indirektne. Glavne volitve hr volitve te zbornice so vsakih 6 let. Izvoljene smejo biti osebe moŠJ&gga spola, stare najmanj 25 let; -morajobiti podaniki katere nemških držav in imfeti na Bavarskem bivališče. Glede voljivosti kmetovalcev se v osnovi dela razloček med imetniki oz. lastniki, uživalci (Nutzniesser) in zakupniki. Kmetijske zbornice nastanejo na sledeči način: Vsak okrajni odbor voli v tako zbornico po 1 zastopnika za okraj, dalje pa so v kmet. zbornici: po 1 zastopnik v upravnem, okraju se nahajajočih posebnih kmetijskih zvez za zadružništvo, živinorejo, mlekarstvo, sadjarstvo itd. Kmetijski svet je pa sledeče sestavljen: L iz članov, ki jih izvolijo kmet. zbornice vsaka po 5 (torej 40); 2. iz zastopnikov deželnih zvez kmetijskih stanovskih društev (po 1); 3. iz 10 članov, ki se jih kooptira; 4. iz 10 zastopnikov znanstvenih zavodov; imenuje jih državna uprava. Stroški za to kmet. zastopstvo se bodo krili z dokla-dami, ki so določene po 15 fenigov (18 v) na 1 ha. Glavni cilj pri ustanovitvi teh novih zastopstev za kmetijske interese je, pritegniti vse bavarske kmetovalce k skupnemu delu za povzdigo kmetijstva, obenem pa, ustvariti tudi za kmetijstvo nekako ofieijelno zastopstvo, kakor je to za trgovino in industrijo že davno izvedeno. Razne vesti. V gosposko zbornico je bilo imenovanih .30 novih članov. V gosposki zbornici ne sme biti namreč več kot 170 in manj kot 150 članov. Ker je pa od zadnjega imenovanja pred dvema letoma mnogo članov umrlo, se je moralo število dopolniti. Imenovanih je 6 dednih in 24 dosmrtnih članov. Med prvimi so sami nemški aristokrMski veleposestniki, med drugimi pa nekaj vseučiliškiii profesorjev, nekaj uradnikov in nekaj industrijalcev. Dunajski fijakerji se mislijo poavto-mobiliti. Društvo izvoščekov je sklenilo, da se ustanovi zadruga z omejeno zavezo, ki bo izvoščekom preskrbela avtomobile. Dunajski mestni svet, trgovska :i obrtna zbornica sta obljubila zdatne pr-spevke. Kmalu ne bo nobenega konja vec na Dunaju. »Slovenec« — puntar proti sv. Sto-lici? Neumnost, boste rekli. In vendar je res. Tržaška klerikalna »Zarja« odgovarja v svoji rtev. 52. z dne 24. t. m. na dr. Krekov članek v »Slovencu«, kjer ta tržaške klerikalce ostro prijema z? ušesa, češ da je naravnost «izdajstvo*, da tržaški klerikalci napadajo v »Zarji« VLS, dalje da bode stranka »vsakega takega klevetnika postavila pred prag« idt. »Zarja« zdaj odgovarja da je v »Slovenčevem« pisanju, češ da je papež izdal naredbe v zadevi slovanskega bogoslužja pod vplivom avstrijske in ogrske vK.ue, »dovolj jasno za-popaden poziv k nepokorščini do sv. Sto-lice«. In dalje piše isti list: »Kdo je is-dajica Vseslovanske Ljudske Stranke, oni, ki javno zavrže njeno temeljno načelo pristnega katoličanstva in udanosti do sv. Očeta in tako stranko izpostavi zasmehu njenih zagrizenih nasprotnikov (Slovenec«!) ali oni, ki brani strankino temeljno načelo in opozarja stranko na pretečo nevarnost (»Zarja«!)« In zopet: »Veren katoličan in pristaš katoliške politične organizacije sta ena sama oseba, imata oba eno dušo in eno vest. Katoličan, ki postane član katoliške politične organizacije, ne neha s tem biti še vedno, vsak hip in v vsakem odnošaiu član katoliške cerkve. Nikdar se torej ne more odpovedati dolžnemu spoštovanju do cerkvenih odredb.« — Take nauke o katoličanstvu daje »vseslovenskemu dnevniku« tržaški kaplan Ukmar. Ali so pri »Slovencu« res že čisto pozabili dogmatiko? Pravcati »liberalci«! »N. Dn.« »Erazem Predjamskl«, prvo delo nadebudnega pisatelja Vitomila Jclenca, se je v nedeljo prvič predstavljalo v ljubljanskem gledališču. Obhajala se je zajedno desetletnica domačega izvrstnega igralca Hinka Nučiča. Romantična igra je prav lepo vspela. Pisatelja so klicali na oder. Strupene pošiljatve v Parizu, — Operni pevec Gotard je preživel s svojo soprogo nedeljo pri prijateljski rodbini Doudieux v Vesinetu blizu Pariza. Zvečer je začela boleti pevca glava in gospa Doutiieiut se je spomnila, da je nekoč dobila po pošti od neznane osebe antipirin. To sredstvo je dala pevcu v olajšavo njegovih bolečin in ta je umrl par ur pozneje na znakih zastrupljenja. Preiskali so tudi torto, katero je dobila gospa od neznane, osebe, in dognali, da je bila zastrupljena. Policija je prišla temu na sled in dobila storilca v osebi mladega dekleta, Marije Bouret, prodajalke v Magazin de Louvre. S tem dekletom je imel ljubimsko razmerje gospod Doudieux. Na stanovanju dekline so dobili mnogo arzenika in steklenico do sedaj še ne preiskane tekočine. Najbogatejša žena na svetu postaja vedno bolj bogata. Ta je udova po pred kratkem umrlem železniškem kralju v Ameriki, po milijonarju riarriman-u. Ko ji Je umrl mož, je cenila svoje premoženje na 500 milijonov. Izjavila je, da bo lep del svojega ogromnega posestva darovala do-brodeljnim svrham, med tem časom je pa dognala zapuščinska razprava, da znaša zapuščina pravzaprav 750 milijonov K. Zopet je počakala s svojimi ustanovami, s svojimi darovi in s svojimi podporami tri mesece, dokler ni narastlo njeno premoženje v tem času na 1100 milijonov K. Harriman ni več pomagati, ona sedi doma s svojo hčerjo, sanjari o dobrodelnosti, premoženje se ji pa množi proti njeni volji. Za ustref t se ji je! Raziskovalec biserov. — V Tokiju na Japonskem je umrl učenjak dr. Nišikava, ki se je pečal skoraj celo življenje z raziskovanjem školjk in dosegel, da se da prisiliti školjke na umeten način do izdelovanja najlepših biserov v okrogli ali po-dolgasti obliki. Ob njegovi smrtni postelji je vseučiliščna komisija v navzočnosti japonskega cesarja-mikada odprla nekaj takih školjk, in dobila v njih najlepše bisere. Rodbinska drama. — V Berolinu je obesila monterjeva žena Schulz svoje tri otroke v starosti od 1-6 leta in se sama nato zastrupila s solno kislino. Njo so rešili. Vzrok temu je bila nezvestoba njenega moža. Vlom v pariškem muzeju. — Iz mine-ralogičnega muzeja v Parizu na boule-vardu Saint-Michel je ukradel neznan tat mnogo platina in dva dijamanta v skupni vrednosti 24.000 frankov. Prišel je v muzej skozi okno. V Mogtinciji na Nemškem je bil aretiran 38 letni Labomdette, ki je svoj čas služil v francoski armadi kot podčastnik. Pri njem so dobili mnogo fotografij, vojaških načrtov, posebno trdnjav, in mnogo beležk. Vohunil je za francoske časnike. Atentat na kitajskega princ-regenta je izvršil v Sanghai-u nek revolucijonar. Napadel ga je z bodalom, in ga lahko ranil v spodnje truplo. Princ-regent Čun je brat umrlega kralja in vlada za svojega 5 letnega nečaka. Dufiovnik — defravdant. — Kurat v Fiane, pater Chizzola, na južnem Tirolskem je poneveril 40.000 K iz kmečke posojilnice in izginil, ne ve se kam. Za Kalabrijo in Sicilijo je došlo centralnemu odboru o priliki potresa 25.387.438 lir. Podpor ostalim sirotam, udovam, dijakom, obrtnikom, delavcem se je dalo nad 19 milijonov. Drugo se je porabilo za napravo barak. Korejanski min. predsednik Ji je bil v Soul-u na Koreji smrtno nevarno ranjen z nožem v spodnje truplo. Težko, da o-kreva. Napadalec je 20 letni Korejanec in sumi se, da je član tajne politične družbe. To je tretji politični umor na Koreji. Odkar so okupirali Japonci Korejo in odkar ravnajo tako strogo z domačini, ne bodo prenehali taki umori. Da zadene usoda ravno take korejanske glave, se ni čuditi, ker misli ljudstvo, da so taki možje podkupljeni od japonske vlade. Cook slepar in lažnjlvec. — Izkazalo se je, da Cook ni bil na severnem tečaju, da je lagal, in farbal cel svet. Koj ko je stopil na evropejska tla, je že dobil od dveh vseučilišč naslov: častni doktor. Sedaj mislijo vseučilišči, kako odvzamejo nevrednemu Cooku ta blagodoneči naslov V svojih zapiskih je pa že preveč farbal Cook. Celo psi so majali z repom, ko so prišli na severni tečaj. V Cavenne, kamor se pripeljujejo francoski kaznjenci, je nastal upor med njimi, .kei.,jL .ravrjatelj kolonije hotel upehati zopet kazen z bičem. Papež in njegov, tajnik Mery de Val se bojita, da ne bo imela cerkev, oziroma klerikalna stranka, več take stike z vladarsko hišo v Belgiji, odkar je zasedel Albert prestol po svojem umrlem stricu Leopoldu. V tem oziru sta brzojavila šifrirano brzojavko nunciju na Belgijskem, nadškofu mecheluskemu, naj deluje ta na to, da se otrese novi kralj vsakega liberalnega vpliva, naj se ga obkoli samo z dobrimi »katoliškimi« ljudmi, ki ostanejo vedno z nuncijem v dotiki. To brzojavko, dasi je bila šifrana (tajna), je priobčil časopis Petite Republique v Parizu in čaka zaman na kak popravek od strani Vatikana. Iz tega se vidi, kakih sredstev se poslužuje za svojo »sveto« stvar rimski cerkveni poglavar, kako omrežijo celo vladarje z zanesljivimi svojimi zaupniki, tako da ve Rim vse, kar se dogaja in kar se sklepa v vladarskih hišah. Bankir Ernst pl. Mendeissohn, šef be-rolinske bankirke hiše Mendeissohn &. Comp., je umrl v soboto v Draždanih. Znan je bil za najboljši finančni veleum, imel je vse polno domačih in tujezemskih, posebno ruskih redov. Jane Twain utonila. — 28 let staro hčer starega amerikanskega humorista, svetovnoznanega Mark Twaina, Jane, je napadla padavica v kopališki vari, kjer se je utopila. S tem je izgubil 74 letni humorist zadnjo hčer, prva je poročena z ruskim virtuozom na glasovir, z Gabrilovi-čem. Sedaj je pisala hči životopis svojega očta. Ob tej priliki se je izjavil sloveči hu-moristični pisatelj, da ne piše nič več že tri leta. V nekem kinematografičnem gledališču v Lvovu je nastala velika panika. Bali so se ognja. Ljudje so drli od predstave, pred durmi na stopnišču je pa čakala velika množica ljudij na drugo predstavo. V tej gnječi sta bila dva dečka v starosti 15 in 16 let zadušena, o*em oseb je bilo ranjenih in med temi štiri prav težko. Ruska plavajoča razstava v Bulga-riji. — Rusi so priredili na veliki radiji razstavo in ta ladija je prišla na Bulgar-sko po Dunavu v Burgas. Razstave se u-deležuje vse polno Bulgarov, in tudi car Ferdinand z ministri Malinovom, T^apri-kovom in Nikolajevom jo je posetil. Eksplozija v dekliškem penzijonatu. -r V salonu dekliškega penzijonata v Warni na Bulgarskem sta eksplodirali dve bencinski svetilki, ko so bila vsa dekleta zbrana v salonu. Dve deklici sta bili koj mrtvi, vsa druga dekleta so pa težko ranjena. Pevka-niorilka. — V Nanev na Francoskem je imela pevka Dubant ljubavno razmerje z gledališkim kapelnikom, ko je izvedela, da se misli kapelnik bogato poročiti, je udrla v kapelnikovo spalnico, ustrelila ga in na to še sebe. On je koj umrl, ona se pa bori s smrtjo. Konfiskacija Ferrerjeve zapuščine.— Protest proti konfiskaciji nepremičnin u-bitega Ferrerja je zavrnilo špansko mini-sterstvo. V kratkem bo španska vlada konfiscirala posestva, založarno in šolo Ferrerja in namerava zapleniti tudi premoženje, katero je imel Ferrer ha Francoskem. ' " j V nekem stanovanju v ulici Saratvo v Petrogradu je počila bomba, ki je ra-rušila dve nadstropji in ubila tri osebe. Istočasno je bil umorjen v isti ulici oberst policije Karpov. Sumi se, da je v" ozadju velika zarota.' Velikansko tihotapstvo v Ameriki. — Amerikanske oblasti so zaprle v New-Yorku 15 največjih trgovk z modnim blagom. Dobivale so blago s.parniki, colnine nikdar plačale, tako da je fiskus na škodi za 20 milijonov mark. Zrakoplovec Paullian pojde te dni s svojima sinovoma v Ameriko, ker bo prirejal celo leto vzlete s svojim zrakoplo-v jm. Po lastnem mnenju bo zaslužil 1 milijon frankov. Izdelavke bluz še vedno stavkajo v New-Yorku. Brez podpore od strani milijonark bi ta štrajk že kdaj prenehal. Delodajalci bodo morali zvišati plače šiviljam. Socijalisti so protestirali, da se šivilje družijo z ženami in hčerami velekapi-tala. Šivilje so jih pustiie protestirati. Sedaj je izbruhnil štrajk tudi v Philadelphiji. Banket amerikanskega milijonarja,— Amerikanski milijonar Wesler je priredil na svet večer v hotelu Savoy v Londonu banket za 100 oseb. Ta ga je stal 50,000 K. Dvorana je bila izpremenjena v pokrajino na severnem tečaju in vsa odičena z belimi krizantemami. Razsvetljavam jo je na tisoče žarnic. V dvorani ni manjkalo ne severnega medveda, ne eskimo-plesov. Na koncu banketa je bila napravljena polarna svetloba. Božično darilo v znesku 10 milijonov. — Jekleni trust v Ameriki je daroval za božiče svojim nastavljemeem 10 milijonov kron, 60 odstotkov dobe uradniki v gotovini, ostalo pa v akcijah. Dva Evropejca in sicer Nemec Burchhard in Italijan Benzoni sta bila v Arabiji na potu iz Sanaa v Tliais od domačinov umorjena. Nemški in italijanski poslanik v Carigradu zahteva od turške vlade, da naj dožene storilce in naj jih cksemplarično kaznuje. Mlaii nnennil so želi učiti slovenščine. V za-miall yU5|IUU mono m rad konverziral s Slovencem v angleščini. —¦ Ponudbe na naše upravni štvo pod št. 510. Rabite zmiraj Eustomaticus dr. Alfonza Milani Kajboljšo, čistil« za zol>e> Dobiva se v prašku ali v tubah v pariimerijah, mirodilnicah in lekarnah Za prodajo na debelo se je obrniti na g. dr. Alf. Miianija v Voroni v Italiji, ali pa v Roverettu — Trentinskb. GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel „Pri Zlatem Jelenu" V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1'20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče."— Točama z običajnimi gostilniškimi cenami zajedi in pijače. — Domača in tuja vina. — Plzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. - Postrežba pod novo upravo skrbna in točna. 48 17 5rečno in veselo novo leto vošči vsem svojim cenjenim (( odjemalcem in prijateljem ivrdkaiMČli&iBPČiČ Gorica Nadškofijska ulica 5, Srečno in veselo novo leto 1910! vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem v mestu in na deželi A. Bisail. I l " 5rečno in zdravo novo leto želi vsem svojim čast odjemalcem v mestu in na deželi tvrdka I H. Gorica Tekališce .los. Verdi št. 32. Bog živi vse odjemalce, ki so Kupili priBATJEL-u dvokofo, gramofon, orkesfrijon, Šivalni in kmetijski stroj, ^^g5^ Kdor še Batjeia ne pozna, naj to zopomni si,. da biva v Stolni ulici. Srečno novoleto, Čevlje močne, da sta bre3 upliva def in veter, vse to vošči svojim odjemalcem dobro $nani mojster (Sotič Qeter. prečno in veselo uošči usem svojim cenjenim odjemalcem Aleksander Ambrožič urar Tekališče Josipa Verdi 20, 0^ea^^ mi ue&el vošči Yscm svojim c. gg. odjemalcem fldolf Urbančič, Srečno novo leto 1910! vušci vsem svojim odjemalcem v mestu in na deželi Josip Terpin nasl. flnt. Potazky. Vsem s/ojim. cenjenim odjemalcem želim srečno in veselo novo letol Spoštovanjem Franc Ravnikar. Srečno in veselo novo leto želiva vsem svojim častitim gostom, pi^Leljem iti znancem Ivan in Marija Gle^čič gostilna »Pri petelioč i" v Gorici, JSt* alca nlficn Ste v. 7. Srečno in veselo novo leto 1910! vošči svojim cenjenim gg. odjemalcem v mestu in na deželi Franc Oberdank, izdelovatelj sodavice in pokalic. SreSnainveselonoToleto vošči cen j. gg. odjemalcem v mestu in na deželi Karol Draščik, lastnik odlikovane pekarije in sladščičarne v Gorici. © Slouenska briunica © &> % Srečno in veselo novo leto KM- 1910 -r% vošči svojim cenj. odjemalcem ^rtan }tovafe, ; brivec Gosposka uliea štev, /, I Rojaki, izpolnujte suojo narodno dolžnost: pristopajte k obrambnemu skladu družbe su. C in. (TI.! Sprejme se v najem ali na račun dobro Opcija do gostilno t)a (|oFišl{eti). Najrajše v tolminskem okraju. Naslov pove naše upravništvo. SUKNA in modno blago za priporoča firma Karel Kocian LVienl V Humpolcu na fisikem Tvorniške cene. Vzorci franke irečno in veselo novo leto 19101 uošči vsem svojim prijateljem in znaneem ter p. n. odjemaleem Gorica. Spojim cenj. gg. odjemalcem sci srečno in veselo novo leto 1910. tvrdka KONJEDIC & ZAJEG. Srečno in veselo novo leto vošči svojim prijateljem, posebno pa svojim gg. naročnikom in odjemalcem Anton Krušič krojaški mojster.