3
Beseda na nedelske šolarje ob novim letu.
Preljubeznivi šolarji in šolarce! Nicojšna dvanajsta ura je staro leto v dolgo večnost spremila , ž njim tudi mnogo naših znaneov in prijatlov, ki ne pridejo več nazaj. Radi bi jim danes k novimu letu srečo vošili, radi po navadi roko podali; — pa njih roke že merzle v grobu prahnijo, in sreča naša do njih v grob ne more. Oni so radi v miru, in ne želijo od nas druge novo-letnice, kot de bi se jih v svojih molitvah spomnili, in jim večni mir vošili. — Na pragu noviga leta stojim, in pervokrat v šoli v novim letu k vam govorim; hvala Bogii! de vas še zdrave in vesele vidim. Bog je bil v starim letu vam milostljiv; dal vam je zdravje, skerbne starše, ki so vas kojili, redili in pridno v šolo pošiljali; dal vam je pridne učitelje, ki so se z vami trudili, vas brati, pisati in računiti učili, in vam pot kazali k časni in večni sreči; dal vam je brez števila dušnih in telesnih dobrot; — ali ste se mu tudi za-nje spodobno zahvalili? O zahvalite Boga danes na pragu noviga leta za vse prejete dobrote! Zahvalite ga za ljubo sonce, ki je vam lani sijalo, — za luno in zvezde, ki so vam tako prijazno svetile, — za zemljo, na kteri živite, — za zdravje, obleko in streho, ki so vam toliko potrebne, — za rožice, ki so lepo cvetele, — za ptičice, ki so vam lepo pele, in tebe, ljuba nedolžnost! budile. Zahvalite ga za angelje varhe, ki so vas lepo varovali, — za vse nauke, ki ste jih v šoli, doma in v cerkvi slišali,— z eno besedo: zahvalite ga za vse, kar ste lani dobriga vidili, slišali, storili in se naučili. Za nastopno novo leto pa ga prosite, de bi vam še dober Oče bil, vi pa njegovi pridni in pobožni otroci! — Zahvalite se pa tudi svojim učiteljem za ves njih trud in skerb, ktero so lani 7* vami imeli, in jih lepo prosite, naj bojo še letašnje leto vaši neutrudni učitelji,   de vam  bojo pomagali v
ljubeznjivosti in modrosti per Bogu in ljude'h rasti. Svojim starišem za dobrote stariga leta roke poljubite (kušnite) in jih prosite, de naj vam še letaš v šolo hoditi perpu-stijo, kar bojo dobri in umni starši radi storili, ker dobro vedo, de gorsi dote bi svoji mladini ne imeli dati, kot de jo v šolo hoditi puste, kjer se mladost v božjim strahu koji, in si bogastvo nabera, kteriga ji nihče vzeti ne more.
Ljubi otroci! lanjsko leto pri šolski skušnji, ki vam je še v živim spominu, je mnogoteri izmed vas po za-služenji darila prejel; pervošolci so dobili lepe kipe ali pildke, križce, svetinjice in roženkrance, — dru-gošolci pa koristne molitne bukvice, naukapolne pri-povesti, pripovesti s podobami zoper mučenje žival, nar bolj omikan šolar pa je dobil cel tečaj kmetijskih in rokodelskih Novic. Vse te darila so iz ljubezni do vas vaši predragi in neutrudni prijatli spisali, in so se vam zlo zlo prikupili. Bog jim obilo poverni njih trud! Tudi jaz bi se vam rad v tem novim letu vslužil, torej vam troje bukve za novoletnico podam, ke'r sim si svest, de bote v nastopnim letu še pridniši od lanjskiga. — Perve bukve, ki vam jih danes v dar prinesem, so gerde, stare, zamazane, znotrej in zvunej z černilam ali tinto počečkane; — druge so lepo bele, kot sneg, in z rudečimi čerkami natisnjene; tretje imajo zlate pismen-ke, in se posodi od zlata in srebra lesketajo, — in te troje bukve bom zdaj poredama odperl, in iz njih vas brati učil.
(Konec sledi.)
7
Beseda na nedelske šolarje ob novim letu.
LKonec.~)
I.  Perve stare, gerde in zamazane bukve nar poprej odprem; nič lepiga v njih zapisanima ni, ker te bukve so: „bukve vesti." V teh bukvah so zapisani grehi pretečeniga leta in življenja , ki smo jih storili z mislimi, z besedami, z djanjem in z opušenjem dobrih del; — v njih tudi tvoji pregreški zapisani stojijo, ljuba mladost! Beri te čer ne bukve za menoj, in našla bos v njih černe pičice, ki so pregreški tvojiga dela. Beri: ali nisi bila terdovratnonepokorna svojim staršem in učiteljem, si jih vselej rada ubogala, rada v šolo hodila, in se pridno učila ? Si vsako jutro, opoldan in zvečer, pred jedjo in po jedi, pred delam in po delu, pred šolo in po šoli pobožno molila? Si komu na skrivnim kej vzela, ali se z premislikam zlagala, ali koga po krivim tožila, ga hudo opravljala in oponašala? Si se pri božji službi spodobno zaderžala — pobožno molila, in Boga zahvalila za vse prejete dobrote? Si bila mi-loserčna z živalimi, ki so tudi delo Božjih rok ? i. t. d. O ljuba mladost! več ali manj si se lanjsko leto v tem pregrešila. Koliko lepih naukov so marsikteri v nemar pustili, koliko ur v lenobi potratili, ki bi imeli v šolo hoditi, in se kaj dobriga naučiti! Mnogoterimu vaših verstnikov in verstnic bo žal, de so lepo priložnost v šolo hoditi zamudili, ktera zamuda se težko popraviti da. Leto je vam in njim minulo; vi ste na dobičku, in pridniši zmed vas so v zlate bukve zapisani; uni pa so na zgubi, in ostanejo v černih, gerdih in v zamazanih bukvah kot nevedni divjaki zapisani. — Kaj nam pa je storiti, me bojo poslednji prašali, de vse to popravimo, in de iz černih bukev izbrisani bomo? Kaj — nič druziga ne, kakor svoje pregreške spoznati, se jih kesati, in terdno skleniti, v novim letu se v vsih rečeh poboljšati. — Jelite, de vam te gerde černe bukve nič kaj ne dopadejo? Meni tudi ne; zatorej jih zaprem in na stran položim.-------
II.  Druge bukve, od nobene človeške roke pisane, lepo bele kot sneg, in z rudečimi čerkami natisnjene , odprem zdaj, in jih zmed vsih knjig za nar potrebniši knjigo štejem. V njih najde žalosten tolažbo, slab krepost, revež bogastvo, neumen učenost, mlačen gorečnost, dvomljiv svetovanje, bolnik zdravje, sužen reše-nje, z eno besedo, v njih najdemo vse, kar nas časno in večno srečne storiti zamore. Iz njih so se učili svetniki božji brumno, čisto in sveto živeti in srečno umreti, in marterniki vse krivoverske muke junakoserčno prestati. In ravno v teh bukvicah boš tudi ti, ljuba šolska mladost! našla vodbo svojiga življenja , in pravo pot k svojimu Očetu v nebesa. — In te bukve, ktere zdaj z veseljem odprem, in kterih nikoli zadosti priporočiti ne morem, so: ^Jezusovo presveto življenje." Njegovo sveto življenje ni druziga , kot izvir goreče ljubezni. Iz gole ljubezni do nas svojih otrok je on na svetim križu umeri, de nas je z Bogam spravil. Solze in kri, ktere je on prelil za človeški rod, so tedaj tiste Tudeče čerke , s kterimi je on bukve svojiga življenja pobarval. V teh bukvah se najde zapisano, de prava modrost je le Boga poznati, svoj cilj in konec vediti, in svoje dolžnosti poznati in dopolniti; — ta modrost je kralju in cesarju, kmetu pri plugu ravno tako, kot vam , ljubi otroci, potrebna. In v takih rečeh moder biti vam je Jezus v svoji mladosti in v celim svojim življenji nar lepši izgled. — Veliko, veliko koristnih in zveličanskih naukov za te? ljuba mladost! še
v ti lepi knjigi zapisanih najdem, pa sama jih boš brala in posnemala, ker ti letaš želim za vajo v branje „Z godbe svetiga pisma noviga zakona za mlade ljudi" v roke podati. Jaz pa zdaj, sicer ne rad, zaprem te lepe bukve, in vam še gorši odprem, ki imajo zlate pismenke, in se zlata in srebra lesketajo.
III. Z veseljem vam tedaj tretje zlate bukve odprem, ki se jim pravi „Veličastvo nebeškiga veselja";— v njih stoji z zlatimi čerkami tole zapisano: ;,Veličastvo in veselje nebeškiga raja je nezapopadljivo veliko, ker sam večni Bog je svojih služabnikov obilno plačilo". Dalje stoji zapisano: „De oko ni vidilo, uho ni slišalo, tudi v serce človekovo ni prišlo, kar je Bog tistim pripravil, kteri njega ljubijo". V nebesih je tako veselje, kakor prerok David pravi, de en sam dan v veži Gospodovi je več vreden, kot tavžent dni v naj večim veselji tega sveta; tamkej bojo izvoljeni nasiteni z obilnostjo nebeškiga veselja, ker jih bo Bog s poto-pam svojiga veselja napajal. — Kdo tedaj od nas ne želi v te zlate bukve večniga srečniga življenja zapisan biti, kdo ne vživati veselje nebeškiga raja? Gotovo boste, moji otroci! v teh bukvah svoje imena z zlatimi čerkami zapisane brali, gotovo enkrat vživali veselje nebeško, tode — de za nebesa se morate truditi, radi se učiti, Jezusa posnemati, po njegovih zapovedih živeti, svoje hudo nagnjenje krotiti, in iz goreče ljubezni Bogii zvesto služiti. —
Tole so te troje bukve, ki jih vam za novoletnico dam. Varite se pervih černih bukev, de ne bojo vaše imena v njih zapisane; — pridno in skerbno prebirajte druge bukve, in posnemajte Jezusa v vsih rečeh; ako bi vam pa včasi pretežko bilo dopolniti, kar vas druge knjige učijo, o! le hitro tretje odprite, in opomnite se veličastva in veselja nebeškiga raja, kteriga vam je Jezus pripravil; — tako boste lahko in veselo vse storili.
Zdaj vas pa Bog obvari; Bog daj vam in vsim učiteljem, ki se z vami trudijo, še veliko novih let v milosti Božji doživeti, zdravim in veselim se v šolah znajti, vesele pesme peti, in si obilno bogastva naberati za večno življenje, kar vam iz serca želi
prijatel vaš J. Zabukošck. *)
*) Pričijoči šolski ogovor ob novim letu, nekoliko okrajšan, smo že lani od castitiga gosp. fajmoštra za Novice prejeli; ker smo ga pa lani prepozno dobili, smo ga prihranili za ietašnje novo leto.                                       Vredništvo.