88. štev. Pavšalni tranko w državi SHS. V Ljubljani, v sredo 20. aprila 1921, /zhcja razen nedelj in praznikov vsak dan ob 10. uri dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, F rančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri-ibči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1’50. Uradni razglasi, poslano ter no-lice isti prostor K 2'—. Pri večjem naročilu popust. Posamezna itev. i k. Leto V. GlesiEo Jugoslo v. socllalno - demokratične stranke. Telefonska St. 312. Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt lete K 60, za meseo K 20, Za Nemčijo celo leto K 312, za ostalo tujino in Amerika K 360. Reklamacije za list so poštnine proste. Upravništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št.6/L Učiteljska tiskarna. Protičev mandat anuliran. — Nesramna mahinacija policajdemokratov. Konštatiramo na podlagi poročila dopisnega urada, ki temelji na podlagi stenografskih protokolov narodne skupščine, da je bil poslancu Stojanu Protiču njegov mandat nasilno odvzet. Največjo zaslugo za ta slavni čin »demokratskega« parlamentarizma ima bodoči policajmini-ster g. Svetozar Pribičevič. Pripo-• minjamo samo to, da je bil gospod Stojan Protič zaradi političnih deliktov že mnogokrat zaprt, da je presedel 4 dolga leta neposredno po svoji poroki v ječi. a vrnil se je vedno kot zmagovalec nad nasiljem. Mažaron-ske nasilne vladne metode ne bodo [fe n® »demokratske« stranke, in tudi g. Pribičeviču ne bodo zasieu-rale trajne oblasti nad državo. Danes goni g. Pribičevič Stojana Protiča v politično smrt, jutri bo pa ljudstvo pognalo policajdemokracijo v trajni pogin.- Na to nam Bog pomozi! In magari romamo vsi v ječe! Zora puca biče dana! G. Pribičevič, pozor! Torej verifikacijski odbor je na svoji seji, katere nikdar bilo ni. sklenil. da se odvzame g. Protiču mandat. Prav je tako. Sedaj bo Imel g. Stojan Protič vsaj proste roke, če, ga ne bo bankokratska banda, s katero so v zvezi tudi slovenski ban-kokrati (bolje bi bilo rečeno: banko-kradi). zaprla v najglobje ječe na Ka-limegdanu. Vlado bo prevzel v svoje roke g. Pribičevič, ki bo vladaj z »obznanami«. Pred 3 dnevi je izšla že tretja — on jih bo pridejal še nekaj. Pridejal jih bo toliko, kolikor jih bo diktirala francoska framasonska loža »Grand Orient«. Naši demokratski tepci bodo seveda nasedli na ta sladki lim, ker ne vedo, zakaj se gre. Ampak loža »Velika Moskva« ne spi! lo polom! Bomo videli, kdo bo jačji. Sledi poročilo iz parlamenta: LDIJ Beograd, 19. apr. 18. sejo ustavotvorne skupščine je otvoril predsednik dr. Ribar ob 9.30. Preei-i ?e.]e, zaP‘smk zadnje seje, ki se je ouobril brez izprememb. Predsednik ur. Ribar sporoči početkom seje, da se bodo v bodoče vsak dan pred selo prečitali vri poslanci, ker jih je mio pri včerajšnji seji navzočih nezadostno število. V bodoče se bo proti odsotnim poslancem postopalo po poslovniku. (Odobravanje.) Nato se prečitajo došle prošnje in pritožbe. ki se odkažejo pristojnim odsekom. Poročevalec verifikacijskega odseka dr. Mogorevič sporoči za tem da je odobrena ostavka poslanca btojana Protiča in da se poziva na njegovo mesto za poslanca Aleksan-ieiAP°dič' — Dr. Laza Markovič (radikalec): 1 o poročale Vi v svojem imenu — Dr. Momčilo Ivanič: To je falzifikat. Mi nismo imeli nobene seje in nismo ničesar sklenili. (Velik hrup pri radikalcih in narodnem klubu.) — Dr. Jovan Mogoro-vič: Ni resnica. Prosim, da se mi da besedo, ker moram odgovoriti. To ni istina. To ni noben falzifikat. Štiri mesece se že ta ostavka kisa. Vi držite političnega mrtveca v klubu, Dokopajte ga gospoda! (Velik hrup in protesti pri delu radikalcev in narodnem klubu.) — Dr. Momčilo Iva-' «ič: T° je falzifikat, gospoda. Verifikacijski odbor ni imej seje. — Posl. i Vujičič: To je falzifikat. Dajte mi, gospod predsednik besedo, da govo-Jlm. *•— Dr. Momčilo Ivanič: To je falzifikat. sram Vas bodi. Vi bi morali imeti sejo verifikacijskega odseka. — Poročevalec dr. Mogorovič: Ne žalite! Skupščina ima sedaj sklepati. — Poslanec Ribar: Gospoda"! £*var ni završena. To poročilo se bo UskaJo in razdelilo poslancem. — Dr. ^anič: Verifikacijski odsek ni imel v§7° in se" ne more sklepati. To je ■falzifikat! (Velik hrup.) Posl. Stjepan Banč (jugoslovanski klub): Verifika-!čilski odsek ni fmel šele. kako more biti kako poročilo?! — Posl. Vujičič: To je falzifikat. Prosim gospod predsednik za besedo, da pojasnim, da verifikacijski odsek ni imel seje. — Posl. Stjepan Barič kliče, da je to škandal in vprašuje, kdaj je bila seja verifikacijskega odseka. Prav!, da se to poročilo ne more tiskati. (Hrup in protesti med poslanci, prepir in pojasnjevanja.) — Predsednik Ribar: Prosim, tukaj je poročilo verifikacijskega odseka. — Posl. Stjepan Barič: To je navaden falzifikat. (Hrup pri radikalcih, narodnem in jugoslovanskem klubu.) Medsebojno pojasnjevanje poslancev izven poslanskih mest.) Predsednik prosi, naj poslanci ne debatirajo med seboj in naj zavzamejo svoja mesta. Velikemu hrupu med poslanci omenjenih klubov se pridružijo tudi komunisti. Predsednik poziva k redu in zavzame svoje mesto. Dr. Ribar: Hočem pre-čitati poročilo odseka. (Veliki protesti pri radikalcih.) Poslanca dr. Ivanič in Vujičič protestirata in pravita, da je poročilo falzifikat in da se ni vršila seja verifikacijskega odseka. Komunistični poslanci odidejo skupno s poslanci narodnega kluba iz klopi in debatirajo s poročevalcem dr. Mogorovičem in ostalimi člani verifikacijskega odseka, ki so podpisali poročilo. Predsednik dr. Ribar klice k posluhu. Hrup je tolik, da se ne razume nobena beseda. Predsednik sporoči, da je sprejel poročilo verifikacijskega odseka. (Ponoven silen hrup.) — Dr. Ivanič zahteva, naj se seja prekine. Predsednik prekine sejo ob 10.30. Vsi poslanci odidejo v klubove prostore, kjer so se vršila posvetovanja zlasti pri onih klubih, ki so zastopani v vladi. Ob 12. otvori predsednik zopet sejo. Predsednik dr. Ribar izjavi, da je bilo 12. aprila 1921. prečitano poročilo verifikacijskega odseka o ostavki poslanca Stojana Protiča. Takrat je kot predsednik objavil, da se bo to poročilo tiskalo in razdelilo med poslance. Medtem se je pojavilo vprašanje, ali je bilo prečitano poročilo sprejeto v seji verifikacijskega odseka po'predpisih poslovnika. Zato se bo tudi nadalje postopalo po zakonu. Naglaša, da je bilo dosedanje postopanje običajno in da se je vedno tako prakticiralo. Kedar je prišlo na vrsto vprašanje o ostavki kakega poslanca In njegovega naslednika, se je to vprašanje reševalo vedno avtomatično, po članih verifikacijskega odseka. Tako je sprejel tudi to poročilo verifikacijski odsek. — Nato dobi besedo dr. Šurmin. ki govori, da se z pos slovnikom, ki daje svobodo, hoče preveč omejiti svobodo in kršiti na najdelikatnejši in najbolj nezakonit način. Navaja čl. 17., po katerem se seje odsekov objavljajo poslancem na mestu, za to določenim v poslopju ustavotvorne skupščine, vabila pa se morajo pismeno dostaviti vsakemu poslancu, ako ni bil pri sklepu poslednje seje določen dan prihodnje seje. Pravi, da je to poročilo seje, na katero on ni bil pozvan, izzvalo veliko nezadovoljnost v narodnem in jugoslovanskem klubu, pri delu radikalcev in muslimanov. Zahteva, da naj poročevalec predloži .zapisnik te seje verifikacijskega odbora, da se more razvideti. kako je moglo priti do poročila. Mi smo za ta sklep zvedeli šele iz današnjih listov, pravi govornik. Nihče izmed članov narodnega kluba ni bil pozvan k tej seji. Vpraša predsednika, ali hoče postopati po poslovniku, ker drugače ne morejo vedeti poslanci, ali se ne bodo nekega dne našli vsi na ulici. — Predsednik verifikacijskega odseka Dragotin Pečič hoče govoriti, vendar ne dobi besede. Javijo se tudi >.rugi govorniki, toda predsednik prekine debato o tej zadevi. — Za tem je govoril minister za agrarno refor-. mo Uzunovič, ki je obrazložil uredbo o agrarnem vprašanju in vprašanju dobrovoljcev. Zatem je predsednik zakljujil sejo ob 12.30 ter določil prihodnjo na 4. uro popoldne. Na popoldanski seji je nadaljeval svoj govor socijalni demokrat Divac, ki ga na zadnji seji ni mogel dokončati radi nezadostnega števila prisotnih poslancev. Trumhičev nastop. Beograd, 19. apr. Na jutrišnji seji konstituante bo govoril dr. Trum-bič. pri čemer bo zlasti podal pregled ustvaritve naše države z ozirom na dosedanji zgodovinski razvoj, na krfsko deklaracijo in ženevski pakt. * Trumbičev nastop je odveč. Škoda besed. Preokret je že tu in kmalu ga bo čutila vsa javnost. Škoda vsakih reminiscenc. Aro eri kanci v Porto-rose. Pariz, 19. apr. Kakor poročajo listi, je sklenila vlada Zedinjenih držav. odposlati na konferenco v Por-torose, ki bo uredila finančne in gospodarske probleme v Srednji Evropi, svojega odposlanca, ki se udeleži posvetovanj, katera se začno 30. apr. kot oficielni opazovalec. Amerikanske misije se nahajajo že prilično dolgo časa v Evropi pri vseh mogočih državah. Videle so dosti oslov. Sedaj gredo gledat še slično razstavo v Portorose. Zato pošiljajo tja le opazovalca, ne udeležnika. Grške »zmage*. Atene, 19. aprila, časopisi poročajo iz Smirne, da so grške čete odbile turški napad pri mestu Hassan Teppe. Grško topništvo je s svojim ognjem pregnalo sovražno konjenico. Turki so bili potisnjeni do Kara-dagha. Grške postojanke na južni fronti se od dne do dne bolj utrjujejo, po drugi strani pa vsak dan dohajajo nova velika ojačenja. Vsi prehodi in križišča so močno zasedena po grških četalh Odpor grških čet pri kraju Ruatha je vedno močnejši. Vsi turški napadi, ki gredo za tem, da bi se grške postojanke oslabile, se izjalovljajo ob odporu grških čet. Prostovoljci iz Male Azije se vsak uan v velikih skupinah priglašajo v grško vojsko. * Nam pa poročajo iz zanesljivih virov, da se Francozje, ki pomagajo Grkom, vedno bolj bližajo — Parizu! 1-jubo doma. kdor ga ida. Ampak Čičerin v Moskvi je dobre volje! In če so ta gospod dobre volje, je to za Pariz jako nerodna stvar. Francoska vlada protestira. LDU Monakovo, 19. aprila. Dunajski listi poročajo, da je francoska vlada poslala bavarski vladi noto, v kateri se zvrača s strani Francije vsa odgovornost za ljudsko glasovanje na Tirolskem za Bavarsko in v kateri francoska vlada ostro protestira proti nekim namišljenim kršitvam versaillske pogodbe. Wolffov urad je pooblaščen izjaviti, da bavarska vlada ničesar ne ve o kaki taki noti. * Na Tirolskem nameravajo izvršiti ljudsko glasovanje v prilog priključitve Avstrije k Nemčiji. To je za francoske bankokratske uderuhe strašna stvar. Kaj bodo počele francoske grizete in midinete, ki žive le od bankokratskih »žuljev«, če Nemci »sladkim« judom francoske frama-sonske lože ne bodo hoteli plačevati debelih dohodkov? Hudo bo to, hudo! Češkoslovaška ljubezen do Karla. LDU Pariz, 19. apr. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je izjavi! praškemu dopisniku lista »Echo de Pariš«: Mala ententa bo potem javnega akta naznanila ojačenje svojih zvez, ki so postale potrebne vsled poizkusa povratka bivšega cesarja Karla. Minister meni, da bo Madžarsko zadela notranja katastrofa, če bo nadaljevala sedanjo politiko. * Češkoslovaška ljubezen do Karla mora biti jako velika. 2e 14 dni Je od tega. ker je Karl Habsburški odšel, pa ga še vedno obirajo. Konference v Rimu. LDU Rim, 18. aprila. Posebni od-* sek konference nasledstvenih držav! je danes razpravljal o vprašanju dr* žavljanstva pripadnikov bivše Av.< stro-ogrske monarhije. LDU Rim, 19. apr. Juridična ko* misija konference nasledstvenih dr* žav v Rimu je danes proučevala' predloge za razdelitev arhivov bivše, skupne uprave. * Oče. odpusti jim. vsaj ne vedo, kaj delajo. Oni so zadovoljni z dija t:.mi. V katerih obratih naj se ukine osemurni delavnik. Že 15. aprila je izšla naredba, po kateri se sme ukiniti osemurni delavnik v malih obratih. Centralna vlada je napravila s to naredbo krut atentat na socijalno zakonodajo, ki je najbrže le prvi poizkus reakcije. Dne 19. aprila pa je sklicalo poverjeništvo za trgovino in obrt v Ljubljani anketo, na kateri naj bi se določilo, kakšni obrati spadajo v mali obrat in kakšni ne. Na anketo so bile povabljene tudi strokovne organizacije in strokovna komisija. Gospodje zastopniki obrtnikov so zahtevali, da se smatraj vsaka obrt, ki ima do 20 delavcev brez vajencev za malo obrt ter naj se v vseh takih obrtih delavni čas podaljša. Gospod Francheti, reševalec male obrti, se je največ zavzemal za to, da se ukine osemurno delo v mali obrti. Kje tedaj naj se določi meja med veliko in malo obrtjo? Po mnenju gospodov spadajo v malo obrt vsi podjetniki, ki imajo 20 delavcev ne glede na število učencev; učencev robota lahko poleg dvajset delavcev trideset in še več. Z drugimi besedami rečeno: v Sloveniji naj se osemurni delavnik sploh ukine; delavstvu, ki se je borilo petdeset let za osemurni delavnik in ki ga je V »svobodni Jugoslaviji« končno izvo-jevalo, naj se mu zopet odvzame! Le tako naprej, gospodje, ako hočete delavstvo izzivati, svobodno Vam! Naši sodrugi so situacijo tako} spoznali, in prišli do zaključka, da nimajo na anketi nič Iskati in o osem-« urnem delavniku sploh ne razprav* ljati. kjer naj se ukine in kje ne, tem* več ostati na stališču, da osemurni delavni čas velja za vse delavce X vseh obratih! Zastopnik strokovne komisije s« Mihevc je v tem zmislu podal izjava, pripomnivši, da se mora, preden se o mali obrti razpravlja, zakonitim po* tom določiti, koliko vajencev sme mojster Imeti in, da zastopniki de* lavstva niso pooblaščeni tu razprav* ljati o odpravi osemurnega delavni* ka. Zastopnik organizacije tesnili de* lavcev, s. Bradeško, Je podal slična; izjavo, in povedal, da se Nahajajo vi lesni industriji podjetja, k! še danes delajo po 12 do 14 ur dnevno. Isto* tako je v Imenu organizacije oblači!* nih delavcev s. Bartulovič podal iz* javo, da o naredbi glede ukinjenjA osemurnega dela sploh ne razprav* Ijatno, ker ni delavstva nihče vpraša! za mnenje, temveč se je izdala na* redba enostavno na zahtevo pod je t* nikov. Nato so naši sodrugi zapustil! anketo, kar je popolnoma prav! Na; enketi so pa ostali zastopniki kleri* kalne organizacije In pa Narodni so* cijalci. Sedaj pa ima besedo strokovna komisija in pa dalavstvo. Manjšinsko poročilo socijalističnih in republikanskih članov ustavnega odbora. (Dalje.) 5, Tretji oddelek obsega vprašanja, o katerih ni bilo govora v vladnem načrtu, in po tem bi se lahko zdelo, da nam Je vlada in vladna večina na tem polju naredila veliko koncesijo. Toda s stališča socialne pravičnosti in sedanjega stanja gospodarskih razmer ni niti ta oddelek zadovoljiv. Tudi če je odborska večina z vlado pod pritiskom levih skupin pristala na to, da se sprejmejo nekatere odredbe socialnega in gospodarskega značaja v ustavo, vendar ni bila sposobna, da bi se bila povspela na višino priznanja faktičnega položaja In nespornih pravic ogromne večine naroda, delavskega naroda, ki je za državo najvažnejši, ne le po svojem številu, ampak tudi po svodi produktivni vrednosti. V naših načrtih so hile zahteve, ki jih večina sploh ni hotela priznati in sprejeti v ustavo, dasi so z ozirom na razmere sedanjega časa umestne in nujne; nekatere socialne pravice načrt večine sicer omenja, ali tako, da se lahko razlagajo na različne načine ta se s poznejšimi zakoni ne le lahko omejujejo, ampak tudi povsem uničijo. Če niso razmere v naši državi še take, da bi se takoj mogli realizirati naši socialni ideali; če naš gospodarski razvoj ni tako visok, da bj se mogla izvršiti popolna socializacija produkcije in razpečavanja blaga v interesu vseh absolutno enakopravnih državljanov; če se naša država ne more preobraziti v dovršeno socialistično organizacijo, dokler je temelj ureditve ostalega sveta še kapitalističen, bi bdlo vendar treba napeljati zfdconodajslvft v to smer, da se doseže Jn zajamči čim večja gospodarska Jn socialna enakoprav* nost vseh državljanov in da se odpravili razredi, kt obstojajo danes na škodo vs«w( društva. Treba bi bilo v ustavi dotočiti ta cilj, fai treba bi bilo tudi delavskemu razredu1 dati garancije, da bo mogel delati v tem smislu. Toda to se ni zgodilo, nasprotno pf ie stilizacija nekaterih člankov tega oddet* ka taka, da omogoča tudi prav reakclo* namo legislaturo v socialnih in gospodar, skih zadevah, V duhu socialnega napredka Je neiz. ogdbao organiziranje delavcev za uresniče« nje njihove emanclpacBe, ta v logični zve*' zi s tem ie tudi pravic« njihovega kolek* tivnega nastopanja v skupnih vprašanju#, Toda to, kar pravi načrt večine o tej pra* vief, Je tako nejasno, nepopolno in razteg* Ijivo, da lahko služi tudi povsem nasprot* ntm namenom. Zdrav gospodarski razvoj zahteva, da se omogoči delavcem večji vpliv na podjetja, v katera vlagajo svojat moč, zato da se na eni strani napravi kraj kapitalističnemu absolutizmu, ta da se nal drugi strani delavci čim bolje seznanijo z. vsem produktivnim ta sploh gospodarskim procesom in se tako pripravijo za naloge^ ki jih bodo morali izpolnjevati v bodočno* sti. UstaVnl načrt večine ne omenja o tem ničesar, In zdi se, da se noče niti dotakniti tistega gospodarskega sistema, ki služi samo gospodarsko močnim, eksploatira prave producente, In damia dap provocira ljuto boje ng škodo celote, • Siran 2. NAPREJ. Stev. 88, Nezadovoljavajoče so tudi odredbe, ki Se nanašajo na agrarna vprašanja. Storil Se je sicer nekakšen poizkus za rešitev agrarnega vprašanja, toda zaključil se je z zanikrnim kompromisom, ki bo morda zadovoljil nekoliko dosedanjih veleposestnikov, podpirajoč njih nado, da bodo brez razloga dobili velike odškodnine na račun celote, nikakor pa ne bo rešil agrarnega vprašanja. Načrt se izogiba vsaki definiciji zemljiške lastnine, posest pa regulira tako, da tisti, ki zemljo zares obdelujejo, vendar nimajo garancije, da bodo dobili tol is o Sveta, kolikor bi ga ne le mogli, ampak tudi morali obdelovati, da bi jim bil obstanek zagotovljen. Tudi ni nikjer označena nikakršna ■ maksimalna meja zemljiške posesti, in to se bo nedvomno razlagalo tako, da bodo individualne veleposesti tu dj nadalje dovoljene. Ktr bi- morala zemlja služiti vsemu narodu, bi bilo v ustavi treba določno izreži, da Je zemlja last ysega naroda, tedaj bi se bila lahko tudi določila načela, pc katerih se daje v posest tistim, ki Jo rc; Obdelujejo, m zakonodajec bi tedaj tudi lahko ustanovil pravice celote z ozirom na vpliv na obdelovanje zemlje in na racionalno pospeševanje poljedelstva v .-plašnem Interesu. Vse to je izostalo iz tega načrta. Sicer pa to tudi ni moglo priti vanj, ko ve-Sina ni Imela poguma, da bi se lotila rešitve problema iz temelja. Tako je torej tudi ta oddelek kljub tvojemu sugestivnemu naslovu povsem nepopoln in nezadovoljiv. 6. O četrtem in petem oddelku nam bi Ireba mnogo besed. Označili smo svoje republikansko stališče, In naše nesoglašanje g odredbami teh oddelkov je eo ipso razumljivo. To velja tudi za šesti oddelek o namestništvu. Toda tudi sedmi oddelek je nezadovoljiv, ker ne varuje niti pravic državljanov, niti pravic skupščine same. Majltna tolažba Je na primer v tem, če se pravi, da bo zakon rešil vprašanje ženske volilne pravite. Značilno je, da se Je večina upirala zahtevi, da se uvrsti v ustavo princip proporcionalnega sistema za sestavljanje narodnega predstavništva, ki pada med najvažnejše pridobitve In garancije modeme demokracije. Odločno stojimo na stališču, da gre volilna pravica vsem državljanom Dboflega spola, kaor tudi na tem, da bodi Narodna skupščina sestavljena po načelu proporcionalne volilne pravice. Z nač^t parlamentarizma In ustavno-ne strinja, da more krat) ne koli pogodbe, tudi če se §to politične«, brez odobritve čine. Z ozirom na dosedanjo prakso hi bilo zelo važno, da se naglasi In garantira pravica skupščinske kontrole v zadevah zunanje politike. Le na ta način bi prišla zunanja politika res pod kontrolo naroda. Da se zadosti principom resnične demokracije, bi bilo treba določiti, da more-|o sestavljati vlado le od naroda izvoljeni poslane!. Politične vesti. !+ Ne Se Se! Pišejo nam: Nč Sč Sč .{narodnosocijalna stranka) ustanavlja razne gospodarske zadruge in posojilnice. Tako so ustanovili ti iz Trsta preuešeni »po-litikarji« tudi v Celju strankarsko posojilnico. Vse prav In lepo. Samo malo čudno Je, da za vsemi temi ustanovitvami stoji gospod Anton Pesčk, »Jas bife« dne voka »Jugoslavije«. Mož je nekakšen gospodar NSS. Potom, kar je včerajšnji »Naprej« sporočil, namreč, da Je Peskava šparkasa, »Jugoslovanski kreditni zavod« imenovana, posodila NSS kar 3-10.000 kron, razumemo položaj. Smental Ce dam stranki tak denar *auf Nimmer wiedetsehen«, to ni kar si bodi. V Celju ie zato gospod Anton Pesek, član nadzorstva novoustanovljene narodno socialne posojilnice. V Ljubljani pa čivkajo vrabci po strehah, da bi gospod Anton Pe-s4k potreboval prav temeljito nadzorstvo, ker njegovo gospodarstvo le več kot čudno. Za NSS je vse to zelo značilno. V Pe-sku bo imela drugega Mandiča. In taka stranka med delavci Išče pristašev ln vo-tilcev?! + Iz narodne skupščine. Včeraj je govoril v konštituanti posl. dr. Luktalč. On je rekel, da hoče narod kralj«, in kdor tega ne tvenjame, ta bo zaprt. Mi verjamemo., + Proti s. Etbinu Kristanu je govoril le dni v konštituanti posl. dr. Lukinič. On je rekel, da to vse ni nič res, kar je pove dal s. Etbin Kristan. S tem je samo potrdil, da je vse to. ros. Ta, kar je govoril s. Etbin Kristan, mogoče ue bf bilo res, ampak sedal, ko je vse njegove trditve demokrat Lukinič negiral, so postale vse trditve s. Btl se nlk; Sklepati ki Imenujejo Narodne ski Etbina Kristana čisto gotovo absolutno resnične. .+, Ker živimo v monarhistični državi. Iz Berlina javljajo: Danes Je bil svečan pogreb pokojne bivše nemške cesarice Avguste Viktorije. Za grob je bil določen antični tempelj poleg nove palače, ki so ga izpremenilj v mavzolej. Velike množice ljudstva so prišle k pogrebu od blizu in daleč. Ob pol desetih so se člani bivše cesarske rodbine, plemstvo, dostojanstveniki itd. zbrali na postaji Wiidpark. Med zvenenjem zvonov je šel sprevod med špalirjem dijakov, domoljubnih društev in častnikov prejšnje vojske in mornarice k templju, kjer se je rakev položila na oder. Ob mrtvaškem odru so stražili štirje sinovi pokojne cesarice kot častna straža. Pogrebih govor je imel višii dvorni pridigar dr. pl. Traueder. Okrog mrtvaškega odra so položila zastopstva raznih društev ln korporacij neštevKne vence. + Kongres transportnih delavcev. Včeraj je bil v Ženevi otvorjen mednarodni kongres transportnih delavcev. Zastopane so bile: Belgija, Danska, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Holandska, Luksenburg, Nor- veška, Avstrija. Švedska. Švica In Češkoslovaška. V predsedstvo so iz~. voljeni Doerigg (Nemčija), Garrey (Francija) in Boving (Anglija). — Kongresu je bil predložen sklep, v katerem kongres pooblašča tajništvo. izvrševalni odbor in generalni s.vet, naj budno in energično, bodisi po mednarodni zvezi prometnih de-, lavcev sami, ali s sodelovanjem z mednarodnim delavskim pokretom.v splošnem pobija vsa stremljenja in nakane militarizma, imperializma in mednarodnega kapitalizma za podporo reakcije, protirevolucije in vojne. Po izvrševal, odboru predlo-^ žena resolucija se nanaša na mednarodno sodelovanje, druga na mirovno pogodbo. V drugi resoluciji protestira kongres energično proti vandalskemu uničevanju strojev in potrebnih proizvajalnih materijalij in prometnih sredstev, ki se je ob izvedbi versailleske pogodbe vršilo v premaganih deželah, ker se s tem narodom vseh dežel z narodno-gospodar-skega stališča dela neopravičena škoda. Dnevna kronika. Akademske protestne demonstracije. Včeraj popoldne se je vršilo v veliki univerzitetni dvorani protestno zborovanje vseh ljubljanskih akademikov proti postopanju policije pri sobotnih demonstracijah v opernem gledališču in proti gazenju akademskih pravic. Nastopilo je več govornikov, ki so orisali položaj in opozorili na ogroženje akademskih pravic. Vsi akademiki so nastopili popolnoma enotno. Končno so bile sprejete tri resolucije, in sicer ena naslovljena na upravo gledališča, druga na predsedstvo vlade ki tretja na policijsko ravnateljstvo, katerih glavne točke so: Kdo je dovolil policiji vstop v gledališko poslopje; zakaj je policija aretirala akademike, ko so ji znani akademski predpisi; zakaj je policija in gledališko osobje brutalno nastopilo proti akademikom in zakaj jih ni policija ščitila itd. — Po končani skupščini so akademiki demonstrativno odkorakali pred deželno vlado ta policijo, kjer je vseučiliška deputacija izročila resoluciji. Ker niso dobili popoldne upravnika gledališča v pisarni, ne opernega in ne dramsKcga gledališča, so se akademiki ob pol 8. zvečer vnovič zbrali pred opero in deputacija je odšla v gledališko pisarno, Izročila protestno resolucijo in sporočila zahteve akademikov. Ker je bil prvi odgovor negativen, je odšla na zahtevo akademikov deputacija — drugič k gledališkemu upravniku g. Juvančiču. Po vrnitvi je deputacija prebrala naslednjo izjavo: Upravnik narodnega gledališča v Ljbljani g. Juvančič nas pooblašča izjaviti, da Iskreno obžaluje vse nelegalnosti, ki so se vršile na večer demonstracij dne 16. t. m. od strani osobja, ki je podrejeno gledališki upravi in da se bo proti vsem, ki so nelegalnosti zakrivili, najstrožje postopalo. — Nadalje ie zopet dovolil vstop na dijaško ta galerijsko stojišče, ki sta bili dosedaj rezervirani za policijo, toda nihče ni šel v gledališče, dede opernega ravnatelja Rukavine pa je Izjavil, da je nastavljen od centralno vlade. O zadevi baletnega mojstra Pohana, ki Je že pred dnevi ponuja! nekemu akademiku proste vstopnice za premiero opere Car-men, da bi akademiki priredili ravnatelju Rukavini manitestacijo, je izjavil, da bo uvedel najstrožjo preiskavo. Na vprašanje, kdo Je dovolil policiji vstop v gledališče, je izjavil, da on ne ve. Isto je izjavil tudi vladni predsednik dr. Baltič, ki je tudi rekel, da bodo policijski organi, ki so nastopali proti predpisom, najstrožje kaznovani Torej so prišli stražniki in detektivi saovl v gledališče proti svoji volji. Rekli so namreč, da bi raje spali. Pred razhodom se je vsa akademska omladina izrekla za glasbenika dr. Lajovica, ki zahteva, da pride v ljubljanski operi do temeljite remedure in ca-pite et in membras — v glavi in udih. — Akademska solidarnost je poparila vse policaj demokrate. Ministrstvo trgovine je izdalo vsem trgovinskim inšpektoratom nalog, da mu pošljejo vsako nedeljo točne podatke o stanju tržnega dela. Enostransko ministrstvo. V ministrstvu za socialno politiko so izdelali uredbo o zavarovanju delavstva na — srbskem ozemlju. Dodatek telefonskemu Imeniku za Slovenijo. Poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani ie izdalo k »Imeniku telefonskih naročnikov in telefonskih uradov v Sloveniji* še »Dodatek« ter ga odda interesentom proti povrnitvi nabavnih stroškov, t. j. za Izvod 1 dinar. V Ljubljani ta Mariboru ga prodajata tamošnja glavna poštna urada, nadalje ga prodajajo tudi poštni uradi Celje, Ptuj, Tržič in Kranj. Interesenti iz drugih krajev naj naročc »Dodatek« k telefonskemu imeniku pri gospodarskem uradu poštnega ln brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani. Repatriacija naših podanikov. Ministrstvo za socialno politiko je sporazumno z ministrstvom zunanjih zadev napravilo potrebne korake, da se čim prej izvrši repatriacija naših podanikov Iz Rusije. — Korake napraviš lahko naprej ali nazaj; kateri tzmed teh so bili napravljeni, nam ministrstvo za socialno politiko sporazumno z ministrstvom zunanjih zadev ni povedalo. Kdo je prvi v naši oper! in »Jadranski banki«? Kolikorkrat prideš v opero, tolikokrat vidiš mladega ravnatelja »Jadranske banke« Avgusta Praprotnika, ki hodi na oder za kulise ali pa prihaja od tam. Vemo, da je vsem, ki niso zaposleni pri predstavi strogo zabranjen vhod. Tako stoji zapisano tudi na železnih vratih, ki vodijo jz parter-' nega hodnika — na oder. Mislimo, da ne hod! ravnatelj »Jadranske banke* štatirat iz gmotnih ozirov, saj ima dva luksurjozna avtomobila — ali pa plesat med baletke, ki stanujejo v »Jadranski banki« mesto tistih njegovih uradnikov, ki nimajo stanovanj. Kako pravico ima ta človek, da je smel v soboto v gledališko pisarno, kjer so se nahajali aretiranci? Glede potovanja v Ameriko. Po časopisih se širijo zaradi potovanja v Ameriko neresnične vesti, s katerim se ljudstvo po nepotrebnem straši. Usojam se torej, vsem tistim, ki mislijo in ždijo v Ameriko potovati vljudno naznanjati, da parniki plovejo iz Trsta v New York redno kakor vedno ta da se vozni listki vseh razredov za Slovence neprenehoma prodajajo pri meni kot glavnemu zastopniku paroplovne družbe Cosulich-Line prej Austro-Americana. Pojasnila brezplačna. — Simon Kmetec, Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. Ameriško brodovje na Jadranskem morju, ki je imelo nalogo, da prepreči eventualne spopade na naših vodah, odpluje v domovino. Osješki železničarji so sklenili, da na 1. maja zastavljajo v protest, ker je bila zaprta tamošnja železničarska šola, . Pesek v moki. Belgrajski nadzorni organi so .konfiscirali pri tamkajšnjih pekih velike množine krušne moke, ki ji je bilo primešanega mnogo peska. Zanimivo je, da se je občinski predsednik potem branil, da napravi kake korake ln poišče krivce. Seveda, če je pa sam prizadet! Pri občnem zboru Nakupovalne zadruge je bil pomotoma zamenjan dežnik. Prosi se, da se istega odda v pisarni Nakupovalne zadruge, kjer se pravi dobi nazaj. Dva poročna prstana sta bila izgubljena dne 9. t. m. od trgovine Mencinger (Sv. Petra cesta) po Resljevi cesti do Komenskega ulice (trgovina Reisner). Najditelja sc prosi, da ju odda proti nagradi v uprav* ništvu tega lista. Zahvala. Strosovno tajništvo v Celju se zahvaljuje darovalcem za žrtve v Drž. ciu-karni v Celju ter potrjuje sprejem zneskov od tajništva rudarjev v Trbovljah 840 K, delavcev tvrdko Pachiaffov v Celju 106 K, od živilskih delavcev v Celju 128 K, skupaj 1074 K. Ostale skupine, ki nabiralne pole še niso vrnile, prosimo, da to čimpreje store. — Leskošek Alojzij, strokovni tajnik. Nercdnosil pri »Samopomoči«. Na zadnjem občnem zboru uradniške gospodarske zadruge »Samopomoči« v Mestnem domu 'Je' Izrazilo Številno uradništvo glede trgovskega poslovanja odboru nezaupnico na ta način, da ni bil sprejet predlog absolutorija in da Je bila Izvoljena četveročlanska komisija z nalogo, da preišče vse zaloge blaga, sestavi točno Inventuro in bilanco. Komisija je doslej izvedla le delno revizijo, ki pa je prinesla na dan velikanske nevednosti -in goljufive trgovske manipulacije. Na zahtevo državnega pravdništva sta bila včeraj aretirana trgovca Ivan Kavčič in de G r e g o r i, ki sta,bila vedno v zelo ozkih trgovskih stikih s »Samopomočjo«, Gre za znatne svote! Žepna tatvina. Pred vhodom v luno je bila kontoristinji Ani Avguštin izmaknjena torbica z 100 K gotovine in ključi. Pokradena brzojavna žica. Med Vrhniko in Logatcem so zopet v tretjič neznani tatovi - tihotapci pobrali 210 m bakrene žice z brzojavnih drogov v vrednosti 3500 kron. Izgubljena zlatnina. Dijakinja Anka Štrukelj je izgubila damsko denarnico, zlato zapestnico in zlato uro in še druge malenkosti. Tatvina parizarja. Kavarnarju Franu Krapežu je nekdo iz šupe v Mestnem logu odpeljal voz - parizar, cenjen na 4000 K. Ukraden dežnik. Ivanu Mencinu, s Krakovske ulice 37, je bil v gostilni na Bregu št. 18. ukraden dežnik. Slika kapitala. Invalid Alojzij Culkar Je hii bančni sluga pri banik »Slavija«. Mesečna plača 1000 K. Culkar se je i spozabil in začel poneverjati njemu za porto izročeni denar. Poneveril je nad 13.000 K. Nekaj okoli 4000 K so še našli pri njem. Ukradeni cirkuiarui stroj. Aretirani so bili Josip Praprotnik, Anton in Josip Jarc, ker so Mlekarski zadrugi ukradli cirkuiarui stroj, vreden 10.000 K. Sedem dni zapora in en post je prejel pri ljubljanskem okrajnem sodišču neki milijonar in hotelir T., ker ie ozmerjal nekega oficirja. Milijonar se je izgovarjal, da .e bil tisti dan razburjen, ker je prejel od davkarije plačilni nalog za 121.000 K. Stanovanjska slika iz cukrarue. Visoko, mrko in starodavno zidovje cukrarne, ki hrani najlepše momente iz življenja naših kulturnih delavcev, nam razkriva globoko stanovanjsko bedo in obenem težko moralno sliko. Kajti beda zganja številne rodbine v eno — samo luknjo. Ta beda rodi zle posledice. Nedavno je nastal v nclci sobi, kjer stanujejo kar tri rodbine, silovit pretep za/radi, nemoralnosti. /Sadnje dejanje teh bednih družin se odigra pred sodiščem. Pokvarjeno meso. Mesarici Mariji P. so na stojnici v Šolskem drevoredu zaplenili 11 kg smrdljivega mesa. Zaplenjeno meso Je bilo zdravju zelo škodljivo. Bz siranke. Sodrugi in sodružlce v Ljubljani, pozori Kdor še nima strankipe izkaznice, naj nemudoma pošlje po pristopno izjavo, ki sc dobe na Turjaškem trgu štev. 4/1. (sodr. Stresenova). Kdor še nima nove izkaznice, naj istotako podpiše pristopno izjavo in odda staro izkaznico, ki se vrne z novo vred. 2e plačani prispevki se vračunajo. Gre predvsem za to, da imajo vsi sodrugi enotne izkaznice. ‘ Spodnja Šiška. Zaupniški sestanek se bo vršil 21. t. m., v četrtek ob 7. uri zvečer v bivši nemški šoli. Udeležba dolžnost. — Odbor. Iz sts-ek. @rgsniz3£§je