"mVf^iii?« V Ljubljani, dne 7. oktobra 1915. Leto XXVIII. Spisi in dopisi so pošiljajo: Uredništvu ^Domoljuba" Ljubljana, Kopitaneva nlioa. Naro8nina. reklamacije in in-serat.i pa: UpravniAtvu „l>omoljuba*, -Ljubliana. Kopitarjeva ulica —— : S prilogama: = Maš kmečki tfom" m Jasa gospodinja". je i moko? Radi bi videli, da bi ta naš članek brali vsi, ki dobe naš list v roko. In sicer pazljivo! Vse, kar je v njem, je bilo sicer že povedano, toda v mlinu in, kakor se vidi, ludi v vojnem času se mora vsaka reč najmanj dvakrat povedati. Gre za preskrbo z moko. Od raznih strani čujemo tožbe in pritožbe, da ni ne moke, ne kruha. Niso redke hiše, kjer že tedne in tedne ni bilo kruha na mizi. Res ie sicer, da preobilja na moki ni v državi, takega pomanjkanja pa vendar ni treba. Kaj naj se torej naredi, da se mu odpo-morc? Vsaka občina naj naredi zapisnik ''Seb, ! i nimajo svojih pridelkov, najboljše če za celo lcio. Poleg dninarjev, rokodelcev, o lavcev, ki nimajo nič, jih je namreč j vsaki občini takih, ki imajo samo za ne-•;aj časa — kajžarji, najemniki, pa tudi kmetje v krajih, kjer je malo polja. Zapisnik naj b0 torej (emu primerno narejen, najložje po mesecih; na primer za oktober so ti-le brez moke; novembra pridejo po-leR njih še nastopni itd. V ta zapisnik se morajo sprejeti tudi begunci. Nespametno ie misliti, da bi vsled tega domačini manj ! , ■ Seveda naj se pa ljudje sami zgla-sa|° P" županstvu. Župan ne more vsega sam vedeti, Najboljše bi bilo, ko bi vsaka jjruzina, ki je brez pridelkov, napisala na ( levilo svojih oseb in ga oddala županstvu. i ie število oseb, ki potrebujejo mo-> d-jgnano, je treba izračunati, koliko se rabi. Račun naj se napravi naj- moke jla.?' mesece, in sicer na podlagi vla-odlokov dne 21. februarja, 26. marca |U"'ia leta 1915. V teh odlokih, ki jih a vsako županstvo, je določeno, koliko Pr'de na osebo žita ali moke. „ -vJ no 'ma posamna oseba pravico UU & moke na dan. Za kmete, njihove domače in kmetijske delavce, ki žive večinoma o moki, se je določilo 400 gr žita aH 320 gr moke (20 od 100 gre na otrobi); za vse druge, ki težko delajo, je pa določenih 300 gr moke na dan. Do 1. septembra je bilo za tiste, kateri so delali pri žetvi, določenih 500 gr žita ali 400 gr moke na dan; ta pravica je pa sedaj že ugasnila. Zaloge žita se bodo popisale dne 15. oktobra, Bog daj, da dobro izpadejo, da bi se dnevna množina moke na osebo mogla povišali. Županstvo ali žetvena komisija po teh podatkih lahko izračuna, koliko smejo porabiti osebe, ki jih ima v zapisniku, po njihovem stanu moke na dan in s tem tudi lahko, koliko potemtakem potrebuje njegova občina moke na mesec ali na tri mesece. Ta izkaz pošlje na glavarstvo in tam prosi, naj se preskrbi potrebna moka in pove, kam naj se pošlje. Vsako glavarstvo mora napraviti za cel okraj preskrbni načrt. Na eno stran zapiše, koliko moke se potrebuje glede na izkaze posameznih občin, n. pr. za tri mesece, na drugo pa, kako se ima ta potreba pokriti. Kje naj dobi glavarstvo moko? — Da to pojasnimo, moramo najprej povedati, da sta dve vrsti mlinov, ki me-ljejo državno žito: kontraktni in okrajni mlini, Kontraktni mlini so večji mlini, navadno taki, ki zmcljejo po en vagon (deset tisoč kil) na dan. Ti imajo pogodbo z vojnim žitnim prometnim zavodom in melje-jo samo zanj. Okrajni mlini pa meljejo samo za okraj. Zanje naroča glavarstvo potrebno žito pri podružnici žitnega zavoda v Ljubljani, če ga ne dobe domačega od komisijonarjev, in moko tudi samo glavarstvo nakazuje občinam, zadrugam ali trgovcem v svojem okraju, Okrajni preskrbni načrt obsega torej po občinah, ali če glavar drugače ukrene, po skupinah več občin, znesek, koliko treba moke za določen čas; obsega pa tudi, koliko te potrebe bo glavarstvo pokrilo iz okrajnih mlinov. Med nami je ta velika težava, da po več okrajih dozdaj ni nobenega okrajnega mlina. Šlo je tudi tukaj samo za večje, valjčne mline. Tako na primer nima ne črnomaljski, ne krški, ne kočevski, ne logaški, ne postojnski okraj na Kranjskem nobenega okrajnega mlina. Ne bo kazalo drugega, nego da se sprejmejo med nje tudi manjši mlini. Da bi se pa izven okraja izbrali okrajni mlini, pa pride predrago vsled prevoznine. Na podlagi tako izdelanega načrta naroči glavarstvo pri podružnici žitnega zavoda potrebno množino moke. Zanjo je seveda treba tudi preskrbeti denarja, ker sc mora moka takoj plačati. Tu pridemo do vprašanja, kdo naj založi ta denar, oziroma komu naj se naročena moka pošlje za posamezno občino, ali kjer je tako urejeno, za več bližnjih občin skupaj. Rekli smo že: občinam, zadrugam ali trgovcem. To se ne da kar za vse enako narediti, Sempatja je mogoče, da županstvo razdeli moko naravnost mecl potrebne; drugod županstvo pač prejme moko, razdeli jo pa med tamošnje trgovce; drugod zopet kaže, da posojilnica ali kmetijska zadruga plača in dobi moko ter jo potem razdeli ali med posameznike, ali med trgovce. To je zlasti tam primerno, kjer se za več občin skupaj nakazuje moka. Mogoče je pa tudi, da dobivajo trgovci naravnost moko. Kaj najbolj kaže, se mora presoditi po razmerah. Cena je določena; zato se ljudem ne more goditi nobena škoda. Poleg prevoznine, ki je v ceno že vračunana, se odkazuje trgovini 8 odstotkov kosmatega dobička. Skozi čim manj rok gre moka, tem boljše je. Tisti, kateri oddaja moko trgovcem, ki jo potlej prodajajo na drobno (občina, ali zadruga, ali morda kak velik trgovec), ne bi smel zase več odtrgati nego k večjemu tri od sto; ostalih' pet od sto je za nadrobnega trgovca že tako malo, ker se moke vedno nekaj raz-praši in uvaga. Kako naj se preskrbi, da se bo moka enakomerno razdelila, da ne bo eden dobil več nego mu gre, drugi pa nič, to je izročeno občinam, ki naj dogovorno z glavarstvi to urede. Po naši sodbi letos ne pojde brez kart, kar imajo že po nekaterih večjih občinah, bo treba uvesti povsod. Pomnimo namreč, da brez vestnega varčevanja ne bomo izhajali. Ne samo z moko, marveč tudi z drugimi živili, zlasti z mastjo je treba delati skrajno varčno. Kaj pa s Turki? Marsikomu je morda nekako čudno pri srcu, ko bere o prijateljih« Turkih ali pa da bodo nemške čete udrle na Balkan branit Turkom Carigrad. Stoletni turški boji so se nam pač tako globoko vtisnili v spomin, da nas že ob besedi »Turki« pretrese neka groza. Tudi ni minil skoraj noben Marijin praznik, da ne bi bili slišali v cerkvi kaj o turških grozotah in kako so se naši očetje z božjo pomočjo vojskovali zoper nje. Zato nam ne gre prav v glavo, da nai bi bdi mi zdaj turški prijatelji in zavezniki. Toda reč moramo presojati ne le s srcem, amoak tudi s hladnim razumom. Kako je? Nai je bilo krivo svetovne vojske to ali ono. gotovo je to, da gre Avstriji v tej vojski za bitje. Nam pa tudi. Če bi zmagali soviažniki, bi si Avstrijo med seboj razdelili en kos bi si vzela Rusija, en kos Romunija, velik kos Srbija in ne najmanjši kos se Italija. Tudi mi Slovenci bi bili raztrgani na kose. Velik kos naših dežela bi nrišel pod Italijo, drug kos pod Srbijo, eden bi ostal pri Ogrski, eden pa pri nemikih planinskih deželah. Tako sc bije svetovna vojska res za Avstrijo in tudi za nas. Ce pa gre komu za bitje, nič ne vprašuje, kdo je, ki mu hiti na pomoč. Pozdravljen vsak, ki pomaga. Če bi nanadli tvojo hišo roparji in bi ti jo hoteli požgati, tebe pa in tvojo družino pobiti, ali bi naj vpraševal, kdo ti tam hiti na pomoč? Tvoj sosed je, ki sla si bila dolgo v sovraštvu. Ali boš rekel: »Proč! Tvoje pomoči nc maram! Ne verjamem. Mislim, da bos pomoči vesel, pa naj pride od koderkoli. Še roko boš podal sosedu, ko bota roparje pognala v beg in se mu zahvalil ter dejal: »Sosed, Bog ti povrni!« Tako je z nami in Turki. Turki so veliko storili, da bo Avstrija mogla zmagati. Ko bi bili Rusi. Angleži in Francozi vzeli Carigrad, bi bili pognali tudi Romunijo in Grčijo proti nam, obenem bi pa bila dobila Rusija skozi ca-rigrajske morske ožine orožja in streliva in bi se tako vojska najbrže ne bila zasukala nam v korist. Seveda ne smemo misliti, da so nam Turki iz ljudomile ljubezni prihiteli na pomoč. Turkom je šlo za Carigrad in Malo Azijo in videli so, če pomagajo nam, da pomagajo sebi. To se pravi: hoteli so pomagati sebi, zato so pomagali nam. Kakor oni sosed. Najbrže je prihitel na pomoč, ker se je tudi za svoje domovje bal. A to nič ne dene. Pomagal je in skupna nevarnost ter skupna pomoč ju je zbližala, da sta si podala roke in pustila sovraštvo. Tako so zdaj Turki naši prijatelji in zavezniki. » Turki so mohamedani!- To je res. A ne vežemo se ž mirni kot z mohameoar.i, ampak le kot država z državo v skupni nevarnosti proti skupnim sovražnikom. Poglejte Ruse? V njih vojski so vse mogoče vere: pravoslavni, nekaj katoličanov, mnogo mohamedanov, celo sila poganov-malikovavcev. Francozi in Angleži so vse zvlekli skupaj: pogane iz Afrike in Indije. V tej vojski ne moremo govoriti naravnost o kakem verskem boju, da bi se borili na-primer katoličani zoper nekatoličane, ali kristjani zoper nekristjane. Na obeh straneh so katoličani in nekatoličani, kristjani in nekristjani, le še s tem razločkom, da je na sovražni strani mnogo več sovraštva proti katoliški Cerkvi, kakor na naši. Dandanes morejo Turki manj škodovati katoliški Cerkvi, kakor bi škodovali Rusi ali so zadnji čas škodovali francoski brezverci. Tako je reč, če vse hladno presodimo. Pravzaprav pa nimamo s Turki nobene zveze in zaveze. Lc bojujemo se zoper skupnega sovražnika, in kar doseže eden je drugemu v prid. En pomislek bi še bil: Ali ne bodo izšli Turki iz te vojske močnejši in zato bolj nevarni krščanstvu? Ta strah ni nespameten. Turki so oklicali tudi sveto vojsko , to je pa vojska za Mohamedovo vero. Če se tedaj Turčija po tej vojski okrepi, se bo okrepilo tudi mohamedanstvo, ki je v misijonskih deželah že zdaj najhujši sovražnik krščanstva. Misijonarji se tega tudi boje. A stvar je taka. Če bi se bili Turki vdali Angležem, bi Angleži prav tako pustili, da bi se mohamedanstvo širilo in krepilo. Francozi so pa zadnji čas v svojem sovraštvu do katoličanov mohamedanstvo celo pospeševali. Nevarnost torej s te strani nc bi bila kaj zmanjšana. Potem je pa še nekaj drugega. Če bo Turčija s pomočjo Avstrije in Nemči!e zmagala, bota imeli zanaprej Avstrija in Nemčija na Turškem veljavno besedo. Po vsej pravici bomo pa smeli katoličani zahtevati, da bo ta beseda v obrambo kristjanov! S Turki lahko branimo vsak svojo domovino, s Turki lahko sklenemo razne politične in gospodarske pogodbe, s Turki se lahko sporazumemo o naših gospodarskih željab v Mali Aziji; tudi glede misijonov in misijonskih šol v Turčiji, glede svetih krajev v sveti deželi se lahko s Turki pogodimo, a pri tem ostanimo, kar smo: Avstrijci Slovenci in kristjani! Pregled po svetu. Balkan. Nemčija hoče dobiti pot do Carigrada in Soluna; prijateljstvo Bolg;i. rije ji jc torej dvakrat ljubo. Da bi ji ohra. nila dobro voljo, je nasvetovala Turčiji, naj odstopi Bolgariji zemljo do Marice, kar se je sedaj zgodilo. Bolgari pa silno hrepene tudi po Makedoniji. Srbija bi bila priprav-ljena odstopiti takoj precejšen del — toda sporazum štirih ne bi videl rad, da bi Nemčija dobila vpliv na vzhod. Odtod sedanje balkanske spletkarije na desno in na levo, Grčija hoče tudi stražiti svoje meje ob Ma-ccdoniji. Ko je Srbija čutila vojaški pritisk na severu, se je zavarovala na jugu in razglasila deželo ob bolgarski meji za vojno ozemlje. To je dalo Bolgariji povod, da je sklicala vojsko. Na srbsko mejo so odrinile štiri bolgarske divizije, druge čete se pomikajo proti Dedeagaču, ker se Bolgari boje, da utegne ententa ondi izkrcati svojo armado in zasesti Makedonijo. Da je Bolgarija mobilizirala, pov,eni polom sovražne diplomacije na Balkanu. Bolgarija najbrž ne bo še tako lniro utia-rila na Srbijo, ali kocka je pačila. Grčija se nagiblie na naše stran? Iz Aten se naznanja, da se je ondi izvi iii preobrat na korist Bolgariji. Orre>:i e-sili sta se baje zavezali in obljubili G čiji, da Bolgarija nasproti Grčiji ne bo r. ^točila z osvajalnimi koraki. S tem bi bila kriza ondi poravnana. — Zdaj so pa četverozavezarji obljubili Grčiji, da takoj pripeljejo dovolj čet (150.000), če bi se izvršil napad na Srbijo in Grčijo; vzel 1 iii z Malte in Egipta. Poulični pohodi v Scliji, Pred rv >ij-skim in nemškim poslaniskim poslovi«. v Sofiji se je zbralo 30. septembra vel 1 al jaitva in občinstva. Z zastavami in rc eni so pozdravili oba poslanika. Mat ik acija je bi'a dostojna. Srbija prosi pomoči pri GrkiS. S ' >ka vlada se je obrnila do grške s pro'- jo naj bi jo v slučaju bolgarskega naoa.it podpirala. Grška vlada jc odgovorila -.c o vc-vidno, češ, da je mobilizirala zgolj i e-vidnosti, ker ne mara biti prest1 'ia. Najtežja zahteva Bolgarije je seve Solun. Koristi silijo Grčijo, da potiag S ' ;'i. Krali je pa prepričan, da zmagata Av.-' ija in Nemčija, zato to'iko ugibanja, k;'i bi bilo bolje. — Sporazum štirih držav lioce poslati na pomoč Grški 150.000 me če sc pridruži ententi. S tem bi bile na ; 1 peščene one čete, ki bi jih Grčija posln' Srbiji na pomoč, Ententa zasede Macerlonijo (?). Poslaniki v Scf ji so naznanili bo'garski vladi, da nameravajo države četverosoora/uma zasesti Macedonijo in albansko obrežie. Ali se pridruži tudi Romunija? Ministrski predsednik Bratianu je obvestil srbsl ga poslanika, da ostane Romunija vsled soglasnega ministrskega ; k lepa — n ev'or'>a-Italijanski listi pa zagotavljajo, da šc ni odločitve. Pritisk aa Bolgari;: Četverospora;".m> neprestano pritiska na Bolgarijo, da bi jo zvabil na svojo stran. Toda vlada se i >°-varja, da dosedanje obljube še ne z ščajo upravičenim nraodnim bolga* si. voy pod orožjem. — Venizelos je izjavil, c'v bo Grčija šla na pomoč Srbiji, če [o So!«>\t ija napade. Veliki! ofenziva združenih sovražnikov na zahodu se krha. Dosedanji uspehi Angležev in Francozov niso dosegli pričakovanj. Novi 'Juti boji se nadaljujejo. Izgube Angležev in Francozov so strašne. ~ Naskoki Italijanov na Mrzli vrh j" na obmostje pri Tolminu neštetokrat odbiti; istotako so bili zavrnjeni napadi ob Dobrdobski Planoti. — Ruska ofenziva v Vol-'"»iji zlomljena. — Boji zaDvinsk se nadaljujejo. — INa srbski meji MtTiJsko obstreljevanje. — Italijan sto a ladja „Benedetto Brin" uničena. Nemcem 100.000 kubičnih metrov strupenih plinov. Boji so bili na vsi črti ljuti. Borba v Champagni je zahtevala na obeh straneh hude žrtve. V zahodnih Argonih je število francoskih mrtvecev in ranjencev bilo še enkrat toliko, kakor na nemški strani. Nemci so se pomaknili deloma iz svojih postojank za 3 km nazaj. Dne 27. septembra so Angleži pri Loosu zopet spustili strupene pline, toda brez posebne škode za Nemce, ki so ta in prejšnji dan ujeli 3397 Angležev. — V odseku pri Arrasu, v Champagni in v krajih do Argonov so bili odbiti vsi sovražni napadi. Plini niso dosegli nameravanega učinka, pač pa so Nemci tu ujeli v dveh dneh 3397 Angležev. Novi ljuti boji na Francoskem so se ponavljali tudi 27. in 28. septembra osobito v krajih okrog Soucheza in Neuville (severno od Arrasa). Francozi so šestkrat napadli, a bili v hudih protinapadih odbiti. Vojni metež je trajal 36 ur. — Francozi naštevajo 20.000 nemških vojnih ujetnikov iz prve ofenzive; nemška poročila pa trde, da so zadali sovražniku tolike izgube, kakršnih na zahodu doslej še ni imel. Kljub temu se šopiri italijansko časopisje in piše o zmagoslavnem prodiranju francoske armade, zraven pa pristavlja, da imajo Nemci na vzhodu še za dva meseca dovolj posla, preden izkopljejo Macken-senovo armado iz baje težavnega položaja. Orjaški boji, kakor jih še ni bilo. To je gotovo, da tvega sedaj Francija v divjem boju, ki se razvija na celi črti od flan-derske obale do Vogezov in ki se je naj-silnejše razbesnel pri Lille in v Champagni — vso moč do zadnjega moža; enako tudi Anglija. Prvi uspehi so ostali osamljeni. Ob hrabrosti nemških čet so se ubile sovražne nakane. Odbita oienziva na zahodu. Na dveh točkah je divjala početkom meseca oktobra bitka s posebno ljutostjo: južno od kanala La Basse (severno od Arrasa) in južno od Soucheza. Tu so skušali Francozi prodreti z uporabo plinastih in ročnih granat. Kljub večkratni premoči sovražnika, ki se je obupno zaletaval, so Nemci osvojili začasno izgubljene točke. V loku pri Loosu (severno od Arrasa) na angleškem bojišču so prihajale brigade za brigado v ogenj. Zaman so se trudili angleški novi polki, da bi obdržali, kar so zadnjič ob plinastih napadih pridobili na ozemlju. Padel je celo en angleški general. Izgube Angležev in Francozov so strašne. Prodiralni poizkus se je torej ponesrečil; nič na boljšem niso bili tudi naslednji dan, 1. oktobra, ko so hoteli popraviti, kar jim prejšnji dan ni vedlo. V Champagiii so bili 1. oktobra vsi novi napadi Francozov brez uspeha; le v enem odseku je vdrl sovražnik v nemško postojanko. — Do 2. oktobra so ujeli Nemci 10.721 mož; med njimi 211 častnikov. FRANCOSKO BOJIŠČE. Uspehi oJenzive na zahodu. Veliko ®c so se nadejali Angleži in Francozi od oienzive, kakor so doslej dosegli. K del-emu urpehu jim je pripomogla samo »pli-• sta vojska«; začeli so namreč ofenzivo em, da so pri La Bassee spustili proti ITALIJANSKO BOJIŠČE. Na bolnišnico v Gorici so streljali Italijani tudi dne 27. septembra, dasi je zavod sedaj v lasti »Rdečega križa«. Izstreljenih je bilo 50 granat. — Italijani sedaj vsak dan obstreljujejo Gorico, ne da bi napravili kaj škode. Na Mrzli vrh in na tolminsko obmostje so Italijani 28. septembra popoldne začeli z vso silo streljati. Kanonadi je zvečer sledil napad, ki je pa bil odbit, Pri Dolju je vdrl sovražnik isti čas v naše postojanke, a so mu jih naši takoj razbili, da se j« moral umakniti. Artiljerijski boji so se nadaljevali tudi naslednji dan. Pri Dolju j* bil sovražnik večkrat odgnan. Novi boji pri Tolminu so trajali več dni. Dne 30. septembra so Italijani z močnimi oddelki trikrat zastonj naskočili Mrzli vrh in njegove strmine na jugu; imeli so zelo občutne izgube. Na Koroškem in Tirolskem so bili povečini samo artiljerijski boji. Velik napad na Doberdobsko planoto. Dne 2. oktobra navsezgodaj zjutraj so se spravili Italijani na severozahodni odsek Doberdobske planote. Naša artiljerija jiK je povečini razkropila. Enako se je kon< čala tudi namera nekega italijanskega bataljona, ki je hotel prodirati proti Zadravi ščini in Sv. Martinu, kakor tudi pri Sredi-polju. — Živahno gibanje sovražnih čet na' benečanski železnici ni ostalo prikrito našim opazovalcem. VOJSKA Z RUSI. Rusi so se umaknili. Ruska ofenziva v Volhiniji se je zasukala tako, da so Rusi obrnili hrbet in se umaknili noter za reko Putilovko. Avstrijske in nemške čete so grozile z obkolitvijo ruskih sil ob Styru, zato je moral sovražnik opustiti prodiranj« v trdnjavskem trikotu Luck—Dubno—Rov-no, dasi ga je stalo veliko žrtev. Ruske umikanje je trajalo cel dan 27. septembra. Naši so jih podili do Putilovke. Ruski poraz je občuten; izgubili so 40 km ozemlja. Ruske čete so se umaknile za reko Putilovko, K uspehu naših čet je pripomogla Linsingenova armadna skupina, ki je došla na pomoč vsled ruske premoči ogroženi zavezniški armadi, V ozemlju irdnjavskega trikota so se ruske čete po brezuspešnih napadih umaknile z zahodnih bregov reke Kormin, ki se vzhodno od Ikve izliva v Styr, ' En milijon pušk. V solunski zaliv so pripeljale tri ladje en milijon pušk, ki so določene za Rusijo, — Carjev ukaz zapoveduje, da morajo pod orožje 17 letni fantje, Najsevernejše bojišče. Boj za Dvinsk. Na južnozahodni bojni črti od Dvinska j« bilo 27. septembra po hudi bitki potisnjenih nazaj več ruskih čet. Okrog Dvinska je več jezerov, kjer je bojevanje tembolj otežkočeno; pomagati si je treba bolj s ka-valerijo. Vojna sreča se v tem okolišu menjava. Rusko poročilo javlja, da so bili številni napadi Nemcev v smeri Novo-Ale-ksandrovska odbiti. (Novo-Aleksandrovsk je mesto nekoliko kilometrov od Dvinska.) Boji v ozemlju med Vilno in Minskom. Nekako v sredini tega prostora ob mestu Vilejka so bili hudi kavalerijski boji. Močvirnato površje povzroča četam velikanske napore. Nemške prednje vrste so se 27. septembra premaknile nazaj za Vilej-ko, Tu so bile z ognjem artiljerije razkropljene sovražne čete, ki so neprevidno prodirale, • NA MORJU. Italijanska ladja v pristanišču Brin-disi uničena. Dne 27. septembra je nastala na italijanski bojni ladji »Benedetto Brin* (13.430 ton) eksplozija. Ladja je uničena — in z njo kontreadmiral Rubin de Cer-vin, dva poveljnika in 400 mož posadke; prav toliko se jih je rešilo. Listi pišejo, da se je ladja razletela, ker se je zažgalo strelivo v smodnišnici. — Nesreča je po vsi Italiji neprijetno razburjala občinstvo. Ali se je zgodila nesreča, ali je ladja uničena — po vojnih okoliščinah, se ne more dognati. V Brindisi se trdi, da je povzročil nesrečo torpedo nekega scvražnega podmorskega čolna, ki je bil vdrl v pristanišče. Pri eksploziji so bile poškodovane še tri italijanske bojne ladje. PROTI SRBIJI. Ob Kolubari pri Savi je naša artiljerija odgovorila na ogenj sovražnih topov s tem. da je 1. oktobra uspešno obstreljevala srbske postojanke na bregu. l mmske novice. Cessijev god smo praznovali pretekli por.ideliek. Avstrijski narodi poklanjajo svojemu častitljivemu vladarju letos za god neprecenljiv dar edinosti in vzajemne hra-brerti na bojiščih: >Branijo mu krono dedno zoper vse sovražnike.« Bolj kakor kdaj smo ta dan goreče molili, da bi nam ljubi Beg ohrani! cesarja, obvaroval katoliško Aviiiijo eaino, trdno, srečno! Q:vori'ev novega šentjakobskega most i. v Ljubljani se je izvršila tiho in brez š 2 na dc.n cesarjevega godu. V dcbie namene 'e zapustil argentinski večkratni milijonar Edvard Romaguera, ki 'e nedavno umrl v Madridu, vse svoje ogromno premoženje. Kol izvršitelje svoje zadnje volje je določil škofe v Madridu, Barceloni na Španskem in v Buenos-Ai-res (v juž. Ameriki). Celotno premoženje znaša 170 milijonov pezov t. j. 850 milijonov kron. E. Romaguera nima ne otrok, ne sorodnikov; ženi je izgovoril dosmrtno preskrbo. »Vojaška številka« »Slovenca« je izšla dne 29. septembra. Glavni del je tako sestavljen, da bo na korist in v tolažbo predvsem našim vojakom. Omenjeno vojaško številko bodo dobili povečini povsod, kjer sc nahajajo naši slovenski fantje in možje •— v zadostnem številu. Važen posvet. Nedavno je bil deželni glavar kranjski dr. Ivan Šu.steršič na Dunaju. Obiskal je ministrskega predsednika, vojn. in poljedelskega ministra. Nato je bil sklican dne 1. oktobra pri deželni vladi v Ljubljani važen posvet. Povabljeni so bili državni, vojaški, deželni in gospodarski zastopniki. Razpravljala so se vprašanja, k; se tičejo ureditve vojaških dobav, najvišjih cen in aprovizacijskih zadev. Vsem čifateljem »Domoljuba« oddajamo pozdrave med vožnjo od .... bojišča proti novemu sovragu .....kateremu se bo prav tako malo posrečilo premagati nas slovenske fante, kakor vsem drugim. 41 . Srce nam je bilo hvaležnosti in navdušenja, ko nas je prebivalstvo pozdravljalo na vožnji skozi Primorsko, Kranjsko----kakor pred 14 meseci. Zavest in prepričanje ima-j mo, da moramo zmagati. Kličemo vsem: Na svidenje! — Desetnik Albin Planinec, desetnik Jakob Jereb, poddesetnik Jožef Horvat, inf. Ivan Zupane, desetnik Schulba Karel. Papež Benedikt XV. zopet kliče in vabi, naj bi se katoličani vsega sveta zlasti v tem mesecu rožnega venca združevali noč in dan v molitvi k Materi milosti, Kraljici miru, da izprosijo bratsko ljubezen in mir. Orglarska šola v Ljubljani. Mladeniči, ki bi radi vstopili v orglarsko šolo v Ljubljani. naj se zglasijo do 15. t. m. — če mogoče — osebno, sicer pa pismeno pri šolskem vodstvu: Pred škofijo 12, I. nad. Ponovno odlikovanje. Kurai dr. Fr. Kulovec, ki je od početka vojne v duhovski službi na severnem bojišču pri 17. pp., je dobil viteški križec Franc Jožefovega reda na traku vojaškega zaslužnega križca. Meso kuncev se bo dobivalo v Ljubljani. ko se ustanovi zavod za rejo teh drobnih uhljačev. Zavod bo pod Rožnikom in se bo osnoval s pomočjo državne pod- ! pore. Veliko škode je napravilo dolgotrajno deževje na Kranjskem in drugod. Ljubljansko barje je bilo deloma pod vodo. V Zagrebu je po nižje ležečih delih mesta nastopila voda nad po! metra visoko. Sava je prestopila bregove in se razlila po polju. — Savinja na Štajerskem je poplavila veliko lepega polja. Največ Slovencev-beguncev bodo spravili v nižjeavstrijsko mesto Gmiind, kjer je na obširnem prostoru postavljenih 144 lesenih barak za 61.000 ljudi. Tu je deloma že nastanjenih več tisoč naših beguncev, pridejo pa še oni, ki so zdaj na Ogrskem in drugod, tako da jih bo okrog 20.000. V taborišču imajo prostorno šolo, leseno cerkev. ki sprejme vase naenkrat 2500 oseb. Tudi gledališče in kino se nahaja v tem taborišču, ki je električno razsvetljeno. — Za zdravstvo je dovolj oskrbljeno; ne manjka tudi ne kopališča, zdravniških in bolniških sob. — Duhovno pastirstvo oskrbujejo sedaj čč. gg.: dr. Josip Ličan. Ciril Vuga, Josip Kos. Pade! je na italijanskem bojišču praporščak brane Fabijančič, doma iz Bučke na Dolenjskem. Bil je priprost in odkrit v besedi in obnašanju, vrl junak, ki je zvesto služil cesarju in domovini. Požar v Hrenovicah. 24. septembra je nastal ogenj v hiši eerkvenika Mateja Bole. Škodn znaša do 20 tisoč kron. Gasiti so pomagali ondotni vojaki. Nesreča je tem občutnejša, ker se bliža zima in je draginja radi vojskinih razmer preob-čutna. Dva !cška častnika: ujetnika stotnik Ricci Gaetano iz Neaplja in major Andrej Battinelli sta umrla v ljubljanski bolnišnici. Kdo ve? Že od 14. okt. 1914 ni ni-knkih sporočil o Albinu Mildavič, učitelju ki je služil pri 7. polku (Celovec), !2. Fcld-kompaniji, rojen 1887 v Kobnridu. Vojake prosi soorečila Ivan Gabršček, učitelj, Dolina p;i Tiči'.;, 19. september v Neaplju. Tudi letos ie čudovito zavrela strjena kri sv. mučenca Januarija, katere se hrani v posebni ste. kleni posodici. Četrt čez 10, uro je vpričo tisočere množice v stolni cerkvi strjena l-rj postala tekoča; zvonovi so zapeli po vseh cerkvah, sirene na ladjah so se oglasile admiralska ladja je sprožila 21 strelov. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvici sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 43/»% brez kakega odbitka, Mu uro bi! 8. zjiilfaj Go i. pepoirun. Glej inserat! Razne novice« Prestolonaslednik pri naših. Zadnji leden je nadvojvoda Karel Franc Jožef obiskal vse naše postojanke na Tirolskem in Primorskem. Na Koroškem je mimogrede pohvalil in odlikoval tiste voiake i so se udeležili uspešnih bojev na Find nigsko-fel-u. Pripel je obenem zlato in veliko srebrno hrabrostno sve!injo desetnik" Stiik-kler-ju, ki je s svojo stražo (dveh mož) uni- čil sovražniku 40 mož, do 100 p: ranil. Prestolonaslednik je obiskal tudi obsoške postojanke ter izročil marsikaleiemu junaku zasluženo odlikovanje. V Ti slu je bil sijajen sprejem. Mesto se je v k-atkem odelo v praznično obleko. Kovine bodo zahtevali. Z ministrske odredbo z dne 28. septembra je odrejena tudi v Avstriji rekvizicija kovinskih predmetov iz bakra, mesinga (medi) in nikla. Pobirala jih bo kovinska osrednja družba na Dunaju. Določena je cena za tako blago, obenem pa tudi najvišja cena za posodo iz pločevine in železa, ki bo nadomeščala odvzete predmete. Cesa prosite naši voiakj-inočle • Neki oče-vojak piše z bojišča meč dru-; gim: ^Slovenske žene! Čuvajte nam doma; nadvse skrbno našo ljubo deco, mš največji zaklad, ki ga imamo poleg vas: Vzgo-iujte nam naše sinove in hčeke v pravem krščanskem duhu; vzgojite jih tako '-"Ia bodo veselega srca, vestno, odkito. brez strahu in sramu, zasebno in javno i. :1 'iv>e' vali krščanske dolžnosti, kakor WeVJ_ božje in cerkveno postave. Pot do srečej nc pelje skozi slabe tovarišije in gcr-iilne, ampak skozi cerkve in katoliška dnlJva!« Nepričakovani uspeh III, nemškega nosojiUt ze pozdravljajo nemški časopis' z veselim zadovoljstvom. 12 milijard in sa nekaj čez sto milijonov mark je podpisanega III. posojila. To pomeni — tako pišejo — 1. Trdno, neodjenljivo voljo Nemcev, dati domovini, kar potrebuje. 2. Veliko umevanje finančnega vprašanja. 3, Ugodno gospodarsko stanje nemškega ljudstva po 15 mesecih svetovne vojske. Domovini koristi tudi vsak, ki piše svojcem v Ameriko, ako pristavi kaj o vojski ter pojasni vojne dogodke po resnici, V južni in severni Ameriki so namreč razširjena poročila o Avstriji, ki prihajajo iz sovražnih virov in so deloma neresnična, deloma pa zavita. Resnična poročila, ki jili bodo naši rojaki izvedeli iz pisem od doma, jim bodo v nemalo tolažbo. Za zgodovinsko kroniko. Zanimivost v Gorici je nov zavod, doslej po naših krajih popolnoma neznan. Potreben je in koristen — dasi zanj ne dobiš še besede v nobenem slovenskem besednjaku. Ta zavod je tudi posledica vojske in se imenuje: razušivalnica. Kdor ne ugane na prvi mah, kaj pomeni ta nenavadna beseda, naj jo razkosa na posamne slovke, pa bo hitro na jasnem. Dosmrtna kazen za stavkujoče, Vojaško poveljstvo (gubernator je sedaj znani general Rennenkampf) v Petrogradu je razglasilo, da bodo obsojeni v dosmrtno ječo vsi, ki bi stavkali, Tvornice stražijo sedaj kozaki. Krščanski železničarji alpinskih gora so odposlali 19. septembra številno zastopstvo na Dunaj na ustanovni občni zbor Državne zveze krščanskih avstrijskih železničarjev«. Na občnem zboru je bilo navzočih več poslancev. Pozdravljamo moški korak ustanoviteljev ter želimo novemu društvu obilo blagoslova. Slovencem pa kličemo: Vzdramite se tudi vi in pristopajte v »Jugoslovansko strokovno zvezo«. Japonska ne sme poslati čet. Japonski listi objavljajo odgovor japonske vlade na prošnjo sporazuma, naj mu prepusti čete. Ministrski predsednik Okuna je odklonil prošnjo in izjavil, da ga oporoka rajnega cesarja ovira, da bi mogel ugoditi željam sporazuma. Ukazal je namreč, da se smejo japonske čete odposlati čez morje le, če se nahaja Japonska v neposredni nevarnosti. Za vsako drugo podporo je pa Japonska pripravljena. Zamrznjeno pristanišče. Rusko pristanišče Arhangelsk je glavno mesto severnega ozemlja ob izlivu Vilne v Belo morje; ima 21.000 prebivalcev, V mestu cvete kupčija, ki jo pa ovira od morske strani šest mesecev trajajoči led, V sredino Rusije o roti Moskvi je pač izpeljana železnica. Ker je Arhangelsk proti morju že zamrznjen, je tako Rusija od morja odrezana. Spominu padlih naj bi bil posvečen vernih duš dan tudi na vseh bojiščih. Sv. °če Benedikt XV. je sestavil okrožnico na vse države, v kateri v imenu sv, vere in človekoljubja poziva, naj bi vernih duš dan počivalo orožje in naj bi se kri ne Prelivala. Višino 6700 metrov je dosegel letalec b- Audemars s svojim enokrovnim aero-Planom. Ker vlada v taki visočini hud mrazi se je moral dobro obleči. Njegov termometer je kazal v zračni višini 6700 metrov 30 stopinj pod ničlo. Za dviganje je potreboval dobro poldrugo uro. Nazaj je priplul v 20 minutah. Strahovito je moralo biti streljanje ob ofenzivi francoske armade v Champagni, če je res, da je francoska artiljerija izstrelila poldrug milijon granat in šrapnelov. To število je navedeno v listu »Corriere della Sera«. Orkan, Strašen vihar je razsajal 29. septembra v New-Yorku: Škode je nad 1 milijon dolarjev; ranjenih je bilo 150, mrtvih pa 5 oseb. Kako pozno je sedaj? Tako sli?imo mnogokrat povpraševati ljudi, ki imajo pač uro v žepu ali na steni, ampak svoji lastni uri ne verjamejo, ker je le slaba, netočno idoča bazarska ura. — Kdor nasprotno ima Suttnerjevo uro, ve vedno do minute natančno, koliko je ura, — Naročite veliki cenik z mnogimi slikami. Naslov: H. Sut-tner, Ljubljana 1, Govoii se, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 kron) sedaj žc radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4( 00 frankov popolnoma zaston j. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas „Srečkovnega zastopstva" v Ljubljani. Dopisi. Ribnica. Kmečka Zveza za kočevski okraj je pred tedni priredila sestanek županov in svetovalcev v Ribnici, kjer se je pod vodstvom dež. poslanca Škulja razpravljalo več važnih gospodarskih zadev našega okraja, predvsem glede živine in preskrbe z živili. Enak posvet je bil tudi v Vel. Laščah, kjer so bile zastopane vse občine velikolaškega okraja. Na obeh sestankih se je izrekla zahvala dež. poslancu Škulju za njegovo delavnost in trud ob preskrbi živil, kakor tudi deželnemu odboru za nastop v prilog kmečkemu stanu. Važni ukrepi so se nemudoma oddali na merodajna mesta. Še bolj kot kedaj je važen stik obč. zastopnikov s poslancem zlasti v sedanjih težkih časih, zato so se vsi I navzoči izjavili, naj se jednak sestanek | kmalu zopet skliče. Vsem onim posestnikom, ki so 18. junija v Ribnici dali konje iii opravo vojaški oblasti, pa še niso dobili plačila, se sporoča, da se je po ponovnem posredovanju dež. poslanca Škulja spravila zadeva v pravi tir. Dobil se je seznam posestnikov in oddanih stvari; v najkrajšem času se je nadjati odplačila. Od Sv. Ane pod Ljubelom. Po dolgih trinajstih mesecih se je zglasil iz ruskega ujetništva Franc Mubi. Nahaja se v guber-niji saratovski. Vedno se je mislilo, da je že davno mrtev, sedaj je pa došla za domače vesela novica, da še živi. — Ujet je tudi na Ruskem Janez Šmitek in sicer se nahaja v ruski Aziji. Ž njim v ujetništvu so Ribnikar iz Tržiča, Završnikov od Sv. Ane, šofer Janežič, ter Jezeršek, sin gospoda nadučitelja iz Križa. Slike in črtice z bojišč. Junaku y spomin! . , , Tam ob Dnjestru je dal svoje mlado, nadebudno življenje za domovino eden najboljših škocijanske župnije: praporščak Valentin Skušek iz Jeperjeka. Dan pred svojo smrtjo je odposlal domov vojno dopisnico sledeče vsebine: »Dragi moji! Nisem še prav nič ranjen in ne bolan do sedaj; kaj se bo v prihodnosti zgodilo, to je pa v rokah božjih. Če moram jaz in toliko drugih sinov naše domovine biti tukaj in se nam kaj zgodi, ne smete zato preveč žalovati, saj veste, da mora vsakdo stati na mejah, da brani Vas in Vaše domove, da morete mirno živeti in brez skrbi spravljati pridelke.« — Kakor bi bil slutil, da bo božja Previdnost terjala tudi njegovo življenje kot žrtev za domovino! Drugi dan 4. m. m. ga je šrapnelov izstrelek zadel v čelo. Rajni je bil kot novomeški dijak član dijaške Marijine družbe. Za slovo mu je v 1. številki letošnjega »Bogoljuba« zapisal pater Pavel te-le besede: »Bil je skoz-inskoz vnet, goreč, v resnici nravi Marijin otrok.« Neki ranjenec, ki je bil pri njegovi kompaniji in je prišel domov, je pripovedoval o njem: »Skušek je možak — z vsemi dober in vse ga ima rado.« Bil je vzor-mladenič, ki je povsod očitno kazal in odločno branil svoje katoliško preori-čpnje tudi pri vojakih. Pri svojih podložnih ni trpel nikoli nesramnega govorjenja, ki se tako pogosto sliši pri vojakih. Bil je vojak-iunak, ki je nanj bil ponosen ves pešpolk! V par mesecih je napredoval do praporščaka. »Domoljub« je že enkrat poročal, kako je nekoč zajel nad sto Rusov in strojno puško. Odlikovan je bil s srebrno hrabrostno svetinjo prve vrste. Zaslužil si jo je pa. kakor sam piše, tako-le: »Neko jutro prodiram s svojim vodom proti nekemu od Rusov slabo zasedenemu jarku; prav isti čas pa se navale od nasprotne strani cele mase Rusov proti nam. Komaj skočimo v jarek, ko slišim, kako nam prigovarjajo, naj se vdamo. Kranjski Janez seveda pravi: »Le bližje, seveda se vdamo.« Ko so bili le še par korakov pred nami, takrat pa sin kranjskega Janeza komandira: »Streljati!« Namah so naoravili Rusi na peklenski ogenj mojih Janezov »Kehrt euch!« Seveda ie malo zdravih prišlo nazaj, ker smo jih kar kosili. Potem pa smo napravili brez povelja še napad na ruski jarek, ga zavzeli in ujeli posadko.« Vojak, ki je dober kristjan je — junak; to je pokazal rajni Skušek. Naj bo zgled naši mladini! Sveta ma«a na višini 2200 metrov. Slovenski vojni kurat č, g. Ivan Sa-gaj je prideljen moštvu vernih Štajercev in Korošcev na višini 2200 metrov. Navzočnost dušnega pastirja na bojišču, okoli katerega divjajo granate, je za vojake, ki se bojijo Boga, v veliko pomirjenje. Dne 12. septembra je bila tam sveta maša, in sicer že v drugič; moštvo se je udeležilo božje službe z veliko pobožnostjo. Izredno priljubljeni, od oficirjev in moštva viso- 5» ko čislani poveljnik tega oddelka se ni zbal triurnega napornega pota na višino, da se je v sredi svojih vrlih vojakov, kakor vsakokrat, tako tudi tokrat udeležil svete daritve. Kakor zadnjo nedeljo, so se tudi sedaj po kratki, v srce segajoči pridigi osmim črnovojnikom slovesno izročile častne kolajne. „Ta vesela" od polentarjev. Ta-Ie pesmica, ki jo je zložil vojak Vid | žil prav po domače. Naši vojaki radi po-Ambrožič, je bila sprejeta v »Vojaško šte- j jejo, pa jim bo tudi ta prav všeč — ne vilko« Slovenca, dne 29. septembra. Še tisti ! samo po besedilu, ampak tudi po napevu. večer je dobila skladatelja, ki jo je zakro- j Takale je: A, a, a, zdaj urca je prišla.1 IN +\ ^ |S h , m^mžMm v zdaj ur- ca je pri - šla; * "-"mm mmmrnmMmmmšMmm / 9 lep že čas smo bre- pe - ne - li Ni I > po Ljub-lja - ni le - pi bo -> S > ■JS—J- I v-v- I I I -J_i__-,_____j_ po Gori-ci in po Trsti, * * S N MM on zdaj dobimo vse po vr I sti. A, a, a, zdaj I ur - ca^ jo pri-šla. A, a, a, zdaj ur - ca je pri - šla. a, J 3tr zdaj N ur - ca je pri - šla. ' Napev je v n. tenorju; poje se lahko tudi poltona niže. -f- E, e, e, tam bratje nam žive: mi jih mor'mo odrešiti, t" j'ga jarma oprostiti; skup, kar duha po polenti vsi k Ital'ji iredenti, e, e, e, vsi bratje in sestre! I, i, i, mi smo polentarji; naš Vittor Emanuele nam je strogo dal povelje: »Lepe kraje ima Sciavo, marš in mu razbijte glavo,« i, i, i, mi k' smo polentarji! O, o, o, pa to ni prav lahko; maledetto Sciavo1 noče umakniti se od Soče; zbita naša je butica, naša pa še ni Gorica ; o, o, o, to ni tako lahko! U, u, u, mi gremo kar domu; naš Vittčr Emanuele, sam naj z vragom vojsko pelje; ln D' Annunzio in Salandra, ki najrajši zadaj vandra, u, u, u, mi gremo pa domu!« 61 1 Maledetto Sciavo (izg. ščavo- tako kolnejo Italijani Slovane. pri nu sla- Fovsod junaki — Osem napadov v rtveh nočeh odbili kranjski Janezi. Janez Jeras, doma v Repnjah pn Vodicah na Gorenjskem, mora biLi vvl vojak, to se razvidi iz dveh pisem, ki jih je pisal svoji materi z italijanskega ))0. jišča. Draga mati. V začetku Vas vse prav iz srca pozdravim. Vaše pismo sem šele danes dobil. Prav vesel sem bil, saj tukaj t ako nič novega ne izvemo razen, če pr-jnie-mo kako pismo od doma. Kakšen < aso. pis se tudi dobi, da ga prebiramo za kratek čas. — Zdrav sem še zmirai, hvala Bogu. Dosedaj me še ni zadela nobena italijanska krogla, dasiravno sem že večkrat mislil: zdaj pa zdaj ho po meni. Ljubi Bog me je varoval, da sem srečno prišel iz ognja. Kdove, če bom še do konca tako srečen. Danes snn, oili pri spovedi in sv. obhajilu; vendar mi je Bog naklonil, da sem se še enkrat spovedal in Drcjel sv. obhaii'o, čeprav pod milim nebom. Zdaj gremo spet v ogenj zdravi in veseli; nihče se m ho.il umreti, saj vidimo, kako krvavo sc bije naša vojska, kako zmagoslavno prodirajo naše čete v Iiusijo. Čez vse junaško odbijamo tudi mi tukaj ol) Soči krvave napade. 1'oprej smo imeli pa H dni počitka. Pišete mi, da je Francelj tai.i Stanislavu. Dobro vem, kako jc gori: tukaj jc še vse drugače. Tukaj z;.-., žijo naši padli vojaki, da se njili imena z zlatimi črkami zapišejo v zgodovino. Ko smo bili zadnjič v boju, nas jc napadlo več italijanskih divizij. Prvo noč so Lahi trikrat napadli, drugo noč pa petkrat; pa smo jih kranjski Janezi vsa-kikrat krvavo odbili. Na stotine Italijanov je padlo. Jaz sem imel zvečer 200 patron, pa mi jih je zjutraj primanjkovalo. Tudi Italijani so streljali, a previsoko. Mečejo tudi ročne grana c, posebne škode pa nc narede. Ker so I iti Italijani grozno pobiti, si niso upali več napadati, tako da so jih morali ča-miki s silo pojati. Ponoči smo slišali, l.-iko so nad njimi vpili »avanti, avanti! Italijani so vpili in kričali, mi smo se jim pa smejali. — Za M......rni tudi pišite, kako je ž njim. Saj sem že doma pravih da mladega ni pošiljati po svetu. Da bi. bil jaz doma, nikoli ne bi bil šel. Takega je^ treba trdo imeti. Toda nečem Vam očitali. Tudi mene ste imeli, dokler seni bil mlad, premalo v strahu; vendar mi je ljubi Bog dal težko preizkušnjo, ki jo bom imel za celo življenje dosti. Prosim, da mi hitro odpišete in pošljete, ako Vam je mogoče, dve zimski srajci, ene. spodnje hlače in par nogavic. Tukaj je žc včasih mraz, ker vleče burja. Vso lopo pozdravim. Z Bogom. Vaš sin Janez. Draga mati! Naj ure j Vas pozdravljam. Naznanjam, da sem, hvala Bogu, vesel in zdrav prišel iz ognja. Sedaj sem za nekaj clni na počitku, da so malo uše-a ohlade. Gotovo si mislite, kako neivi se nam godi tukaj? — čisto dobro: Jesti imamo dosti. Tudi v ognjeni Črti smo dobili večerjo: kavo, komis, goljaš, presajeno meso, cigaret in vsak pol litra vina. Imamo torej vsega dosti, vendar se notri v strelskem jarku težko je; saj si lahko mislite,' koliko . jželenja po jedi ima človek, če so mrtvi krog njega ter kažejo svoje gnile glave. Seveda jih precej pokopljemo; toda Italijanov leži ■vse polno pred našim kritjem. Italijanov veliko pade, ker so slabi vojaki, bolj majhni in slabotni. Kakor hitro začno Hpši streljati, pa beže; seveda jih veliko (udi med begom počepa. Zadnji dan, preden so nas od poklicali, da so nas /.menjali, sem videl na nasprotnem hribu, kako so Italijani prodirali proti našim. Bilo jih je poln grič; prišli so tisto blizo naših kritij. Takrat pa zagrmi naše orožje zlasti strojne puške . . . Italijani so vsi padli. Strašno je bilo videti, kako so cepali. Ko so nas obstreljevali z granatami, so malo zadeli, je šla vsaka čez nas. Poka pa strašno in kadi se, kakor v dimniku, tako da smo že težko dihali; vendar smo vsi zdravi prišli ven. Naša artiljerija pa strelji dobro, dn morajo sovražni topovi takoj utihniti, kakor hitro so naši na delu. Smejati smo se morali ob resnosrneš-nem prizoru, ko je naša granata priletela naravnost v italijansko kritje ter razpršila ondotne vojake, da je nekatere neslo po več metrov visoko, drugi pa so bežali navskrižem po hribu navzdol. Ii.ilijani imajo strašen strnh pred nai n i i granatami. Mi smo se pa so-viTžni!) čisto privadili ter se jih nič ne Lnjitii ), ker nič ne zadenejo. Lepo sedimo \ k i!jih, pa gledamo doli na aKdje-rijo in na So. o, ki sc tako prijazno vije po dolini. Mi smo sedaj prišli zopet, na odmor vri zdravi: Smoletov, Jozne-lov, Vonfarjev, Prtotov. Ko smo so se-Jli, s n i: > bili veseli, da smo jo srečno od pel nI i. Lepo pozdravim vse ... Zahvala. Zahvaljujemo se tem potom vsi podpisani ranjeni, sedaj ozdravljeni vojrki preč. g. dr. Ivanu Janežiču, profesorju bogoslovja v Ljubljani, ker so nam oskrbeli, da smo vedno dobivali v bolnišnico na Ogrsko, v Budimnešto, tako tudi na Češko v mesto Briix (Moste) in v me-Sio Dux (Duchcov) slovenske knjige in časopise Domoljuba« in » Slovenca«, in so nam s tem krajšali dolge ure in lajšnli bolečine. Koliko jc to vredno, ve le listi, ki skusi, kako lep je jezik in govorica domala, in kako zanimivi časopisi v maternem jeziku. Zato se za vse dobrote podpisani "e moremo dovolj zahvaliti, , Slovenci v Rottenmann-u na Zg. Štajerskem, 30. septembra 1915, Podpisani: Franc Kutnar iz Št Vida pri Zatičini; Fr. Novak, iz Kala pri Fužinah na Dolenjcem; poddesetnik Anton Primožič, iz ' odshvnice; Franc Novakovič, iz Cerkelj Pn Kranju; Anton Gregorčič iz Postojne; nc Groznik iz Višnjegore; Rudolf Zupančič s Save pri Litiji; Ivan Košir iz Trebnjega; Alojzij Mihelič iz Mokronoga; Franc Tome, iz Novega mesta. Gospodarske vesti. Gospodarski in tržni pregled. Prav zanimiva krompirjeva vojska je nastala na Dunaju. Zadnje tedne je bilo tam veliko pomanjkanje krompirja, čeprav so plačevali za vsakih 100 kg 16 do 17 kron. Mestna uprava je naročila več sto vagonov krompirja na Ogrskem in drugod. Prodajali so ta mestni krompir 12 do 15 kron in še imeli pri 100 kg do 4 K izgube. Ko je vlada izdala najvišjo ceno za krompir, so bili Dunajčani prepričani, da bo zdaj nastalo občutno pomanjkanje krompirja, ker ga še pred niso hoteli kmetje pripeljati, ko so bile cene še enkrat višje. »Ogri ga ne bodo hoteli dajali, ker tam ni najvišjih cen. 900 vagonov je imela občina že lastnega krompirja, pa kaj bo to za tako množico! Na vsakega bi prišlo le kake 3 do 4 kg, kar bi za en teden komaj zadostovalo.« Vročekrvne ženske so napravile shod in zahtevale, naj se kmetom ves krompir kar pobere. Mo-drejši so dejali, da bi imelo tako nasilno postopanje zelo slabe posledice, ker bi spomladi kmetje le toliko krompirja sadili, kolikor bi ga sami rabili. Tudi je cena krompirja v primeri z drugimi krmili, katera mora kmet kupi 1, zelo nizka. Neki kmečki veščak jc Dunaj nora izračunal, da stane 100 kg krompirja njega čez 9 K. — Velika deputacija Dunojčanov z županom na čelu je šla k poljedelskemu ministru, da pojasni razmere. Minister jih je menda dobro potolažil, ker ob sklepu je prosil župan, naj vlada do spomladi preskrbi 6000 vagonov krompirja po ccni 8 K za Dunaj. Kje se bo krompir dobil, je seveda težje odgovoriti. Kakor smo že zadnjič omenili, je najbolj koristno, da kmetje krompir doma po-rabioj za oblogo, da "bomo imeli zadosti masti. Pomanjkanje masti je že zdaj prav občutno postalo. Navadno zabelo prodajajo na Dunaju 6 do 7 K kilogram, maslo se plačuje do 6 K. Vsi čutijo, da bodo letos ciebeli piešiči izredno dragi. Uradniki in druge osebe iz mest se vedno pogosteje obračajo na znance po deželi, da jim preskrbe kakega lepega prešička, ki naj se kar doma zakolje, zabela v Ljubljano pošlje, meso pa dobro posuši. To preskrbovanje za zimo jc prav umestno. Po tej direktni zvezi se bi vse precej pocenilo. Opazujemo tudi, kako se množe klavci po deželi, ki okljejo prešiče ter meso in mast na razne kraje pošiljajo, ker jc skoro povsod še enkrat dražje, kakor pri nas. Izdelajo se klobase in salami, katere je pač lahko prodati. — Gospodarji, nikar ne prodajajte preši-čev, dokler niso debeli! Cena ne bo šla nazaj, ampak naprej. Prav umestno je tudi, če debele prešiče doma zakolješ ter napraviš zabelo in prekajeno meso. Dobil boš skoro še enkrat toliko za svoje živali. — Dunajske mlekarne so prosile in dosegle zvišanje cen mleku na 34 v, za 1 1. Tudi ccne masla gredo skoro vsaki teden naprej. Danes morajo mlekarne in vsi, ki mleko sprejemajo, za 1 liter mleka najmanj 18 v. plačati. Kar čudno je, ko se sliši, da v nekaterih krajih plačajo za 1 liter mleka 14 do 16 v. Veliko boljše je mleko doma podelati, kakor ga za tako ceno prodati. Po Dolenjskem je napravila veliko škode na ajdi slana, Turščice slana ni več do- segla, ker je že prej dozorela, ajdo je pa splošno poparila. Dež jo je na nekaterih krajih pokrepčal in storil zrnje bolj jekleno, toda polovico pridelka je vendar šlo. Sicer je pa drugega žita toliko več, da se bo za eno leto že izhajalo. Prav lep je tudi fižol. Mnogo ga bomo dali za vojake in meščane, — Najhujša bo pa letos zadrega zaradi čevljev. Usnja skoro gotovo ne bo zadosti za vse, ker ga že zdaj primanjkuje. Čevlje bomo morali imeti. Marsikdo se bo letos spomnil, da so še pred kratkim po deželi splošno nosili coklje. Napravil se je preprost podplat iz lesa, navadno iz bukovega, položila se je po podplatu kaka podloga, navadno iz sukna in se je našilo gori usnje; močna svinjina je najboljša. Ti čevlji imajo podobo šlap ali šolnov, in se kar nataknejo. Videl sem pa že tudi popolne čižme, ki se niso skoro prav nič od drugih razločevali. Take coklje so prav dobra obutev. Zakaj bi ne poskusili tudi pri nas? Svinjske kože so plačevali pred vojsko usnjarji po 1 K kilogram, sedaj plačajo le 60 v. Več gospodarjev je že reklo, da po tej ceni kože ne prodajo. Veliko več vrže, če se napravijo doma kožne klobase, ki so prav dobra in močna jed. Toda še za jed je škoda dobre kože, ki se da lahko domačemu strojarju v stroj in porabi za usnie. Taki čevlji bi stali le par kron. Sicer res malo ropotajo, pa kdo se bo v sedanjih časih za kaj takega menil. Dekletom bi se coklje še prav posebno podale. Prav dobre coklje je prejšnja leta izdeloval I, R. Holfeld na Češkem, Georgswalde. Na Štajerskem imajo kmetje velike težave z uradi. Kakor kaj proda, je naznanjen in obsojen. Kazen znaša navadno 100 do 1000 K. Vsled tega je pa na semnjih živine vedno manj. Kmetje pravijo, da naj po mestih krompir in zelje jedo, kakor ga morajo sami. Dne 27. septembra je bilo na Dunaiu 3455 govedi na prodaj. Plačevali so voli: Ia 300 do 332, Ha 270 do 290, lila 240 do 260; krave 224 do 270. — Kakor se kaže, je nevarnost vedno večja, da nam govedi zmanjka. Prešičev je bilo 28. septembra na Dunaju 6744. Plačevali so debele: Ia 530, Ha 520 do 528, lila 315 do 515. Prašiče za meso: Ia 420 do 440, Ha 400 do 416, lila 300 do 396. Ti kratki podatki so za nas silno važen nauk: debelite prešiče, dokler morete. Če ni mogoče vseh dobro izpitati, je boljše nekaj popred prodati in potem dru. ge toliko bolj nagnati. Posvet o važnih gospodarskih vprašanjih. Izredne razmere, v katerih se nahaja Kranjska kot vojno ozemlje, so povzročile tudi razne izredne težkoče. Deželni odbor, ki je od začetka s skrbjo opazoval ta razvoj, je dosegel sedaj, da se je po naročilu dunajske centralne vlade sklical pri kranjski deželni vladi posvet, pri katerem so prišla v razgovor zelo pereča vprašanja. Ko je vlada razložila razne odredbe, ki so izšle zadnji čas, so se zastopniki deželnega odbora izrekli z vso odločnostjo zoper sedanji način, kako se dobavlja živina, seno in slama za vojštvo in so zahtevali, da se naj dobavlja le potom proste kuočije, in sicer slama in seno le potom Gospodarske zveze, živina pa po 62 vnovčevalnici, tako da odpade sedanje oddajanje po občinah in se ž u p a 11 i o p r o-ste tega hudega bremena. Zastopniki vojaštva so se izjavili, da njim gre le za to, da imajo z vso gotovostjo vedno potrebno število živine na razpolago. Dalje so se izjavili zastopniki dežele za odpravo maksimalnih cen za živino in so navajali zglede iz drugih dežel. Zastopniki vojaštva so vzeli te težnje na znanje. P r e š i č e v si bo vojaštvo nabavilo le primeroma malo, tako da s te strani ne grozi nevarnost, pač pa se je priznala potreba, da se cene za živo težo pri prešičih spravijo v sklad s cenami drugod, in zlasti s cenami masti in š p e h a. Potem so prišli v razgovor razglasi raznih okrajnih glavarjev, in zastopniki dežele so zahtevali, da se naj določitev cen po posameznih okrajih opusti; če se izkaže potreba, naj uredi te stvari deželna vlada po zaslišanju kmetijskih strokovnjakov in prizadetih krogov. Ljubljanska mestna občina je prosila, da se ji ne le ves litijski, ampak tudi krški, novomeški in črnomaljski politični okraj izroči za izključno dobavo jajc mestnemu magistratu. Zastopniki dežele pa so zahtevali, da se naj tudi onih cet dolenjskih okrajev, ki so sedaj za dobavo jajc zavezani ljubljanskemu mestu, te zaveze oprosti, ker se s to naredbo kuriereja in produkcija jajc trajno slabi. Vlada je izjavila, da ima mestna občina dolžnost, prevzeli iz omenjenih sodnih okrajev vso razpoložljivo množino jajc in da se ima držati doslej navadnega načina pri nabiranju. Glede mleka je prišla v razgovor kriza, ki je zadela mlekarstvo. V tem oziru se bo takoj ukrenilo potrebno, da bodo mogle mlekarne zopet delovati. Zastopniki dežele so krepko zastopali edino pravo stališče, da se mora naš kmečki stan varovati, ker na njem sloni tudi za bodočnost vsa naša prehrana. Mi moramo prihodnje leto tudi še živeti, in ko nastanejo redne razmere, bo treba ogromnih svot, da se naši hlevi zopet napolnijo. Da se kmečki stan okrepi, jc najbolj v interesu mestnih konsumen-tov, kajti če kmet ne bo imel dovolj blaga postaviti na trg, bo trpel ravno meščan. Zato ni prav, če se kmetu zavida, ako spravi par stotakov v hranilnico, ker je kravo prodal. Pomisliti treba, da sedaj krave nima, in zalo tudi ne mleka in teleta, in to je bolj važno, kakor nekaj sto kron! Res dobi kmet denar za seno, a zato pa tudi živino odprodaja. Če bo vleda upoštevala zelo umestne nasvete, ki jih je dobila od najbolj poklicane strani, je upati, da se marsikaj obrne na bolje, kar je doslej dalo povod raznim pritožbam Kmetovalci pozor! Od deželnega kulturnega urada smo sprejeli sledeča pojasnila: Maksimalna cena za krompir letošnjega pridelka. Zmi-ininistrsko naredbo z dne 23. septembra t. 1. so se določile maksimalne cene za krompir letošnjega pridelka v celi Avstriji, veljavno od 1. oktobra t. 1., in sicer posebej za prodajo na debelo in posebej za prodajo na drobno. Tudi so posebej določene cene za krompir za jed in posebej za krompir za krmljenje in za obrtne namene. Krompir za jed jc tisti, ki je dobro užiten, dobre kakovosti, prebran, ter brez drobiža. Krompir za krmljenje je pa tisti, ki se nc prebira z roko, je med njim ves drobiž in se ga drži navadno precej prsti, zato gre pri tem blagu kupcu po ministrski naredbi 5°/c na dobro. Temeljna cena na debelo za prebrani krompir za jed, je določena na 8 K za q (100 kg), za prebrani krompir za krmljenje pa na 7 K. Na Kranjskem in istotako na Štajerskem in Koroškem, je dovoljeno k tej ceni pribiti še 1.50 K in na Goriškem 2 K za 100 kg. Na Kranjskem in v omenjenih deželah je torej temeljna maksimalna cena na debelo 9 K 50 h, oziroma na Goriškem 10 K za krompir za jed in 1 K nižja za krompir za krmljenje. Ta cena pa velja le za me-scc oktober in november, ker v poznejših mesecih narašča po spodaj navedenih stopinjah. Prodaja krompirja na debelo je le takrat, kadar se ga skupaj proda več kakor 10 q (več kakor 1000 kg naenkrat). Pri nas imamo večinoma majhne kmetije in bodo torej posamezni posestniki večinoma prodajali naenkrat le množine do 10 q (1000 kg); za take množine pa velja povišanje maksimakrk cen za 40 odst, razen če deželna vlada v slučaju potrebe določi v tem okviru različne stopinje povi-ška za različne krompirjeve vrste. Poudarja se pa, da je na Kranjskem 90 odstotkov pridelka ene in iste vrste (oneji-dovec) in tedaj pri nas potreba za tako stopnjevanje strokovno ni dana. Ker so maksimalne cene za krompir stopnjujoče določene za čas od meseca oktobra t. 1. do maja 1916, zato veljajo maksimalne cene pri prebranem krompirju za jed ob nadrobni razprodaji, to je množinah do 1000 kg na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem sledeče: meseca oktobra in novembra 13 K 30 h, decembra 14 K, januarja 14 K 28 h, februarja 14 K 70 h, marca 15 K 40 h, aprila 16 K 10 h, maja 17 K 50 h. Pri prodaji na debelo (nad 1000 kg skupaj) so pa maksimalne cene v navedenih deželah sledeče: oktobra in novembra 9 K 50 h, decembra 10 K, januarja 10 kron 20 h, februarja 10 K 50 h, marca 11 kron, aprila 11 K 50 h, maja 12 K 50 h. Vse navedene cene veljajo na dogovorjenem kraju oddaje blaga, tako da na primer zadenejo prodajalca vsi stroški dovoza, če je oddaja dogovorjena na železniški postaji. XXX 500 milijonov pudov žita čaka na izvoz v Sibiriji, ker ga ne morejo spraviti na ruski trg. Prevozna sredstva so pre- obložena, vode deloma že zamrznjcne Edina železnica je oddana le za vojne na mene, Pud ovsa stane v Sibiriji 5 fo" pejk, v Petrogradu ga pa ni dobiti niti zj tri rublje. (1 pud je 40 ruskih funtov, ne. kaj čez 16 kg.) XXX Mali zimski pedic (zavijač, zemljemer-ka, geometra brumata, Cheimatobia bru. mata). Od leta do leta se množe pritožbe Vi. pavcev in sadjarjev iz drugih krajev, kako neizmerno škodo jim delajo vsako pomlad »mere«, to so gosenice malega zimskega pcdica. Ta mrčes obje do golega brezšte-vila sadnega drevja zlasti češenj, ki so ponekodi najboljši vir dohodkov in tako popolnoma ugonobi pridelek tistega leta poleg tega pa oslabi drevje tako, da niti drugo leto ne more dati rednega pridelka, ko bi imelo tudi mir pred škodljivcem, Škoda, ki jo povzroči mali zimski pedic vsako leto samo na Vipavskem, znaša precej tisočakov, ki bi se pa dali rešili razmeroma lahko. Iz naslednjih vrrtic bo pazljivi bralec lahko spoznal škodljivca in se natančno poučil, kako se uspešno zatira. 1. Kakšen je pedic, kako živi in kako škoduje. Mali zimski pedic je nočni metuljček. Samec je popolnoma razvit, kakor metulji sploh, samica pa ima namesto kril le štiri kratke izrastke (krnasta krilca) in vsled tega ne more letati. Zato pa ima tri pare prav krepkih nog, da lahko izvrstno leka. Ta metuljček sc prikaže pozno jeseni, oktobra in novembra, navadno potem, ko nastopijo prvi jesenski mrazovi: videli ga je včasih celo decembra in januarja. Podnevi ždi na drevju v razpokah in po vejah, kjer ga prav težko zapazimo. Šele o mraku se zgane in tedaj letajo samci po zraku, samice pa takoj, ko zapuste bubo, tekajo po zemlji do prvega sadnega drevesa in plezajo po deblu navzgor. Ko sc na deblu oplode, samci kmalu potem poginejo, samice pa nemudoma hite dalje na vrh in odlože med popje kakih 250 jajčec v kupčkih po 20 do 40 skupaj. Najljubše so jim češnje in jablane, v sili pa tudi drugega drevja ne zametajo. Vso zimo ostanejo jajčeca med pop;em in ker so zaodeta z močno kožo, jim nc pride do živega najhujši mraz. Na spomlad, ko začne popje brsteti in zeleneti, izlezejo iz jajčec goseničice, ki so dorastle do 2 in pol do 3 cm dolge. Tudi gosenicc se zelo razlikujejo od drugih svojih sorodnic. Vse druge gosenice imajo navadno po Šestnajst nog in lezejo tako, da se truplo pomika po podlagi, ne da bi se kaj privzdigovalo, Pedic pa ima samo pet parov nog, in sicer tri pare spredaj, dva para pa na zadnjem delu života. Naprej se pomika na ta način, da se najprej trdno drži s sprednjimi nogami in zadnje noge prestavi tik za prve. Vsled tega se truplo skrivi navzgor. Sedal prestavi prve noge zopet dalje, da se truplo zravna, za njim potegne zopet zadnje noge itd.; pravimo, da meri pedi, odtod ime pedic, mera itd. (lat. geometra.) Takoj ko gosenica izleze iz jajceca, zaprede malo perjiče razvijajočega se pop) in ga objeda, in sicer ne na robu, ampa perjiča se loti na ploskvi in ga preluknja. Ko gosenice doraščajo, razjedajo listje popolnoma, da ostanejo sami peclji. Tudi cvelje jim gre v slast. Kjer se zelo razplo-je objedo drevje prav do golega in s tem ne'uničijo samo vsega pridelka, ampak neznansko oškodujejo tudi drevje. Ko se med tem gosenice večkrat leve, dorastejo in se naposled tje meseca junija ali julija spuste po pajčevinasti niti na tla pod drevo. Tu se zalijejo plitvo v zemljo in se zabubijo. Celo poletje, do pozne jeseni ostane buba v zemlji Ju šele od oktobra do decembra prodere iz nje na dan metuljček, kakor je bilo povedano spočetka. Predvsem praktičen sadjar ne sme pozabili da živi škodljivec čez poletje plitvo v zemlji pod drevjem v podobi bubc (mešička), in da šele proti koncu oktobra pride na dan v podobi krilatih samcev in nekri-latili samic, ki lezejo po deblu v vrh sadnega drevesa, in zalegajo med popje jajčeca! i/, katerih se napomlad izvale gosenice — pedici.*) '1 Kako pcdice uspešno zaiiramo — prihoiinjič. mm. 8. oktobra. 1 Sveta Brigita, vdova, variliinja Švcdije, jc I -vedskega kraljevskega rodu. Rojena jc biia hI 1302. V desetem letu jc slišala pridigovati o Kristusovem trpljenju in to jo jc močno ganilo. Punc .i st- ji jc prikazal Zvcličar, obložen s težkim kri/.Lii in s krvavim obrazom. Brigita, takrat šc otrok, ga je sočutno vprašala, kdo ga še zdaj tako trpini; Zvcličar pa ji odgovori: »To mi naprav-Ijajo ; ti, ki me zaničujejo ir, so v grešnosti za-krkn 11 nc meneč sc za mojo milost.« •— Pozneje se j. omožila s plemenitim možem Ulfom, ki jc na stara leta z njenim privoljenjem stopil v cister-cijaii samostan v Alvastcru. Ena izmed njen'li hče sv. Katarina — sc časti kot svetnica dne 22. šca. Sv. Brigita jc romala v Rim in v Jeni;- Ii ni. ustanovila več samostanov in slovi zavoljo svojili »Prikazni«, ki jih jc imela in opisala. Umr . jc leta 1373. v starosti 71 let, papež Boni-faei IX. jo jc leta 1391. prišlel med svetnike. ' Sv. Simeon, spozn. Solnce v. 6. u. 09 m. — z. 5. u. 26 m. Uina v. 5. u. 33 m. — z, 4. u. 49 m. 9. oktobra. . Abraham (hebr, ime pomeni: oče velikih narodov). Starozakonski očak Abraham je bil rojen v mestu Ur na Kaldcjskem okroglo 2000 let pr. Kr. Gospod Bog ga je poslal na zahod, v deželo Kanaan. Tu jc Bog poizkusil njegovo ljubezen na ta način, da mu je ukazal darovati kot kla\stori kožo mehko in prožno in razširja jako dober duh. Zadostuje enkraten poskus in bodete zatem vedno vporabljali to izvrstno milo, ki je drago lo na videz, pri vporabi pa zdrži dolgo časa. Cena milu znaša K 1 20. Lysoform s poprovo meto ;e močilo protiseptična ustna voda, ki odstranta slab duh in beli zobe in iih varuje. Vporablia se tudi lahko nri ka-tarih vratu, kašlju in nahodu za grgranje po zdravniškem navodilu. Zadošča par kapPic na kupico vode. Izvirna steklenica slane 1 krono 60 vin., na proda v vsaki lekarni in drožeriji. — Zanimivo knjigo pod naslovom ..Zdravje in razkuževan e" pošljo zastonj in poštnine prosto Kemik Hubmann, referent Lysoformwerke, Dunaj XX., Petraschg-asse 4. 0 d nekdaj že so 1758 priznano najboljše. — IVAN GHP^GOKC, tovarna peči v Mpngšu (pri Kamniku). / Priporočamo cenjenemu občinstvu edino domačo tvrdko IGN.VOK špccijaina trgovina šivalnih strojev in koles. Liutiliaiia, Sodna lil. 6, katera ima po ugodnih cenah in obrokih od strokovnjakov priznano najboljše šiva I ne stroje v Evropi in to so »PFAFF« v veliki izberi in zalogi. 1830 vsaH Cas teplažno. Friiliii posr&ffcvalci se iSCelo. Ustanovljeno leta 1893. Ustanovljeno leta 1893. reg.strovana zadruga z omejenim jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Renlni davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši- 5 G ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice. Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 >/2, 15 ali 22 Va let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez 6CO.OOO K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K. Načelstvo: Predsednik: Anarej Kalan, prolat in stolni kanonik v Ljubljani. I. podpredsedniki U. podpredsednik: Ivan Sušnik, stolni kanonik v Ljubljani. Karol PoUak ml., tovarnar v Ljubljani. Člani: Fran Borštnik, o. kr. prolosor v p. v Ljubljani; Ignacij Zaplotnik, katobet v Ljubljanij Ivan Dolenc, o kr proteBor v Ljubljani ; dr. Jože« Gruden, stolni kanonik v l.jubliani- Anton Koblar, dekan v Hramu- dr. Jakob Mohorl«, odvetniški kundidat v Ljubljani; dr. Fran Papež, odvetnik v l.iublinni r.Remeo, Anton SuSnik, o. kr. gimn. proiesor v Ljubljani; dr. Viljem Schweltzer, oa- prot. bogoslovja v Ljubljani; Fran Verblo, o. kr. gimn. prol. v Ljubljani. ravnatelj trg. šole v- Ljubljani-vetnik v Ljubljani; dr. Aleš USontčnlk, Nadzorstvo: P r e d s bljani sodnik: Anton KržlS, o. kr. proiesor in kanonik v Ljubljani. — Člani: ; Ivan Mlakar, profesor v Ljubljani: K. Gruber, o. kr lin. rač. oficijal v 1,. rač revident in posostnik v Liubljani Anton Cadež, katebet v Lju-.jubljani Avguštin Zaje, c. kr t. a- M. M. m rrmuezil. m iamsi. zamjnžlciee sprejema zavarovanja na doživetje in siuri. otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri tivl e ti s k i zavarov že po prvem ietu. Stanje zavarovanj kotKvui li>14 K KL\i.vO -Stanje gar. tondov koncem K'U K -tAi70 V ielu 1914 se ie izplavalo ia-varovaneem na dividendah čisteira dobitka .K Kd,'r tMBfrm ti'ii f ! i Miti 't ■ V n|k, gre. °ta, mu. 1 Peria, roleti 1 ">io ro. r«. Snoti K 4"6o I "rci| do. t mce ita. 'sveži „ \ an; plačam ako VB-šil kurjih očes, brada-vlo m trde koie tekom 3 dni p korenino, brez bolečin ne odpravi EIA-BALSAM. Cena loneka z jamstvenim risuiom K I'—, 3 lončki K 2'50, G lončkov K 4 '50. Kemeny, KaBchan (Kassa) I., poštni prodal ■J I!. Ogrsko. Kana 50 o ceneje! Ameriška štedilna kava, .epo dišeča, Izdatna m steitiiiva 6 ke vreča za po-skušnjo K 12'- post prosto i-o povzet iu. i'ol kilograma prvovrstnega ti no i: a čaja /a K 2*40 tudi 50 kom. razi lepih i azirlednic pošl 10 /a l K A. Schapira št. 473, izvoz kave in caia. TISZABOGDANY, ___ Unffarn. ircorro se je oDneslo za vojake v vo)3ki in • ploh za vsakega Uoi najholjta bol oblažajoče ma2anje pri prrlilajenjn, reunintizmu, gililu, intluenci, prsni, »rami in bolesti v hrlitu l,r Kiohter-jfc Sidro-Liniment. capsid coinpos. Nadomestilo Sidro-Pain-Expeller. Steklenica kron. — ao. rto, 2 —. n Dobiva se v lekarnah ali direktno )r. Kicbler-ja lekarni _t*ri zlatem levu", i I i Praga, 1 , Elizahrtna eesta 6. •imei e. nasl!-varnostl iirtsine 'lajavnl. ' ri<-ino. Razširjaite »DOMOLJUBA"! Hnevno raNpo^Mjanje. Zali;., nc, a za rs .C vnin, i pridr..; •■ br s e ne. iore s t n e? iu n zimor. -o ihOi nu potrei;- n M' i pi o, „ ca. 14 . u :!;i:ictrov » r" »•• ■ i. rujavi in dra-i-i ,irvi z ^c- v—--n mi bat imbtir- tiurami, s.- »odo raz proti ,»,«• .e malo časa za polot itno ic-varniSko ceno no le K 4-90 komad. Te nimata,a i • c odcic so dvakrat toliko vredne in se bodo or d i . . ua0- vtto nizkih ccnan samo dokler bo kal zalotit -icer t komad hlmalaja konjskih odej stane le iv 'P50 3 komadi „ „ „ h 14.50 6 komadov „ „ „ ,, ,, k 28'- Stat1 Samorazprodala po povzetju: M. Sivoboda, Dunaj III 2 Hicsstlas.sc 13-104. Stanje vlog čez 23 milijonov kron. registrovana zaisuga z neomejeno zavezo 6 bjnbllana, Miklošičeva cesta šltv. 6. prilllcle. v las ni fcisi mmi\ fcetela za fraiClšktiisko cirkvlio sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne = samo njeni zadružniki, temveč = tudi cela dežela Kranjska 4%% in jih obrestuje po brez kakega odbitka, tako da nik od vsakih vloženih 100 obresti 4-75 kron na leto. Za nalaganje po pošti so poštaohranilničae položnice brezplačno na razpolago. sprejme vlož-kron čistih Načelstvo. Izdaja konzorcij »Domoljuba". Odgovorni urednik Jožel Gostlnčar, divavm poslanec. Tiskala Katoliška tiskarna.