PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški ln upravniiki prostori: 2Ö57 South Lawndala Ave. Off J c« of Publication: 2657 South Lawndalo Ava. Telephon«. Rockwell 4904 ¿TO-YEAR Ou Kita )• $8.00 . ______ m*mr January 1«. IM. at tt» pnrt iMw at Chinas*, IlHnola. uadar Um Act of Cwm» ot Marek S. Mît. CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 2«. JULIJA (JULY 29), 1947 Aooaptanca for mailing at »pecial rata of pontage provided for in »action 1103, Act of Oct 3, 1917. authoriied on June 4. IfII Subscription $8.00 Yearly ÔTEV.—NUMBER 147 (ongfes začrtal nove smernice močnim pritiskom velebiznisa Podprl je sistem "svobodnega podjetništva" ¡n potisnil deželo v dobo pred "new dealom." Reakcija triumfirala Wa»hingion. D. C.. 28. jul. — irvo zasedanje osemdesetega pogreša, ki je bilo včeraj za-jučeno, je postavilo nov mej-k v ameriški zgodovini. Pod utrolo republikancev in pri-¿om velebiznisa je začrtal in rojil smernice, ki pomenijo pvratek v konservatizem. Polici razlogi so igrali važno vlo-in na podlagi teh se lahko Djasni delo kongresa, iamen skoro vseh zakonov, ki bili sprejeti, je bil pomoč po-bnim ekonomskim grupam, eokret v smeri desnice je oči-m. Cilj načrta glede znižanja ihodninskih davkov je bil olaj-nje bremena korporacijam,* ne odvzetje bremena maiemu oveku. (ongres je razrahljal kontro-stanarine, omejil gradnjo jav-h projektov in zavrgel načrte raztegnitev sistema socialne ičite, minimalne mezde, zdrav-venega zavarovanja in gradnje To je storil iz razloga in «pričanja, da mora vse to spati v področje svobodnega pod-tništva, posameznih držav in rivatne dobrodelnosti. Protide-vski zakonski načrt, čigar av-rja sta senator Taft in kon-wnik Hartley, ni bil sprejet, se odpravi raketirstvo v uni-l. temveč iz razloga, da se uni-pridobitve, katere so delavci vojevali v zadnjih letih. )vostrankarska zunanja polita je bila dvostrankarska le radi tega, ker je Trumanova ministracija osvojila protiru-program. Kongres je podprl tfrt državnega tajnika Marala potem, ko je Sovjetska lija naznanila, da se ne bo ude-iila pariške konference, na teri so razprave o načrtu. Vse kve v sferi sovjetskega vpli-bfjjkotirajo kohferenco. Smer, tero je začrtal kongres, vodi ekonomski nacionalizem. Ne-iteri trdijo, da preokret v kon-rvatizem je tako očiten, da se hko imenuje "desničarska re-lucija." Nestrpnost, povezana tako naglo spremembo, je vid- T'son. ki so ne strinjajo z noto' smernicami, so označeni rt komunisti. Predsednik Tru-an Je celo korakal pred kon-revim' ko so je odločil za čist-v Moralnih departmentih. uslužbencev je bilo že zaradi "nelojalno- ' jim bodo sledili brez «liianja. Pjtka jo bila opravičena s tr-o zunanjih vplivih, ki jo spremeniti sistem inske vlade. Na črno listo so prišli vsi, ki nočejo korakati po poti desničarjev. Reakcija, katero tvorijo republikanci in demokrati iz južnih držav, je iz-vojevala zmago na vsej črti. Ta hoče pomakniti kazalec na uri nazaj. Na prvem zasedanju je kongres sledil programu velebiznisa, zagovornikov državnih pravic in skrajnih konservativnih ekonomskih grup. Uveljavljeni so bili zakonski načrti, katerih namen je restavriranje ekonomije v smislu standardov pred veliko depresijo leta 1929. Noben načrt, ki bi koristil ljudstvu kot celoti, ni bil sprejet. Indonezi bodo požgali plantaže Holandske sile okupirale pristanišcno mesto Bata vije. Java. 28. jul. — Indonezi so zapretili, da bodo spremenili bogate holandske plantaže kavčuka, kave, kvini-na in čaja v zapadnem delu Jave v morje plamenov, ako bodo skušale holandske Bile okupirati* tarflei Otoka. Grožnjo s požigom plantaž je izrekel Soeparno, uradnik unije plantažnih delavcev. Dejal je, da bo morala Holandija poslati čez pol milijona delavcev na o-tok in ti bodo morali delati najmanj deset let, preden bo resta-vrirana produkcija. "Holandske avtoritete se ne smejo uda-jati iluziji, da plantaže ne bodo uničene," je rekel Soeparno. Poveljnik holandskih sil je dejal, da so te odrezale vzhodni del Jave od zapadnega. Slednji je izoliran. Holandske sile so okupirale Tegal, pristanišcno mesto, po ljutih bitkah z enota mi indoneške armade. Slednje so razdejale mesto pred umikom. Holandske sile so našle le razvaline. Ljute bitke so nadaljujejo na ozemlju v bližini mesta Brebe-sa. To je ob ceKti, ki vodi v Cheribon. Poveljstvo indoneške armade pravi, da so holandske sile utrpele velike izgube v bitkah, čeprav so oborožene tanki in omo poraženi na bojiščih, nam bodo ostala druga sredstva. Pred ustsnovitvijo re- Nihče ni odgovoren za eksplozijo! Poročilo državnega rudniškega odbora West Frankfort. 111.. 28. jul.— Člani državnega rudniškega odbora so v svojem poročilu izjavili, da ni nihče odgovoren za eksplozijo, ki se je zadnji četrtek pripetila v premogovniku Old Ben Coal Co. in je zahtevala življenja 27 rudarjev. Poročilo pravi, da so se nabrali strupeni plini v zapuščenem delu premogovnika, daleč od prostora, kjer so rudarji delali. Odbor ni ugotovil, kako so se strupeni plini vneli in eksplodirali. Prej je bila izražena domneva, da je iskra iz električnega motorja sprožila eksplozilo. Harold L. Walker, državni rudniški direktor, je dejal, da za eksplozijo ni odgovorna kom-panija in ne rudarji. George F. Campbell, podpredsednik in ravnatelj Old Ben Coal Co., je naznanil, da bo o* brat v premogovniku, v katerem se je pripetila eksplozija, kmalu obnovljen. Progresivna rudarska unija sklenila dogovor Springfield, 111., 28. jul. — Progresivna rudarska unija je naznanila sklenitev mezdnega dogovora z organizacijo operatorjev. Ta določa zvišanje dnev ne mezde za $1.96. Unija Ima 17.0JK) članov v Illinoisu. Avtni delavci se bodo vrnili na delo 'Detroit, Mich., 28. jul. — Kor-poracija General Motors je naznanila obnovitev obrata in pozvala delavce, naj se vrnejo na delo. Zadnji teden je zaprla več tovarn zaradi pomanjkanja jekla ter odslovilu 115,000 deluv-cve. Domače vesti Obisk Chicago. — Glavni urad SN-PJ sta v soboto obiskali Anna Sadar iz Los Angelesa, Cul., in Justinu Grilc iz Jenny Linda, Ark. Nov grob na vzhodu Gowanda, N. Y. — Dne 9. julija se je tukaj smrtno ponesrečil neki rojak, o katerem so dognali, da se piše Tony Vidmar, da je tik pred nesrečo delul v Lockportu, N. Y„ prej pa v Crosbyju, Pa., in Spectatorju, N. Y. Pokopal gu je pogrebnik Lyle B. Spillman 14. julija. A-ko v tej deželi zapušča kakšne sorodnike ali znance med rojaki ter da 11 je bil član kakšnega društva in odkod doma, ni znu-no. (Ako kdo od rojakov pozna pokojnega ter mu je znano, dull je bil član kakšnega društva, naj sporoči gl. predsedniku SN-PJ Vincentu Cainkarju, 2657 S. Lawndulc uve., Chicago 23, 111.) Išče očeta Alojzija Škrl, SenuŠe 10, pošta Leskovec pri Krškem, Slovenija, želi izvedeti za svojega očeta Franca Tomažina, ki je prišel v Ameriko leta 1910. Zadnjič ji je pisal leta 1918 in torej ne ve, ali je Še živ ali mrtev. Ako kdo kaj ve o njem, je pro šen, da ji sporoči na gornji naslov, ali pa naj se sam zglasi, ako je še živ. Novi grobovi v Minneeott Ely, Minn. - Dne 19. jul. je bil pokopan Frank Lunka, star 73 let, član ABZ. Zapušča štiri odrasle sinove in Štiri hčere. -Isti dan je bila pokopana tri letna hčerka druftne Anton Pe-chek, ki je umrla za rakom. — Dne 20, jul. je umrla v bolnišnici mrs. Marolt, mati tukaj šnjega slovenskega župana Mat ta Marolta, publike smo imeli zgodovino dolge borbe, čeprav nismo imeli orožja. Kljub temu smo dosegli uspehe. Holandija ne bo nikdar dobilu politične kontrole nad nami, ker smo združeni in vemo, kaj hočemo." PORAZU med unuo cio in kom-ANIJ0 glede končanja stavke York Ried» E, orki-n ■ Co h». |28. jul.. — Spora končanja stavke je mod unijo United Kadio & Machine in Remington-Piavi naznanilo. O-kompanije je mo-K«ti vrata zaradi stavba oklica na pred pe- Jnj morajo odobriti ' proden bo stopil v tavkj je bilo zavo-kr»>i{ 9,000 delavcev. • v znamenju nasilja. X He končanja pričela zadnji pe-dogovor določa zviša « f*em centov na u-t-ani)» j* rlaal« zagotovo delavci dobili pls-t praznikov v letu. Hand, predsednik Wallace obsodil odslovitve usluibencev Roslyn, N. Y„ 28. Jul. — Bivši podpredsednik Henry A. Wallace je obsodil odslovitve usluž bencev' federalnih depart men tov. Čistko je odredil predsed nik Truman na pritisk kongre »a, ki je zahteval odslovitev vseh "nelojalnih" uslužbencev. Wallace je označil čistko zu sru moto nu shodu orgunizucije ne odvisnih volilcev. Bolgarski premier Dimitrov v Belgradu Belgrad, 28. jul. — Bolgarski premier Jurij Dimitrov je do-f.pel v to mesto, kjer gu je sprejel in pozdravil maršal Tito. Nu postaj! se je /brala velika mno žica. Dimitrov je Imol kratek govor, v kuterem je poudaril, du «tu Bolgarija in Jugoslavija tesno zvezani v bratovščini. kitajska vlada se ne bo poga- jala s komunisti / Kaiiek napovedal zmago v civilni vojni ZANAŠANJE NA AMERIŠKO POMOČ Nsnking. Kitajska. 28. jul. — Generalisimo Čiang Kaišek je dejal, du ni možnosti nadaljnjih pogajanj s komunisti, zaeno pa je napovedal, da bo kitajska centralna vlada zmagala v sedanji civilni vojni. Kaišek se je Mostul z grupo urednikov in izdajateljev umeriških listov. Kaišek je nu sestanku omenil umeriške kritike korupcije v njegovi vladi. Priznal Je, da njegova vludu ni demokratična in da so nekateri ljudje v njegovem krogu pokvarjeni. Dejal je, da oborožena komunistična revolta je vzrok, da ni njegova vlada osvojila potrebnih političnih reform. Očitno je bilo, da Kaišek računa na ameriško pomoč v civilni vojni proti komunističnim silam. "Odkar je general Mar-•hali, sedanji državni tajnik, kot posebni odposlanec predsednika Trumana nu Kitajskem priznal polom svojih naporov za sbli-žanje med komunisti in centralno vlado, so komunisti v odprti revolti," je rekel Kaišek. "Motnosti za obnovo mirovnih pogajanj ni. Zagotavljam vas, da bo centralna vlada kljub potel-ltočam in komplikacijam, ki m zde nepremagljive, rešila probleme. Kritike nekaterih dopisnikov ameriških listov me vznemirjajo, ker ogrožajo prijateljske odnošaje mini Kitajsko in Ameriko. Kakor mi, naj bi tudi Amerika zuvzelu stališče, da so komunist! v odprti revolti proti vludi in du jo hočejo strmoglaviti. Revolta je odgovorna zu kaotično ekonomsko stanje nu Kitujskem." KuiAck je upeliiul za razume-vunje mod kitajskim in ameriškim ljudstvom, Z ameriškimi uredniki so je sontul po konferenci z gonerulom Albertom C. WodemeyerJem, načelnikom umeriške misije, v Nunkingu. Nulogu misije Je študija situacije nu Kitajskem. Prej je imel Kaišek razgovore t govornerji kitajskih provinc. Nuglusil je, "da se mora naša borba zu obiitanek nadaljevati. Ako bo Kitajska podlegla, bo prišel konec." V svojem govoru pred gover-nerji jo Kaiiek kritiziral bogate in vplivno družino, ki nočejo plulovuti davkov v blagu, De-jul Je, du bi morali sinovi teh družin iilužlt! v armadi. kompanije, je odobril sklenitev sporazuma. Besednik unije CIO je dejal, da bo sporazum predložen članom v svrho potrditve danes. Sporazum ne velja za tovarno kompanije v Elmiri. N. Y., kjer so v stavki člani unije strojnikov Ameriške delavske federacije. ZastavkalJ so 26 maja. ko je kompanlja odbila zahtevo zs zvišanje plače za 15 odstotkov. Tovarne kompanije. ki bodo obnovile obrat, so v mestih Her-kimer, Svracuse. Ilion. Tona wanda. N. Y.t in Benton Har-bor, Mich. V slednjem mestu je zadnjo sredo prišlo do spopada med stavkarji in stavkokazi V akcijo so bile zagnane policijske sile in dri^ miličniki ^^ dolaraks ctvIlLartJ. I. ~svebod»ega pod|et»litvs v obliki ogromnih truatev Policaji so napedh pikete in ^^ ^Umhio • svoji« tlakom in radije» el«. ameriško Javnoal. vse Je bilo ranjenin. a?/1 predsednik truman sankcioniral združitev oboroženih sil Waahington. D. C.. 28 jul. — | struliani, naj sestavijo načrte Prodaednik Truman Je sunkcio- koordinacije, nlral združitev armade, morita- General Dwight D. Eisenhow- rice in letalske sile s podpisom er, šef genorulnega štabu, je na» zakonskega načrta, ki je bil »lovil |>o»lanico poveljnikom sprejet v kongreau. Za tajnika ameilikih bil v vm»Ii krajih sve- narodne obrambe je imenoval ta V tej je naglasil, da ne bo Jamesa V. Korrestala, morriarič- sprememb v uradnem statusu negs tajnika, Senat je imeno- armade, dokler ne bodo izdane vanje potrdil. poiiobntf odredbe. Vae brariže oborožene sile bo- General A Vandergri/t, po- do enakopravne pod siatemom veljnik zborov |>omorščaknv, j« narodne obrambe Kongres se dejal, da je vodil opozicijo pro- je po dveh letih obotavljanja iz* ti načrtu, a bo zdaj skrbel, da se rekel za združitev oboroženih bodo v»# provizije izvajale. Slič- all. no izjavo je podal admiral Ches- Zakonski načrt in Trumuno- ter W Nimitz, šef oddelka mor. va odredba »ta takoj stopila v nari^nih operacij, vwljavo. Vzelo bo več tednov, V defMitmentu narodne ob- preden bodo funkcije častnikov rambe bodo predstavniki arma- v armadi, mornarici in letalaki de, mornarice In letalske sile. »ili dolo/ene &ele potem se bo Pozicije bodo Imeli Kenneth C. progi am uresničil Napolni k I Royal! John L. Sullivan In J. i brani oboroženih sil so bill in- , Stuart Symington. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE POOPOBME JEDNOTE Organ of and puhlished b7 Slovana National Benefll 8odety Naročnina ca Zdruian« driava (Is ven Chlcaga) in Kanada M4M na lato. HM sa pol lata. 11M sa ¿atot letai sa Chicago in okolico Cook Co„ 11.40 sa colo loto. $4.76 aa pol lata; aa iaoaemstvo $114». Subacrlptlon ratesi for t ha Unitod Statoa (axcepi Chicago) and Canada SS.00 par fnr, Chicago and Cook Countr MM por j—x. krdga countrioo iti JO par year Cana oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov in aanaaoianlh člankov aa no vračajo. Rokopisi literarna vaebine (črtice, povesti drame, pesmi itd.) se vrnejo pošiljatelju le v slučaju, če )e priloiU Advertising ratoa oa agseeaaent.—Msssacripto ot and unsolicited articles will not he returned. Other such as stories, plays, poems, a to. will he returned to sender only when accompanied by sali addressed and stomped envelope. Naslov ne vse, kar Ima stik s listom» PROSVETA 2M7 ' 59 So. Lawndale Ave., Chicago 23. Illinois "Saharinski blic9 Ko bodo te vrstice objavljene, bo zvezni kongres že mogoče na "zasluženih" počitnicah, vsaj pa blizu njih. O njegovem rekordu in "zaslugah" se tukaj ne bomo bavili razen enega vprašanja, ki se tiče sleherne osebe v tej deželi in tudi na Kubi. V mislih imamo tako zvanl "Sugar Bill" ali "saharinsltf blic", s katerim si ameriški sladkorni baroni nameravajo še bolj napolniti svoje nikdar polne malhe. Kot čitamo v raznih poročilih iz Wa*h-lngtona, bo ta "saharinski blic" stal ameriške konzumenU najmanj $300 milijonov več na leto, oziroma dvakrat, trikrat toliko. V nižji zbornici kongresa je bil ta predlog sprejet brez vsake debate. Ugovarjal mu je samo kongresnik Flannagan Iz Virginia, ki je bil v zadnjem kongresu načelnik odseka za poljedelstvo. Sladkorni lobisti pa so stvar tako uredili, da pred zaključkom zasedanja senat sprejme ta predlog brez vsake opozicije. Na svojo vrvico so nsvezali skoro vse demokrate in republikance in predlog podpira tudi administracija. Na eni strani Truman poje o potrebi znižanja cen, na drugi pa je državni department ustavil, da ne vodi opozicije proti temu predlogu. Toda o tem več pozneje. ★ Po tem predlogu bi sladkornim baronom vlada garantirala sedanje cene za prihodnjih pet leL V tem času bi cene ne smele pasti, zvišajo se pa lahko. Prav tako bi bila zamrznjena sedanja količina sladkornih zalog, to je umetno pomanjkanje sladkorja zato, da se prepreči padec cen. Od visokih cen in vladrit subvencije bi sladkorni delavci ne bili deležni niti centa, kajti odpravljena bi bila minimalna plača, ki je bila v smislu starega zakona določena po poljedelskem departments Originalni pred log je prišel pred nižjo zbornico brez postavke o minimalni plači. Kongresnik Flannagan je dosegel toliko, da je bila ta postavka zanešena v novi predlog, toda senatni finančni odsek, kateremu )€ bil izročen ta predlog po sprejetju v nižji zbornici, je to po stavko zopet črtal. Z drugo besedo, sladkorni baroni bodo svoje delavce zopet lahko poljubno izkoriščali—na poljih sladkorne pese v Coloradu in Utahu delajo večinoma mehiški delavci. Poleg tega gre ta zakonski načrt tudi za tem, da se s pomočjo subvencij zviša domača produkcija sladkorja za 40%, kar pomeni, da bi bila vsa Kuba silno udarjena, kajti to zvišanje domači; produkcije bi Šlo na račun kubanskega sladkorja, od katerega tako rekoč živi vsa dežela—80% narodne ekonomije in 60% vseh kubanskih delavcev. Kubanaki i/voz sladkorja bi se znižal od $0 na 27 odstotkov. Ker bi to zanje pomenilo veliko brezposelnost in stradanje, je Kubanska delavska federacija poslala v Washington svoje "loblste", toda deputacija ni ničesar dosegla. Proti temu predlogu je mislil nastopiti državni tajnik Marshall, toda ga je pregovoril Truman. Marshall je to nameraval storiti prvič, da olajša stališče ameriške delegacije na tekoči mednarodni tkonomski konferenci v Švici, drugič pa vsled zleh posledic, ki bodo nastale na Kubi. V začetku vojne je na pobudo Woshing-tona Kuba namreč zelo zvišala produkcijo sladkorja, da nismo v tej deželi kakor tudi v Angliji preveč trpeli. Zdaj je ta potreba minila in Kubo lahko vzame vrag! Truman je na kabinetni seji srgumentiral, ako bi se administracija upirala temu predlogu sladkornih interesov, bi se zamerila republikanskemu kongresu, ki bi državnemu departmentu lahko odpovedal svojo kooperacijo v zunanji politiki. Če bi prišlo do tega, bi šla lahko po vodi Trumanova "doktrina", kukor tudi še povsem megleni Mar shallov načrt za "obnovo" Evrope — zdaj samo zapadne. Pred temi argumenti je klecnil tudi državni tajnik, kajti njih "logiki" skoraj ni mogel ugovarjati. Bolje je, da prepustimo Ku bo svoji usodi kot pa Evropo "komunizmu"!' — Pošli visoke poli tike so res zelo "odgovorni". Ce pride i na Kubi do kakšnega "komunizma" kot posledica te ameriške sladkorne politike well, si bomo že pomagali kot smo si že večkrat v preteklosti . .TOREK. 29. Jinu. ^loAßoi rvailh. naâœlbbi Prej smo rekli, da bi to umetno pomanjkanje sladkorja stalo cmeriške konzumente najmanj $.'100 milijonov na leto. Toda kot pravi Allied Labor News, bi toliko stalo ameriške davkoplačeval ce v obliki subvencij sladkornemu trustu, konzumentl, ki so seveda tudi davkoplačevalci — sleherni ismed nas — bi pa povrhu plačevali še od štiri do osem centov več za funt slsdkorja, dasi so že sedanje cene pretirane. Izgleda, da bi ta skupni račun znašal blizu milijarde dolarjev na leto. Tuk "ftre enterprise" se sladkornim baronom torej že Izplača! Sicer pa jim ni sile, kajti od lanskega povlška cen so imeli Izred no bogato žetev in olajšali žepe konaumentov za težke milijone dolarjev. Njih lobisti lahko vsakemu naklonjenemu kongresniku in seuatorju obljubijo priltčno čeden prispevek v njih kampanjski sklad. Avtorji tega zakonskega predloga (H za guljenj« ameriških dav kof darovalcev in konaumentov, <21 za prtnealtev velike depresije Kubi in (3) za podarttev milijard dolarjev sladkornemu trustu, so trije bivši višji ursdniki zveznega poljedelskega department.!, ki ao zdaj v službi sladkornih magnutov z mastno plačo. Ti trije fcvtorjl. ki so bili zadnja leta vladni eksperti v "kontroli" sladkorne industrije, mi Robert H. Shields, K H Wilson in H. B. Boyd. Ko ao s pomočjo sladkornih lobistov izdelali ta načrt, so pustili vladne služb«* z "muerno" plačo $7,000 do $8,000 na leto in »topili «dpito v službo sladkornih interesov. Shields Je sdaj registriran v kongresnem imaniku hot I oblet IJniUwl State« Bnet Sugar Aa-aociatlon s $40,000 letne pla« e, B«»yd je tajnik blagajnik iste zveze z $18.000 letne plač«, Wilson pa je podpre« lamini k California Hawaiian Sugar Co. s $M),000 letne place Tako funkcionira ta naš toliko opevani "free enterpriaerski" Malem, kateremu "slabi" in "neameriški" ljudje ptavijo tudi nuv nopolističnl kapitalizem, kar pa je "tendenciomuno". "Svobodno podjetništvo" se sliši bolj ned«»l/no, Udj "demokratično". Pod tem aiatemom z milijoni dolaijev lahko vm< dose/e» in at namaže* pot še do večjega bogaatva. "By hook or crook \ Iz Gowinde Gowanda, N. Y.—Iz naše naselbine se le redko kdaj kdo oglasi. Tukaj so delavske razmere še precej po vol j ne, z vremenom pa se ne moremo nič kaj hvaliti. Sedaj je že teden dni vsak dan Nekajkrat je bik) tako grmenje in nalivi, da smo mislili, da bo vsega konec. V Buffalu je povzročilo veliko škode, kaitero cenijo na milijon dolarjev. Menda se je vreme obrnilo po ljudeh, ki smo tako zvehrani, da se še sami sebe ne razumemo. V stari domovini imam brate in sestre, ki mi večkrat pišejo. Poročajo, da je še zmeraj bolj težko za obleko in živež, čemur se ni čuditi, ko je bila dežela vsa porušena in raadejana. Poslala .sem jim že več paketov, tatere so v redu prejeli. V hiši zavlada nepopisno veselje, kadar jrejmejo paket iz Amerike. Pred kratkim pa sem prejela )ismo od ;majega nečaka. On ::ivi na Gorenjskem. Bil je dve eti in pol z družino v internaciji na Nemškem. Kaj vse so tam pretrpeli, ni mogoče opisati. Kakor tisoče drugih, tako tudi oni niso imeli ob povratku stanovanja, ne obleke, ne kaj skuhati. Kakšno je tako življenje, si lahko vsakdo misli. Z bratom sva jim poslala pakete, sedaj pa sva dobila odgovor, da so dospeli nepoškodovani. Pravi, da je bil tisti dan največji sraznik za vso družino, ko je dospel paket. Od veselja so jo-cali. Poslala sem tudi nekaj riža, katerega niBO videli že šest et Priporočam vsakemu, ki ima švojce v stari domovini, da im pomaga po svojih močeh. Zdaj pa nekoliko o mojih počitnicah. V tukajšnji strojarni so imeli teden dni počitnic. Taco j sem si mislila, da bo lepa priložnost iti v Clevelsnd na obisk k mojem bratu in lt moževem bratu. Izgovorjeno, stor-eno! Takoj smo se piipravili; moja dva sinova in jaz. Od doma smo šli v sredo zjutraj, 9. ulija. Vozili smo se z avtomo-ailbm, katerega je šofirala mrs. Miller. Ona prav dobro vozi avto in imeli smo lepo vožnjo na vsej poti. Na vso srečo so imeli počitnice tisti teden tudi v Clevelandu, zato smo se vozili po cele dneve od prijatelja do prijatelja, tako da je čas tekel zelo hitro. Nameravala sem obiskati še nekaj drugih prijateljev, a ni bilo časa. Upam, da mi ne bodo zamerili. V soboto zvečer pa so nas pe-jali k moji prijateljici Mary Stimac. Ko smo prišli tja, je bilo vso prazno in tiho. Mary me je vprašala, če sem že videla hišo, nato pa me je odpeljala v spodnje prostore. Sledili smo ji, ko pa pridemo dol, so pa vsi radostno vzkliknili: "Surprise! Bila sem tako presenečena, da nisem vedela, kam se bi obrnila. Kar verjeti niaem mogla, da je bilo vse meni na Čast. Maka Želodec je igral na har- moniko in radovali srno se pozno v noč. Na tem mestu se želim še enkrat zahvbliti mojemu bratu Petru Dolinarju in njegovi žen j, ki sta se zavzela in spravila skupaj toliko prijateljev in prijateljic. Prav tako lepa hvala Dominiku Deklevi in njegovi zetu, ki sta tudi dosti pomagala. Domenikov avtomobil se ni Imel niti časa ohladiti, ker je neprestano vozil z njim. Lepa hvala tudi Joeu in Mary Stimac, katera sta dala prostore na razpolago, v katerih smo razgrajali in se veselili pozno v noč. Ni mogoče, da bi se vsakemu posebej zahvalila, ker bi vzelo preveč prostftra, zato se še enkrat vsem skupaj prav lepo zahvaljujem za prijaznost in gostoljubnost Veliko smo ostali dolini pri mojem bratu in prav tako pri Deklevo-vih, ki so nas tako dobro gostili ves čas. Kadar bo kateri prišel v Gowando, bom pa skušala kaj povrniti. Nedelja je bila zadnji dan počitnic in treba se je bito posloviti. Okrog tretje ure popoldne smo se naložili in odpeljali proti Go wand i. S seboj sem imela krasno darilo, ki sem ga dobila v soboto zvečer od prijateljev. Ta večer mi bo ostal v spominu do konca mojih dni. Jennie Deklera. "trailer jem" po Ameriki I. Baldwin Park. Cal.—Nekateri zato ne pišejo, ker imajo počitnice, jaz pp pišem ravno zato, ker jim imam že dojgo. Torej takole bom začeK-korajža velja! Ko sem prišel preo mnogimi leti v to deželo, sem bil prost, brez dela in žene. Tako sem tudi danes. Prav danes je minilo leto in pol, odkar se je morala moja žena podvreči operaciji, kateri pa je podlegla. Dobila je vso pomoč, ki jo morejo dati zdravniki, ali bilo je vse zaman. Zapustila me je, kakor tudi otroke, poleg nas pa tudi SNPJ, katera je v kratkem času izplačala posmrtnino in tudi bolniško podporo, kar je dokaz, kako potrebna so društva in jednote. ' Na žalost pa sem jaz ostal sam. Kaj sedaj? Resnica je, če imaš dobre otroke, da skrbijo zate in ti kuhajo, se ti ne godi preveč slabo, toda žene ti ne more nadomestiti nihče! Kamor se obrneš v upanju, da jo vidiš, zazija pred teboj praznina. Upal sem, da se bodo razmere uredile, da bi šel v stari kraj pogledat mojo mater, bra te in sestre, toda upal sem zaman. Ker pa sem imel gostilno in sem z otroki nekaj prihranil ter prodal gostilno za večji sku piček, smo se odločili, da gremo malo pogledat po Ameriki. Začeli smo se pripravljati. Zet je kupil "trailer" zase in družino, moj sin in hči pa za nas. Dne 22. julija zaprežemo in hišici sta se pričeli pomikati po 18. ulici. Torej zapustili smo Akron in se podali na potovanje po Ameriki. Najprvo smo se peljali skozi Indiano, toda Indijancev nismo videli prvi dan.. Kdor vozi z avtomobilom, tisti že ve, kako muhasta so take vr-ete vozila. Prišli smo do kraja, kjer so popravljali cesto in promet je bil samo v eno smer. Naš avto je menda mislil, da je zanj čas odpočitka in nam odpove. Takoj pošljemo drugi avtomobil v bližnje mesto po neki instrument, nakar smo zopet pognali motor in se odpeljali naprej, zaeno pa se razgubili. Ko smo zopet prišli vsi skupaj, smo odločili, da je ža tisti dan dovolj vožnje in da se kje ustanovimo. Najprvo smo se malo založili, nato pa v trailer k počitku. Drugo jutro zgodaj vstanemo, se površno umijemo, potem pa sta se pričela avtomobila in hišici pomikati naprej v lepo jutro. Hitro smo pozabili na ne prilike in težave prejšnjega dne, nenadoma pa začutim "šepa-nje". "Stoj!" pravim sinu. Ustavi in pogledava—na trailerju je počila pnevmatika! Lepa reč! Ker je bila hišica na kolesih že precej v letih in kolesa zarjavela, sva imela precej sitnosti, predno sva spremenila obroč, poleg tega pa še rezervni ni bil dosti 'prida, nove obroče pa je bilo lansko leto težko kupiti. Ko je bilo vse urejeno, zdrčimo naprej po cesti. Bili smo že v Indiani in sin je dejal, da bomo kupili nove obroče, kakor hitro bo mogoče in mirna Bosna. Zopet sem se oziral po kmetijah in malih mestih, da pozabim na neprilike. V tistem času smo se približali Garyju, Ind. "Srečni smo," pravi sin. "Zakaj?" vprašam. "Tu kaj bomo dobili novo pnevma tiko in potem ne bomo imeli več sitnosti." In res smo dobili no^ ve obroče in jih zamenjali s starimi. Po kratkem odmoru jo zopet uberemo naprej proti Chicagu. Skoda da nisem imel tedaj še napisan ta dopis, bi ga lahko kar direktno izročil uredniku. Ker je Chicago veliko mesto in bi lahko s sinom v njem počenjala kakšne neumnosti, zato smo vozili izven mesta. Bilo je že poldne in avtomobila sta bila utrujena, kakor tu di voznika, naši žfclodci pa so nas pričeli opominjati. Poiščemo si primeren prostor, v»j tako smo mislili, pri nekih zapuščenih barakah, in se ustavimo. Jaz sem si mislil kot neki Rib ničan—"samo da bi bili sami, pa bo že šlo kako" ... Iz trfiler-jev izvlečemo naše pečice, zakurimo, pečemo in grejemo. Vse dobro. Jaz se malo odstranim, da pogledam, če je kje kakšen konj privezan. Saj ni nič zato, saj drugi tudi tako delajo. Hodim ob cesti, menečy da večerja še ni skuhana. Morda najdem štiriperesno deteljico, potem pe brez skrbi po Ameriki. Prehodil sem skoraj že pol milje in pozabil na večerjo, nato pa se hitro vrnem brez deteljice. "Slabo bo," si mislim. Remlngton Rand Ce.. ki ladeluU pisalne In ratunske stroje, se )e «opat oprilela sto le take sva ne mohavike formule." a katero )e pred volno sdroblhi stavko v vseh svojih sedmih tovarnah. Delavci. orqanlsirani v elektrerakl unlll CIO. 00 še več tednov v alavkl ta svitanje plače v vseh loeernah In drušha le stavko aopet aačala razbijati pe atort metodi—s Wk lo-w«k", policijo, vohuni In podobno. "Ne bo ne večerje in ne deteljice." Nenadoma me pozove sin, naj prieedem, ker je večerje ie gotova. Nismo bili zbirčni, ker pač nismo mogli biti. Po večerji se bi bili najrajši porazgubili, ker nihče rad ne čisti posode, ko je enkrat sit. Vsi smo se malo polenili, izvzemši naše sopotnice stare Slovakinje, katero smo klicali "Kozare", kar pomeni gobe po slovaško. Nekaj časa smo se še šalili glede pomivanja posode, nato pa se pripravili za počitek, tedaj pa primaha preko ceste možak v preprosti kmečki obleki: telovnik razpet, eno hlačnico malo daljšo, rdeč robec viseč iz zadnjega žepa. Nekajkrat je stisnil z zobmi in špricnil v grmovje sok tobaka, nato pa se zadri: "What are you doing here? This, is government property!" , Delali smo se, kot da ga ne razumemo^ ker pa je vztrajal, da je on pooblaščen skrbeti za red in mir, smo mu pritrdili in dejali: "We are government and pay taxes." Vedeli pa smo tudi, da nam lahko napravi sitnosti, zato smo se odločili preseliti se v drugo mesto, kjer smo dobili boljši prostor in nismo imeli nobenih sitnosti. Zjutraj je bilo malo oblačno in smo odkurili naprej zgodaj, kajti bili smo na potu šele dva dni, California pa je bila še daleč. Vozili smo se skozi eikaško predmestje, kjer so lepi nasadi in raste vsakovrstna zelenjava. Saj veste, da v Chicagu ne raste zelenjava in sadje, zato mora mesto zalagati predmestje in okoliške farme. Po nekaj urah smo privozili v državo Wisconsin. V tej državi je veliko govedi in vsakovrstni žitni in tobčani pridelki. Peljali smo se skozi Madison, ki je glavno mesto te države. Mesto je lepo in čisto. Ker ni smo imeli znancev v tej državi, se nismo dosti ustavljali, prenočili pa smo ob parku CCC, drugo jutro pa nadaljevali pot proti Duluthu, Minn. Tudi tam ni bilo nič posebnega, kajt za Slovence nismo vedeli, prenočevali pa smo v bližini zo-ologičnega parka. Videli smo razne zverine, ki so bili v-tem parku. Ko bi vsaj vedel za Matijo Pogorelca, bi šel pogledat njegov muzej. Drugi dan smo vozili po Min-nesoti in končno dospeli v North Dakoto, kjer ima moj zet sorod nike na farmi. Farme so v te državi zelo lepe, namreč v bližini mesta Grand Fork. Ker smo si želeli počitka, smo se odločili, da ostanemo tam za nekaj dni. Bili smo tudi že precej umazani in hoteli smo se malo umiti in preobleči, kajt drugače se nam bi še krave smejale. Ženske so se med sebo zgovorile, da bodo oprale In vse, kar bo potrebno. Na tej farmi smo nameravali ostati le nekaj dni, a nas je premotilo in bili smo tam kar devet dni. Prišlo m} je na misel, da smo kakor cigani v stari domovini. Ko sem bil še mlad, je pokukal izza vogala star cigan in rekel mojemu očetu: "Hej, stari, dovoli, da pri vas prenočim z babo." Oče je menil, da je sam z ženo, zato je dovolil, toda tedaj je cigan za-piskal in cigani so se vsuli kot ploha na naš vrt, pred pod in vse povsod. Ker sem bil še mlad, nisem znal šteti, vseeno pa se mi dozdeva, da jih je bilo več kot 30. Pri nas so ostali dlje kot teden dni, kaj vse pa so s seboj prinesli in kaj pustili, pa ne bom opisoval. Kakor cigani smo tudi mi o-stali na farmi sorodnikov mojega zeta nad teden dni, tazlika pa je bila v tem. da smo mi vse očistili, cigani pa umazali. Moj zet ima bratranca v Minnesoti. ■Siromak je prav pred vojno izgubil oko Oženil se je, kupil nekaj zemlje. Bog pe ga je ob daril z mladino, če se ne motim vsako leto z enim otrokom. Ko sDno bitr tam. jih je bilo že pet Sicer pa eden več ali manj, samo da so zdrs vi (Dalje prihodnjič.) Mar Ha Bolha. Časovni komentar C* MILAN MEDVEDK fWabaduo podjet»iitv "Svobodni" podjetniki. J » prav kapitalistični ^ valei in špekulanti, rajofo brez uma in se vesele svj uspehov, zaeno pa poveličuj v nebesa "svobodni" kapi stični sistem, s katerim ne , re tekmovati noben drug gosi darski red. Zmagoslavno ka! jo na ameriško življensko rav, na 60 milijonov zaposlenih ( la-veev, na mezde ameriški delavstva, na pomoč, ki j0 i Amerika Evropi itd. Če pr, stuješ po raznih revijah, nak akotaj v vsaki vsaj na en < nek, v katerem ti dokazuj« ali oni ekonom, svobodnopodj niški plačanec, da je stabilni našega gospodarstva neopon na, da vse svedočbe kažejo i nost sedanje industrijske akt noeti, zaeno pa ti članek zab s statistikami, ki tako pn>9 ščegetajo svobodne podjetni Zlasti veliko veselje pa in ti "veščaki" z Rusijo in drugi državami, ki so se oprijele 1 črtnega gospodarstva. Na 1 usta se derejo: Poglejte nas, I ko uspešno vodimo gospod stvo, kako se debelimo in n mo pod svobodnim podjeti tvocn, vi pa moledujete za ni pomoč in stradate pod načrti sistemom! Pred nekaj meseci so nelul sovjetski ekonomi napovedi da bo prišlo v Združenih dr vah do ekonomskega pola« Njih napoved se ni še uresnl la, zato se jim sedaj naši veil ki smejejo, češ, bolj še viki ne 1 zumejo našega gospodarstvi črpa svojo stabilnost in trdni iz svobodnega trgovanja. Po ( finiciji malega človeka pa laU razumemo to "svobodno trgo* nje" svobodno odiranje oplajčkovanje naroda v spil nem. Ni jiotrebno, da si ruski aH ameriški veščak, temveč je o volj, da si povprečen človek odprtimi očmi in lahko vidii,i tak sistem, ki dopušča najvd izkoriščanje in oplajčkovu ljudstva, najgrše špekulacij« gospodarske orgije, zadene p ali slej polom. Ce bomo il11 tej poti naprej, če bodo ekon« ski rojalisti še nadalje uganj svoje Nebrzdane orgije v itn« svobodnega podjetništva, po« se bo dežela znašla neizbežno v večji gospodarski krizi kot L 1932. Človek bi mislil, d« se naši gospodarstveniki in va telji kaj naučili iz pretekla toda vsi zaključki zadnjeg« ko gresa pričajo, da topoglavci <* nejo na veke topoglavci! Pri A. D. se vesela Klerikalci, ki se zbirajo ob Ameriške Domovine in pik)® njo, podpirajo vse. kar je naj* jenega proti Slovanom, ter M v isti postelji z največjimi «J riškimi nazadnjaki Pred H kim pa je ta list z vso slastjo 1 javil grožnjo kongresniks Ti masa, da bo razkril vse Ju£ vanske "petokoloniste v im riki, med katerimi je baj'■ mnogo Slovencev v Cleveis-in Chicagu. Koga smatra ameriška rrj cija za jugoslovanske*» I*" Ion ista, nam je dobro z^ vsakogar, ki ne pljuje * slovanske brate tako kot A Ce pride do direktnega ranja jugoslovanski ^ njakov. bomo to ^ možje, dočim bodM^ nili svoje repe Toda * naj preveč ^ ^ dežela v nacionalni > riške vrste, kar * potem ne bodo trpeh*^ greši vn 1 Slovani. jezemet. vkljuc.vfe nazadnjaki. ki «e ^ ^ A D in pomagajo fašizem Na Te kolone m 1 ^ tedna P»**" * t* ž i no na počitnicah^ ^ m keu, Mich Vt.. '^ (Dalje na » ** KAJ je ozadje kampanje proti madžarski «epubufl knt,e protirepubliksaake zarote na Madžarskem je pokaza-kokšno je pravo ozadje podtalne borbe, ki jo vodijo madžar-w reakcionarji proti mladi demokraciji. Iz okolnosti, da so bili iawtu vmešani sam ministrski predsednik Madžarske Ferenc !c.Z in drugi vidni predstavniki stranke malih posestnikov, lahko sklepamo, rota veliko bolj globoka, kakor ^ je spočetka to zdelo. Raz-Drava proti prvi skupini zarotnikov je odkrila, da so zaroto organizirali ostanki horthijevske klike s pomočjo izdajalskih elementov, ki so našli zatočišče v reakcionarnem taboru malih posestnikov. Sodelovanje med horthrjev-sko bando in desnim krilom stranke malih posestnikov datira še iz dobe med prvo in drugo svetovno vojno; posebno pa se je okrepilo po letu 1943, ko so madžarski reakcionarji spoznali, da je krah tretjega cesarstva neizbežen in da bo Sovjetska zveza tista, ki bo s svojo Rdečo armado osvobodila Madžarsko fašističnega jarma in prinesla madžarskemu narodu svobodo. Stranka malih posestnikov, ki se je med drugo svetovno vojno povezala z mednarodno reakcijo v Londonu in Rimu, je odslej predstavljal« za horthijevsko kliko tisto rezervno stranko, ki naj po končani drugi svetovni vojni prevzame vodstvo Madžarske v svoje roke. Po zlomu nemške armade pri Stalingradu in zavezniškem de-santu v Italiji je horthijevska klika še bolj aktivizirala svoje zveze z reakcionarnimi elementi na zapadu. Madžarski reakcionarji so pričakovali, da bo otvoritev druge fronte na Balkanu vključila Madžarsko avtomatično v sfero kapitalističnega sveta. To varianto je posebno Churchill vneto podpiral in o tem tudi razpravljal julija 1944 z emisarji Ti bor j a Ekharda v Rimu—sedaj eksponenta madžarske reakcije v Ameriki. Toda vse špekulacije z drugo fronto na Balkanskem polotoku so hitro propadle. Anglo-ame-fiika vojska je tičala še globoko v Italiji, ko je rdeča armada že osvobodila Budimpešto in večji del zapadne Madžarske. Leta 1946 so horthijevski elementi, ki so še ostali v deželi in našli zatočišče v stranki malih posestnikov—kjer so popolnoma potisnili ob stran napredne elemente—sklenili preorien-tirati svojo politiko in pričeti svojo podtalno raty>to. Obrnili so se na svoje stare prijatelji in zaščitnike na zapadu, s katerih pomočjo so leta 1919 udušili mlado sovjetsko republiko na Madžarskem in prišli na oblast. Kakor je pokazala razprava, je Nagy osebno priporočil Acheso-nu. naj bi Amerika raztegnila Trumanovo doktrino tudi na Madžarsko. Nova odkritja o zakulisni dednosti madžarskih zarotnikov »> konspirativni vlogi Nagyja, *Uti izjava voditelja madžarskih zarotnikov Kovacsa, ki jo Jt' objavila tudi ameriška agen-clJa United Press—so zaprepa *t'le njihove inspiratorje. Ti bi z*!
  • mirski cesti največja uvtomeha nična delavnica nu Hrvatskem Nadalje gradijo tovarno za pro Izvodnjo filmov ln tekstilno to varno na Radnički cesti, tovarni električnih žarnic in novo tovai no zdravil "Pliva," kl je že po krita. Nedavno pa so mladinski delovne brigade pričele graditi dve veliki tovarni, in sicer to varno hidrovllčnih strojev ln to varno parnih kotlov. Poleg gradnje industrijskili zgradb so v polnem razmahu tu di ostala grudbenu dela, Kako smo že omenili, gradijo veliki naselbine za delavce, poleg tegi pa tudi stanovanjske hiše v ce lih blokih. Na Vaiaždlnskl cesti gradijo stsnovanjsko četrt s pet nadstroitaimi stanovanjskimi hi šaml, ki ho po Izgraditvi obseg» la 800 stanovanj. Na Sejmlštu napreduje gradnja poslopja ve terinarske fukultrte, v Muksimi tu grudljo kmetijsko gozdarsko fakulteto, v kratkem pa bodo zu čeli graditi nov oddelek tehnič ne fakultete. Pa tudi v ostalih krajih LI< Hrvatske so v toku obsežna gradbena dela. V Slavonske« lirodu gradijo nove velike ob jekte za tovarno vagonov v vrednosti preko 120 milijonov dinar jev, poleg tovarne pu stanovanj sko četrt za delavstvo. V Županji južno od Vinkovcev bodo ž«) letos dogradili sladkorno tovar no z delavskim naseljem. To varno stekla v Straži ob Sotli bodo znatno ra/štrlll, prav tako tekstilno tovarno v Zaboku v Hrvalakem Zagorju. Obsežna so gruobonu dol« na Kokl, Poleg številnih del za oh-! novo in izgraditev lu&kih naprav gradijo novo ladjedelnico "Kvar-ner" v vrednosti 37 milijonov t dinarjev in rafinerijo olja Raz širili bodo tudi tovarno papirja na Kiišaku V KaMel Sočnim pri Splitu gtailiju t<»varno karbida in aodr Zlaatl ohaežnu pu ao dole pri gradnji velikih hI 11 za dorvšitev proge Črnomelj-Vrbovsko. Med cestnimi deli stojita v ospredju dve gradnji: velika avtomobilska cesta Zagreb-Beo-grad in usfaltirana cesta Zagreb-Karlovac. Nov železni most čez Kolpo v Karlovcu je ie zgrajen in bo te dni izročen prometu. V Dal magiji in v Hrvatskem Primorju pu grade posamezne dele velike jadranske turistične ceete. Tudi oblastno gradbeno podjetje Istre izvršuje številna gradbena dela. Tako gradi tovarno cementa v Kovomačnu kjer bodo letos investirali 20 milijonov dinarjev dve (opekarni, štiri velike šole za 7 in pol milijona dinarjev, zdravstveno postajo v Opatiji in bolnišnico v Puzinu.. V kratkem pu bodo v Purizu pričeli graditi kmetijsko šolo in na Cresu vodovod za preko 6 milijonov dinarjev. Okrožno gradbeno podjetje v Šibeniku gradi v Uiogradu na morju sunutorij za zdravljenje kostne tuberkuloze in dečji dom za 9 milijonov dinarjev, vodovodne naprava za Biograd in Starigrad za preko 10 milijonov dinarjev, mlokurno in sirarno na Pugu, zdravstveno postajo in gimnazijo v Kninu, zgradbo za Državni zavod za socialno zava-rbvanje v Drnlšu, delavsko kolonijo pri tovarni aluminija v Lozovcu zu 15 milijonov dinarjev, električno centralo in stanovanjske zgradbe v Manojlov-ru ob Krki, delavsko kolonijo za elektroželezarno pri Šibeniku za H milijonov dinarjev itd. Gradbeno podjetje v Dubrovniku pa gradi na novo luko Plo-če ob izlivu Neretve ln vodovod za to luko v vrednosti 8 milijonov dinarjev. Nadalje Isvrftuje iela za melioracijo Neretve, v Vrhovcu pa gradi tobačno podajo za 15 milijonov dinarjev, To podjetje obnavlja vrh tega 7 velikih hotelov s stroškom 12 In jol milijona dinarjev. Tudi okrajna gradbena podjetju v ostalih okrožjih grade itevilne podobne objskte lokalnega pomena, zlasti zdravstvene ustanove, šola, stanovanjske /gradbe Itd. V krajih Like, Dal-macije in Banje ter karlovškega okrožja, kjer je največ porušenih in požganih vasi, gradijo le-.os okrog 15,000 kmečkih domov. Gradbene naloge, ki jih je treba letos izvršiti, so velike In obsežne. Navzlic temu vsa dela napredujejo točno po planu. Tako so že do 1. junija Izvršili 20% vseh za letošnje leto določenih uradbenlh del, Načrtno napredovanje teh del pa daje polno /ugotovilo, du bo grudbeni plan Hrvatake za letošnje leto v polnem obsegu izvršen. PrekaJen domači aejček Zajčke koljemo najraje pdtl- ml, ko je koža uporabljiva Čim večji je zujček, tem lepša je koža. Če Jih zakoljemo več naenkrat In bi si rudi ohranili meso /a dalj časa, Jih lahko osolimo in piokadlmo kakor svinjino; tako ineso nam od lič no nadomešča svinjino. Za prekajevanje zadostuje, da visi meao 12—24 ur v suhem dimu od drv, nakar ga obesimo na skedenj sli na (MKlhirošjo, da so posuši.---Solimo samo večje dele zajčka, t. j. hrbet In zadnja kraka, katerim pu ne smerno olupiti kožice z moli Na 1 kg zaJčjoga mesa damo 5 dkg soll, noževo konico so-litra ln za dobro noševo konk'o sluilkoija, par brinjevih srn, pol lovoi jrvega lista, dva vsjici ti-mijanu m nekoliko ns grobo «rezane čelnjl«, Moko temeljito odrgnemo s aolltrom, sladkorjem ln soljo, nato ga «tlačimo na tesno v lončeno poaodo, kjer ga pustimo dva dni na hladnem. Tedaj prevremo na močnem ognju do *4 litru vode z ostankom sni», čebule In omenjenih dišav, ko je zuvark dobro ohlajen, ga ril Jemo nu meno, katero pokrijemo z deščico ali emajll- ''"mentov. da ime se- družba je v času zadnje svetov- deželah, katere ao oavojiie no% " TZItT —ZT_7 prosto pot ne vojne pridno zalagala Hitler gospodarski sistem, je eden te- rale• '»'t >v na Jadran in „ 7 oljem in gasolinom, da )e meljnlh korakov za doaego med ga fibanla sa poras aovr.šnlkeo Usea#r lahko poveča pri {¡ko Užje pobijal sinove .meri- narodnega pnjatelHva in pr»l-—ala- .fakanitei * verno Grčijo, podpre | ¿km m ruskih mater, dokler m prečenje oboroženih konfliktov rano pokrovko In obtežlmo ter Bili Oreen as rasfovsrls s peodaodnlkom Wowyoriko delavsko drocentral v Tiiblju (Vininkih pui,,lmo * g dni v tej federsciie Thomaaom Murrayom (levo/ in newr«r*)flsi induatriH pri Crlkvenici in v Zavrolju prt kviai T-ko poeoljeno meao lah-tki m kom las/Jem Edwardom Goraltem (doene! o politični akriH— Dubrovniku Za vodovodn. ob v okvirju starih kspttslisHčnth alrank aevodal Oeeon )e dehl aa Jekte v Za«r»bu in na Reki bodo konvenciji ffewror«ke delavsko loderaeije. da be ADF organisl let on potrošil» » milijonov di v soodovtn» amerUkeg« del»v«fc» narjev V OoHHiem Kotam bo a4enje prflotetlev". O do v kratki m prlčrl» / deli /a novttvt delavsko stranke »Urokopitnl vodilolH no marale nič gradnjo velikega lesno imluatilj skegu obrata v Delnicah in z de ko napravimo še sveže kot pečenko al» ga kuhamo, kakor pre-■ojjrn goveji jezik, ali pa ga pre-k«elimo, kakor smo navedi». Ali aie naročeni sa dnevnik "Prooveio"? Podpirajte svoj 11*1 KRIVDA FRANCE BEVK (Nadaljevanje) "To se pravi, da lahko grem. Ali naj grem?" "Stori, kakor hočeš," je odgovorila Ana. Ivan Drole je obstal nekaj hipov. Nato je stopil proti kamri, jo odprl in pogledal, ali kdo posluša. Slednjič je dejal pridušeno in skozi stisnjene zobe, da mu je škropila slina na brado. "Besede mi nisi dala! Več si mi dala!" Ana je gledala molče, globoko v oči. Hlapec je strmel še par hipov v gospodinjo, ustnice ao se mu neme premikale, kot bi žvečile tiho misel. Spregovoril je še tišje kot prej, še bolj sikajoče skozi stisnjene zobe "Grem ... grem ... toda vedi ..Potišal je za hip in nadaljeval naravnost v Anine oči, ki so strmele v njegovo grožnjo. "Vedi ... da bom terjal vse do zadnje stotinke . . . Ljudje govorijo, da imam denar v hranilnici. Imam ga. Moja hranilnica je Streharjeva hiša. Vse do zadnje lire sem zapisal ... do zadnje stotinke . . . Ana je pričakovala druge grožnje, zdajci se ji je olajšalo srce. "Izplačamo ti, kar smo ti dolžni!" Hlapec je onemel. "Ali veš, koliko je to?" je lovil sapo. "Ali si zapisovala?" "Povej račun!" je dejala Ana navidez mirno. Noge so se Ji tresle v kolenih. Anina navidezna hladnost je hlapca razdra-žila še bolj. Stopil je k mizi in se oprl nanjo. Zdaj ni več govoril pritišano, vpil je. "Ali veš, da sem prinesel svoj delež? Niti en rep v hlevu ni tvoj. Niti nova mlatilnlca . . . Kje je lanski koledar? V njem je vse zapisano. Čakaj ...!" Stopil je na klop in v naglici brskal po polici, nato v mlznici. Izpod papirjev in starih časnikov je potegnil koledar in ga razgrnil pred gospodinjo. "Vidiš ... tu ... tu .. . Glej številke . . . Nova mlatilnlca . . . par volov . . . junica . . . Moja zastala plača . . . zopet moja zastala plača. In še ni vse ... Se ni vse . . ." Ana je strmela v številke. Nenadoma se je njen ponos zrušil, sedla je in dela glavo v dlani. "Kam smo prišli?" "Kam? Na svojem ste, brez mene bi ne bili več. To pa ti ni prav. te ne pojde tako, pa drugače!" "Pa drugače!" je ponovila Ana kakor v sanjah. "Ali pa ne drugače," Je gledal hlapec v Anine oči in spremenil glas in pogled. "Številke me ne plačajo. Se druge stvari so, ki si mi jih dolžna." "Kaj sem ti dolžna?" se je Ana trudila, da bi ga razumela. Polagoma se je zablisknilo v nji. "V isti meri," je dejala s počasnim glasom, "ko ti meni. Stvari ... ki jih razen naju dveh . . . nihče ne ve . . ." Anin pogled je bil tako jasen, hladen in pogumen, kakršnega hlapec ni pričakoval. Nenadoma se je zgrozil, se obrnil in stopil po izbi. "Kako sva prišla do tega?" se je razburil. "Ti si dejal prvi," je rahlo očitala Ana. "Ti odpoveduješ hlapca in še več nego hlapca!" "Zakaj ml neprestano groziš?" je gledala Ana z očitajočimi očmi. "Ne grozim ti. Le vedi, da bom, če ti pokažeš name, tudi jaz iztegnil svoj prst . \ ." Nameril je prst nanjo, njegove oči je niso izpustile! Tega pogleda in prsta se je Ana preplašila ko mrliške sence. "Pusti me!" je vzkliknila. "Kaj to pomeni?" "Kaj to pomeni? V oči me glej, če moreš ..." 'Toliko si vsega kriv ti ko jaz." • "Toliko, a ne več," je poudarjal hlapec. "SI razumela? Toliko, a ne več." "Dobro," se je Ana otresla njegovih besed in njegovega pogleda. "Pusti me!" "Ne pustim te, dokler mi ne rečeš zadnje besede." "Nocoj me pusti!" "Nekaj se je spremenilo v tebi," je Ivan odstopil za par korakov, položil roko na hrbet in sklonil glavo. Razmišljal je Anino spremembo, ta je spregovorila: "Nič se ni spremenilo ... Samo to, da je Jože dejal, da te ne smem vzeti." Bolj skozi široko razprte oči ko skozi usta so prišle besede: "On ti že prepoveduje?" Ana se je prestrašila. "Saj to nič ni! Ne hu-duj se radi tega!" "Ti ga boš ubogala?" je hlapec škripal z zobmi. Ni ga pogledala, ko mu je odgovorila: "Ničesar mu nisem obljubila*, le preplašilo me je." "Kaj boš storila?" "Pustiva za nocoj! Pustiva . . ." "Nocoj ali nikoli! Da ali ne?" Ana se je par hipov borila in, se vzdignila in znova sedla, nato je zalomila z rokama: "Saj te moram vzeti ..." ' "Moraš?" "Moram, kakor bi te bila morala že pred leti." Ivan Drole jo je gledal par hipov. Majhna in skrušena je sedela pred njim. Nenadoma je ugasnil srd v njem, zasmilila se mu je; vendar • jI ni maral pokazati prevelike mehkobe. "Kdaj se bo to izvršilo?" "Kadar hočeš ti." "Pojdi v posteljo!" je ukazal hlapec. "Jaz grem tudi." Ana je dvignila glavo, vsa je trepetala. Na sina ni pozabila. "Ali ne boš odprl vrat?" "Hišna vrata morajo biti ponoči zaprta." "Ne draži ga, da se ne zgodi kaj hudega," ga je prosila Ana. "Kaj se more zgoditi?" "Tako težko mi je nocoj!" "Pojdi spat!" Hlapec je navil uro, slekel telovnik, ga obesil na eno ramo in stopil v kamro. Ana je obstala par hipov nepremična, kakor da ne ve, kaj naj stori. Preplašena se je ozrla v Anko, ki je prišla tepetajoča iz kamre. "Kaj ti je, Anka?" "Strah me je bilo v kamri." "Tudi tebe?" se je zavzela mati. "Tudi vas, mati?" je vprašala hči. "Kaj je bilo?" "Nič. Pojdi spat! Strahov ni. Ne pozabi iz-moliti očenaša!" (Dalje prihodnjič.) Poštenost v Klančerjevi hiši Lojae Krakar Marko, predsednik krajevne ga odbora pri Sv. Mihaelu, je vstal tistega dne dokaj pozno. Ko se je prebudil, je bilo v sobi svetlo kakor še nobeno zadnjih novemberskih juter. Marko je bil namreč navajen, da je vstajal ob določeni uri, ne da bi ga bilo treba buditi. S pogledom se je zapičll v steno, kjer je stara ura kazala pol osmih. Ni mogel verjeti, zato si je z desno roko pomen-cai krmežljave trepalnice, da so ga obletavala iz natlačeno polne sobe radovednih in prepira željnih žensk. Marko jih je predobro poznal. Vsaki je odgovoril, kakor je vedel in znal. Tolažil jih je, jim dopovedoval, obljubljal in zmerjal— vse z istim, vedno nasmejanim glasom in dobrosrčnostjo, kar je delalo Marka priljubljenega v "občini", kakor so ljudje še ved no radi imenovali krajevni odbor. ■ ------------ L_ TMko je Marko predsedoval bi videl, če se morda ne moti prj sv. Mihaelu že leto in pol. Toda ni ga varalo—danes je res Nikomur se nI zameril. Kjer Je za dobro uro potegnil. Naglo je vzdignil noge In po le mogel, Je pomagal, kjer se je zgodila krivica, je razsodil, ka- iskal z njimi ob kraju postelje mor je bilo treba, tam so ga od-copate Ko je vstal Je začutil, nesle še vedno lahke noge,'če-da ni prespan, saj je šel snoci prav je imel že čez pet In tri —ali bolje rečeno danes—šele| deset. In ljudje ao mu zaupali. ob eni uri zjutta) v posteljo. Se- stanek se mu je zavlekel do enajstih, nato jc imel še posle, ki jih je moral urediti, tako da se je zakasnil mnogo dalj kakor sicer. Ko se je hotel oblačiti, so se mu nakopičile v glavi misli, s ~ ... r--........ ...... katerimi Je imel celo noč v sa-1 Klančarica, vdova po srednjem njah opravka Pošteno so ga gruntarju. ki Je Imela <»d cele zdelali snoči na maaovnem se- j družine edino hčerko Jožico, mu Stanku Marko Je bil tega na-vajen, a včeraj )e bilo le pre več "Kda| bo moka?" "Zakaj dobi ta karte. Jaz pa ne?" "Kdaj Včasih mu Je kdo na sestanku iz maščevanja, ker ao imeli Marka večinoma vsi radi, vrgel kaj pred nos. Marko se Je nasmejal in nI zameril. Te«a pa. kar se Je zgodilo včeraj, Marko fte ni pomnil. Stara Je preveč natolkla. Joiica Je odšla pred cfvema mesecema na mladinsko progo. Stara ji nt _________ ^________| branila, a Jezilo Jo Je. ker se Jt boste dali kaj obleke In čev , je /delo. da )e ni predolgo na-ljev?" "Jaz sem bolj potreben zaj. Ker nt imela kje drugje kakor ona, ki ste Ji dali slad-, streetl svoje Jeze. si Je poiskala kor." Tak« in slična vprašanja tlatcga vcvet a primemo mesto v kotu sobe na sestanku in zače la bobnatl Marku svojo pesem. "Jožico hočem nazaj! Odvlekli ste ml jo, da bo še kje umrla. In jaz sem doma sama— bosa, izčrpana in lačna—ker nimam nikogar, da bi mi pomaga delati."—Takrat je prišla Klan-čarica na sestanek nalašč v raztrganem krilu, zamazani ruti in poivedranih čevljih. "Jožico hočem takoj. Vzemite jo, kjer hočete, a videti jo moram v par dneh, smrkljo smrkavo, ki se mi Je potepla. In čevlje ml pre skrbite? Obleko!" Kar lasje so ji leteli izpod nazaj zavite rute in sline so ji ob njenih preglasnih besedah frča le na sosedo. Marko je mirno sedel za mizo in poslušal Najprej staro Klan-čarico, nato pa še druge, ki so se ojunaiilc ob Klančarlčinem kričanju in začele vpiti druga preko druue, kakor dobičkaželj-nt trgovci rui semanjt dan. "Mir!" je zakričal Marko in se stegnil čez mizo. Besede niso zalegle Vsa dopovedovanja so se razgubila v tem sejmu. Mar ko je ob enajstih zaključil sestanek. Potem mu je še dolgo rojilo vse to po glavi. Ponoči Je v sanjah gledal pred sebo, Klančarico z zarlplim obrazom In gibčnimi rokami, s katerimi je hotela premahati vse. kar bi Ji prišlo pod nje. No. tudi sedaj, ko se je že zbudil, ae Marko nI mogH znebiti besed Klančartce in bliskov njenih razgretih oči. "Prekleto!" se je zasmejal, ko si je za I vezal čevelj in se udaril po ko- PBOBV1TA enu. "Babe me pa še ne bodo nosile. Nak!—" Krepko je stopil v kuhinjo in veselo, kakor )i bilo vse v redu, pozdravU ženo. "Ali imaš kaj?" Potem je pobrskal po časopisu na mizi. "Pripravi hitro, medtem se u-mijem." Pod vodovodom si je zmočil tilnik in težko glavo, se površno obrisal, atoje posrebal kavo in odlomil košček kruha, nato se je pocesai, obleki, nataknil dežnik na levo roko in koračil skozi vrata. "Na svidenje". Žena je zamomljala za njim: "Pa glej, da te ne bom spet čakala s kosilom." Zunaj ga je pozdravil mokri esenski sneg, ki je spremenil ceste in poti v luže in kupe mastnega blata, preko katerega so še vedno padali gosti, debeli kosmiči snega. Marko je zabredel na ozko cesto proti vasi. Dobre četrt ure je imel do nje. Hitro je stopal, ker ni hotel zamuditi svoje določene ure. Pod vaajo je zagledal žensko, ki je pravkar zavila izza ovinka in se mu s počasnim korakom bližala. Spoznal jo je. Bila je Klančarlca, ki se je vračala od jutranje maše. Debelo knjigo z rdečo obrezo je stiskala pod evo pazduho In z desno roko nerodno držala palico dežnika, ki jo je nagnila čez ramo. Marku je počasi zadrsela noga, ko Jo je zagledal. Ne bi jo rad zopet arečal, saj je vedel, da Ima zbrano novo pridigo. Pa tudi Klančarica bi ga rajši ne srečala. Nekoliko sram jo je postalo—snoči je bilo le prehudo. A oba sta mirno stopala in se bližala drug drugemu na korak razdalje. "Dobro jutro, mati." Marko „e hotel Iti naprej, a Klančarica se je razltoračila tik predenj ln zabodla svoje oči v Markove, ki so bile mirne, kakor bi že vse pozabil. "Si kaj je?en? Ne zameri!" Marko se je nasmejal. "Oh mama, saj poznam take zgodbe. Malo preveč ste zahtevali od mene." Klančarlca je vprašujoč nagnila glavo proti desni rami. "Jožica se vrne v teh dneh. Za ostalo pa potrplte. Bom že pogledal, če se bo kje kaj dobilo." "Veš, čevljev nimam, obleke, n . . . "Razumem, razumem. Saj pravim, da bom skušal kje kaj najti." Marku so se rahlo raztegnile ustnice, ko je zagledal na njenih nogah čisto nove čev-je. Hotel se je je odkrižatl. "Pozdravljeni!" Kakor bi ne ver-ela, je pogledala Klančarlca za njim. "Pa glej, da ne pozabiš. Saj veš, nimam . . ." | Marko je nI več slišal. Naglo je odhitel za ovinek. Ko je stopil v pisarno, je tajnik, ki je ponavadi vedno pozneje prihajal tjakaj kakor Marko, nerodno poškodil z očmi na uro, ki je kazala že deset minut čez osmo. Marko je ujel ta nje gov pogled ln se zasmejal sam pri sebi. Potem je odšel v sosednjo sobo. Čez kake četrt ure se je vrnil z debelim zimskim plaščem v roki. Vrgel ga je na mizo in dregnil tajnika: "Zavij!" Sam se je vsedel k mizi, vzel iz predala kuverto ln položil vanjo ■ tisoč dinarjev. Zraven je dostavil papir, zapisal nekaj besed in na koncu dostavil: "... da bo za prvo silo." Oboje je zapečatil, vstal, vzel zavoj, kamor je tajnik zavil plašč, in z njim vred položil na mizo še kuverto. "Na, neai Klančarici! Pa povej, naj mi več nikar ne kriči na sestanku." Tajnik je nekoliko začudeno pogledal, vzel in odšel. Ko so se oddaljili njegovi koraki za zaprtimi vrati, se je pred oknom zvalil sneg raz strehe ... o Naslednjega večera—tema je bila ko v rogu. Vsaj je bilo že novembra in gosta megla je zavila vas—ae je vrnila iz Bosne Klančerjeva Jožica. Z nahrbtnikom na ramah jo je primahala postaje naravnost pred vrata pisarne. Marko se je na stopnicah skoro zadel vanjo. "Pozorno!"—se je odmaknil za korak. "Kar nazaj, Marko, kar nazaj, da se bova kaj zmenila." Marko je odprl vrata in prižgal elektriko. "Ti?" ae je začudil, ko je luč osvetlila Jožici obraz. Stisnila sta si roki in se vsedla k mizi. "Nisem mislil, da boš že nazaj. Saj si komaj odšla."—Bila sta dobra dva meseca, ki sta Marku kar naenkrat pretekla med obilico poslov. "No, pripoveduj, kako je bilo." Pod njeno bluzo so se Jožici zasoplo dvigala praa, na katerih se je svetila značka s proge. Iz obraza, ki ji je v zadnjih mesecih rjavo potemnil, g^ je, gledala s svojimi smejočiml očmi ln mu pripovedovala o vsem. Kako so živeli, kaj so delali, kako jim je bilo—ln Marko je pazljivo poslu šal zgodbo in prijetno mu je bilo, ponosnega se je čutil, da je tudi z njihove vasi nekdo prispeval svoj delež k velikim naporom mladine. "Da ne bomo ved no zadnji,"—si je mislil- Ko sta odšla Iz pisarne in se na razpotju poslovila, je Marko dostavil: "No, zdaj pa bodo vaša mama spet tiho." "Zakaj?" je zategnila Jožica. Oči so se ji zasvetile, ne da bi bil Marko to opazil. "No, veš, nekaj so rentaČUi nad mano za stran tebe, da sem te jaz odvlekel in da te ni predolgo domov." "Kako? In kaj še?" Jožica je stopila za korak bliže. ' <4Oh, nič, nič. Saj ni vredno besed. Lahko noč'" Marko je odbrzel, da ne bi preveč zavlekel svojih zadnjih besed z Jožico zastran njene matere. "Se bo že sama pomenila z njo," je menil, ko je naredil par korakov. Ko so se mu v temi zadevale noge ob sveže nasuto kamenje na blatni cesti, je premišljeval, kako bo stara Klančarica sprejela svojo Jožico, kaj ji bo na-trobila in kaj bo Jožica povedala njej. Morda pa jo bo potolažila in jo spametovala? . . . Se pozno zvečer, dolgo potem je Marko videl, ko je stopil iz hiše, da gori pri Klančarjevih luč. "Kaj neki imata?" mu je kar tako, samo od sebe ušlo v temo. Drugo jutro—kakor po navadi —je Marko sedel za svojo mizo. Zunaj so se razvlekle megle ln na jasno nebo je od vzhoda pri lezlo hladno jesensko sonce, ki je osvetilo Markov obraz, da se je zazrl skozi okna ln rekel Buy l1 S Savings Bonds REGULARIY Y Ask where you WORK Ask where you BANK "Vendar zopet enkrat—saj ga ni bilo že neznansko dolgo." Sklonil je glavo in se zamislil v svoje delo ... Na vrata je dvakrat rahlo potrkalo. Marko nI slišal. "Naprej!" je odrezal tajnik in odhitel v sosednjo sobo. Nekdo je vstopil noter. Marko ga ni pogledal, še vedno je kar naprej strmel predse, dokler niso koraki pridrsali tik pred njegovo mizo. "Bogdaj!" Bila je stara Klančarica. V rokah je držala tisti zavitek, ki ga je Marko pred par dnevi po slal. Nerodno je mencala papir med prsti in nekako zmedeno, z rahlo povešenimi očmi, strmela v Marka. Tudi Marko si prvi hip ni znal pomagati. / v "Ali ste prišli po karte, mati? Danes ne bo še nič. Jutri." Klančarica je pristopila z leve na desno nogo. "Ne po karte, veste nekaj . . Marko je zaslutil. Jožica jo je poslala. Vstal je in odšel k sosednji mizi, da bi dal Klančarici priliko naj spregovori. "To sem prinesla nazaj, ker ne rabim." V rokah je pokazala zavitek. "Prav, mati, prav, lepo je, da ste pošteni." Zastrmela sta si v oči. "Mama, vse v redu," je spravil iz sebe Marko, ko je vzel iz Klančarlčinih rok zavitek in zmečkan tisočak, da bi pretrgal tisto na pol napeto vzdušje, ki sta ga oba začutila. . Klančarica se ni mogla posloviti. "In članarino bom plačala za Osvobodilno fronto," je rekla, ko je odprla debelo mošnjo in ^vlekla iz nje stotak. "Dobro," ji je odvrnil Marko in vzel iz omare zapisnik. Začel je brskati po njem. "Kla . . ., Klan . . ., Klančar— aha! Toda že devet mesecev ni nič plačanega," je dvignil oči v staro. "Bom pa sedaj vse. In še za dva meseca naprej." Marko je zračunal ln Klančarica je pobrala preostali denar z mize. Dobro plačano delo vas čaka v armadi Ako vali nedavni sograduantje višje šole morejo zadostiti zahtevam viaokega standarda za vstop v vojaiko slulbu, tedaj čaka tudi vas dobra slutba v redni armadi. Dodatno k začetni plali pro-staka, ki dobi $75 mesečno, dobite še hi ¿»no. obleko, stanovanje, zdravniško oskrbo, zavarovalnino po nitki ceni in Izven)e od dohodninekih da v-kov. kar vse bi stalo civilista preko ti MS. IVI fini ste tudi izredno 11. beralnega pokojninske*« plana—pol plače za livljenje po 20 letih slutbovanja, ter do tričetrt plače po 30 letih sluibe. Seštcvši vse to, ste na boljšem kot civilist i $3000 letne plače? In imeli l>oste dobro tehnično ve t ban je. potovanje, kot tudi občutje, da vršit« vredno delo in obrnem boste uživali tovarištvo skupine finih mol! Oskrbite si polne podatke pri vešem najbližjem U.S. Army Recruiting Station. II. S. Army * i »» o i i TOREK, 29. JULIJA n» "Anica se je vrnila. Ste voljni?" le "Sem, sem." Oba sta se zasmejala no!" se je obrnila Klančar^ kakor od spovedi sprotno £ zadovoljno prestopila prag Marko se je ozrl za njo. žica jo je poslala, naj vrne. ce£ ne potrebuje. Ce stara ni po^ na, Jožica pa je. Dobro se ie naučila." Je V nedeljo popoldan, ko je Klancarica odšla na sestanek vaških žena—drugikrat v svo. jem življenju—je Marko srečal Jožico na cesti. "Pridna si, Jožica, ji je stisnil roko. "Takih se manjka v naši fari." Jožica ga je razumela in mu hvaležno pogledala v zadovoljne oči. Potem sta odšla vsak za svo-jim delom . , . Razni mali oglasi MOVING OUT OF CITY VETERAN Anxious to buy good car for cash Call PROSPECT 4157 WOMAN—MIDDLE AGED Complete charge of 7Vfe year ole schoolboy and small apartment-light housework—own room—goo< character references necessary. Apply Rm. 107 608 S. Dearborn ..........rTrfffffr,mM«M,jjjj, NA PRODAJ IMAM v stari domovini malo posestvo hišo in njivo. Hiša je zidana, štir sobe in klet spodaj, ter voda v hiii Njiva je velika za pet mernikov po setve. Vse to se nahaja v Cerkni ci pri Rakeku v Jugoslaviji. Jaz b rada to prodala. Tu je prilika, do biti malo posestvo po zmerni ceni Za pojasnila obrnite se osebno al pa pišite na naslov: Mrs. France Rotar (roj. Kovšca), 15620 Sarana Rd., Cleveland 10, Ohio. —(Adv. Slovene Records 10-inch records 79c COD, plus postal C-40S Moja baba Je pijana, polka Ko pridem skozi log, valček C-408 Lubca polka Planinca pilka C-41S Pomladanski polka Bele role. valček C-412 Tekletova tožvs, valček Veseli tovariši, polka K user's orcheitr C-413 Detrottska polka Dizzy day polka C-414 Treba in. treba ni, polka Herkulovic, waltz C-41S MoJe tanke glas Na levo, na desno, polka C-41S Moje dekle Dekle, kdo bo tebe troitsl Frank Yankovlc snd hi* orel B-003 Po zimi pa roiice ne cveto, va Veseli lovec, polka B-404 Odpiraj dekle kamrico, polka Gor čez jesero, valzer J. Pluth and hia orel Write *>r free catalogue of sli nei SLOVENE RECORDINGS PALANDECH'S 536 S. Clark Street, Chicago 5, U V Proaveti ao dnevno svate ne ln delavske vesiL AU JG êûaie vsak dan? naroČite si dnevnik prosveto Pe sklep« 11. rodno konvencija so lahko naroči na list Presvetel prišteje eden. dva. tri. štiri ah pet članov Is mm družina k eni aaroe ninL List Prosvoia stana sa vsa enako, sa ¿lana ali nečlane »8 00 u ono letno naročnino. Kar pa člani la plačajo pri asesmenlu U-Mu tednik, se Jim to prišteje k naročnini. Torej soda) ni vsroks. reci da Je lisi predrag sa člana SlfPJ. List Proavate Ja vaša lastnina ta fotovo Je v vsaki družini nekdo. Id M rad čitel list vsak dan. Pojaaniloi—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti čub SNPJ, ali če se preseli proč od drulina in bo zahteval sam svoj ur tednik, bodo moral tisti član is dotične družine, ki J« tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniltvu iisu. in obenem doplačati dotično'vsoto listu Prosveta Ako tega"» stori, tedaj mora upravništvo znižati datum za to vsoto nsročnisu. Con« listu Prosveta Jot Za ZdroL države in Kanado Sf.00 Za Chicago in okolico J« ~ * 1 tednik in___________S.S0 2 tednika In______________S.SO 3 tednike in___________4.40 4 tednike Ul_________3.30 5 tednikov in___________3.00 Za Evropo Je... 1 tednik in I tednika la 3 tednike ln 4 tednike ln ft tednikov in _____J11.00 Izpolnite spodnji kupo«, pri loti te potrebno vsoto Money Order v piana« in al naročile Prosvoto. tteL ki Jo vate densH« PHOS VET A. BKVJj 3SS7 So. Lawndale A v«. Chicago S3. I1L Uetavtte tednik taa «a pripišite k «»ojt ISS W. Van Buren 8t. 1001 Irving Park Blvd. SSOO So. Racine A v«. ». 4. k