v gotovini ^ nn 1* ^ ' PQstaIe i gruppo Cena 90 lir PRIMORSTJ-T T>^TT7tTT-H.TTT^ i-_______~ .. Leto XXIX. St. 83 (8485) TRST, nedelja, 8. aprila 1973 Primorski DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» veu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. JNjPORflZ DESNOSREDINSKE POLITIKE Andreotti jeva vlada hez večine v senatu ltl poslanski zbornici ftiM, 7 i v Drptoi 7~ Andreottijeva vlada i^t v *®dnu ostala več- k° v v Parlamentu. Ta- ali ^Skl zt,°rnici kot ali Pa so ,Prodrli predlogi ----- krainem , desnosredinsko vlado n“ 80 Prodrli predlogi levice, desnos trenutku rešili fašisti. nem J?il v . r*ceč Primer se je pri-I110*' ko r,e,k v Poslanski zbor-atl 0 social- treba taj"0 glaso-^^rsketv, .stlčni resoluciji o go-iržavj pln finančnem položaju ^.VlT>jena - Cs°{ucija je bila sicer «s? vladi uspelo odložiti o juridičnem - —**n * V!čino glasov. Toda v Etičnih ° , i odločujoči glasovi saL^S Pn?ev- če bi se mi-stična r 2držali, bi bila socialo gla„ l'c'Ja odobrena, ker so >h sS1 “«* poslanci Je v2držai ’ preceJ °d njih pa Neka- ° gIasovanja. vP°dpl?nega se je Pripetilo v f°c*ti, |ja ,ek' kjer so fašisti orno- f^Pravo Je vladi aniu šnn zakonu V Dn °kkega osebja. rt^nikaii arenuutku so demokristja-tUcii rešili 'fa^ i* Andreottijevo vla- levio Pekaterj t’'-.sedaj pa- ko so šai °e to n„, njihovi predstavniki Ustvariti^11*’ molči-io in sku-stii d° social^ i stranki nerazpolo- Vli vsako ,JiSt-ov' češ da Ukoriti!?0 m Kršči f°st’ da napadejo Ptert!ku’ «ko nSk° demokracijo v gali nn So socialdemokrati 0bnPo0gOVOre * PSI » mo-1Je». 'tev levosredinske ko- duhu tudi C^k vlaf g0V0riI danes 4 Je defef^reotti v Pratu, ijj CaPske a ’ da bo za kongres šil/^iščem kraci-ie koristno tu-W p°bt% p,, ki ga bo povzro-Hil^vija, (ja PSDI. Nato Andreotti list,6 stališč ^ Pričakovanju razjas- "ačinUpaj°- da1tdJStrankami' socia’ Vi krnili 760 na en ali drug kriti dreottj; 'dado v parlamentu, str« Pnskus Vet? mnenju, «ti pri- V niso °riŠČanja prosto' Sa Politi, ber ^ak za začetek nega.0bd0bja>>' tiijjp0sredinsk-Pa Je. Andreottijeva Osf’ ,vsaj vlada že v ago-V^iega k? ug0^vlja ... tudi član i. - st-a J!°dstva socialdemo-ki senator A ver ar- kat, v Se je Piši izjavil: ciii^?°nbiofifa sk°čil čez ojni-4.Vne J^‘ P« zavrnitvi so-Sta]1 detnav80!10^"6, V senatu <%! učitelj(J1Stjans,ki popravek ^eni pS;vkozasebnih -iah tz ja vili ko so se proti atska *',av^j ttako social- republikanska skupina, z Odkrito podporo fašistov. Ta položaj je za nas socialdemokrate nevzdržen, saj ni več dneva, da bi ne bil kak popravek ali zakon odobren z odločujočimi glasovi skrajne desnice. Tajnik KPI Berlinguer je danes izjavil, da položaj, ki je nastal v četrtek v poslanski zbornici, narekuje, da vlada ne more ostati več na oblasti in dodal: «Obdržati še naprej na oblasti sedanjo koalicijo je hudo in neodgovorno dejanje». Socialist Manca pa je v Perugii ugotovil, da po zadnjih nezaslišanih dogodkih v parlamentu, kjer je vlada dvakrat ostala v manjšini v enem dnevu, ni mogoče več zagovarjati stališča, da je treba čakati na demokristjan-ski kongres za odpravo Andreot-tijeve vlade. Po vsem tem, kar se je v preteklem tednu zgodilo v parlamentu, bi morala vlada odstopiti. Zdi se pa, da jo hočejo nekateri ohraniti vsaj do kongresa KD. iiiiiiiifiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiii V Ulstru avto naletel na mine: ubita 2 vojaka BELFAST, 7. — Dva angleška vojaka sta bila ubita in eden je bil težko ranjen danes zvečer v bližini kraja Newtown Hamilton v pokrajini Arraangh (na meji med Ulstrom in Irsko republiko). Vojaško vozilo, na katerem so bili vojaki, se je peljalo po neki cesti, kakih 60 km daleč od Belfasta. Vozilo je naletelo na mino, ki so jo postavili gverilci. NA VČERAJŠNJI VLADNI SEJI SPREJET ZAKONSKI OSNUTEK 0 TELEFONSKEM PRISLUŠKOVANJU Po zakonu bo sodna oblast lahko prisluškovala telefonskim pogovorom samo po nalogu državnega pravdnika - Zakonski osnutek o delu na domu RIM, 7. — Na današnjM seji je vlada sprejela nekaj važnih zakonskih osnutkov, ki jih bo morala predložiti v odobritev parlamentu. Poleg tega je na predlog podpredsednika vlade in obrambnega ministra Tanassija imenovala admirala Gina De Giorgija za načelnika glavnega štaba mornarice in generala armadnega zbora Andrea Vi-glioneja za načelnika glavnega štaba vojske. Zelo važen je zakonski osnu- Podgorni na Finskem HELSINKI, 7. — Po petdnevnem obisku predsednika prezidija vrhovnega sovjeta SZ Podgomega je bilo objavljeno skupno finsko - sovjetsko sporočilo. Finska in SZ upata, da bo mogoče čez nekaj mesecev sklicati v Helsinkih konferenco o evropski varnosti. V sporočilu je izraženo zadovoljstvo spričo prijateljskih odnosov med obema državama. Obe stranki sta nadalje izrazili svoje zadovoljstvo zaradi konca sovražnosti v Vietnamu, obenem pa tudi zaskrbljenost zaradi najnovejšega razvoja dogodkov na Bližnjem vzhodu. tek, ki ga je predlagal pravosodni minister Gonella in ki predvideva kazensko preganjanje za telefonsko prisluškovanje. Poleg tega zakonski osnutek u-reja in omejuje prisluškovanje, ki ga določi sodna oblast, v okviru ustavnih načel, s čimer hoče vlada uzakoniti načela nedavne razsodbe ustavnega sodišča v tem pogledu. Zakonski osnutek, o katerem bodo razpravljali v parlamentu, predvideva kazni tudi za tiste osebe, ki registrirajo telefonske pogovore osebe, s katero govorijo po telefonu, ne da bi jo o tem obvestili. Določa precej ostre kazni, ki gredo od 3 mesecev do 2 let zapora in od 100 tisoč do 600 tisoč lir globe. Poleg drugih kaznivih dejanj, ki jih zagrešijo osebe, ki izvajajo nedovoljeno telefonsko prisluškovanje, zakonski osnutek določa, da sodna oblast lahko prisluškuje telefonskim pogovorom samo v izrednih primerih. Nalog za prisluškovanje mora dati osebno krajevni državni pravdnik. Sodna policija pa mora takoj ko registrira telefonske pogovore sporočiti državnemu pravdništvu vse zapisnike prisluškovanja in vse snemamo gradivo, ki mora biti na razpolago tudi zagovornikom prizadetih oseb. Novi člep kazenskega zakonika 226 — ter določa, da je prepovedano izkoristiti za dokaz elemente, ki so bili pridobljeni z nedovoljenim prisluškovanjem. Poleg tega pa določa, da je treba vse, kar je prisluškovala sodna oblast, poslušati na razpravi pri zaprtih vratih. Vlada je sklenila, da bo na prihodnji seji obravnavala in sklepala o zakonskem osnutku ministra za pošto in telekomunikacije, ki se bo nanašal na proizvodnjo, uvoz, trgovino in posest naprav ali dela naprav za telefonsko prisluškovanje. Minister za delo in socialno zavarovanje pa je vladi predložil v odobritev zakonski osnutek, ki vsebuje pravila za zaščito dela na domu. Osnutek naj bi urejeval to važno vprašanje, ker se dela na domu poslužujejo številni industrijci in izkoriščajo predvsem žensko delovno silo, ne da bi plačevali socialnih dajatev in podobno. Zakonski osnuetk določa, kdo so pravzaprav delavci na domu, obvezuje naročnike, da se vpišejo v posebni seznam in jim prepoveduje, da se poslužujejo posredovalcev. Določa usta- novitev seznama delavcev na domu pri občinskih oddelkih borze dela, določa okvire tarif, na osnovi katerih morajo biti delavci plačani, vzporeja delavce na domu z vsemi ostalimi delojemalci, kar se tiče splošnega obveznega zavarovanja in družinske doklade. Poleg tega zakonski osnutek določa nadzorne organe, ki bodo morali skrbeti za točno izvajanje zakona. Zasedanje arabske zveze KAIRO, 7. — Tukaj se je končalo zasedanje sveta arabske zveze, katerega se je udeležilo 18 članov. Svet je med drugim ostro obsodil ameriško stališče do krize na Bližnjem vzhodu in opozoril ZDA, da njeno sovražno stališče lahko pripelje do izgube ameriških interesov v arabskih državah. Poleg drugega je svet arabske zveze odobril poročilo glavnega tajnika, ki pravi, da je treba združiti vse sile arabske nacije proti Izraelu in priporoča utrditev odnosov z afriškimi, azijskimi in latinskoameriškimi državami. Odnosi Čile-ZDA WASHINGTON, 7. — Na skupščini organizacije ameriških držav je čilski zunanji minister izjavil, da so pogajanja med Čilom in ZDA «obtičala» zaradi ameriškega stališča proti nacionalizaciji v Čilu. Opozoril je ZDA, da se bo njegova vlada poslužila vseh pravnih instrumentov za rešitev vprašanj med obema državama. HAVANA, 7. — Glavni tajnik češkoslovaške komunistične partije Gustav Husak je danes zaključil uradni obisk na Kubi in se bo jutri vrnil v domovino. DRUGI O NAS 100 tisoč Slovencev v Furlani ji-Julijski krajini Tako poročata vplivni londonski «The Times» in rimski vladni dnevnik «n Messaggero di Roma» Londonski dne^mik «The Times» z dne 29. marca 1973 je posvetil dve strani naši deželi na severno-vzhodni italijanski meji (Reportažo sta napisala Peter Nicolas in John Earle). Italijanska krajevni dnevniki so sicer že poročali o tej prilogi v «Timesu», toda so se izognili omenjanju tistega dela časnikarskega poročila, ki govori o Slovencih in o problemih in stikih s sosednjo jugoslovansko državo. Naj vedo torej naši bralci točno, kaj je veliki svetovni list napisal o nas: «Ker živi v deželi 100.000 ali približno toliko Slovencev, obstaja manjšinski problem, ki je drugi v Italiji, takoj za nemško govorečo skupino v Poadižju». «Pet dežel obstaja zaradi posebnih razlogov. Od teh so Sicilija, Sardinija in Aosta dobile svoj posebni statut spričo močnega separatističnega mišljenja. Hitro so jim priznali napol avtonomijo iz notranjih razlogov. Ostali dve deželi od te skupine posebnih dežel sta dobili svoj posebni statut za- radi zunanjepolitičnih razlogov: Gornje Poadižje zaradi spora z Avstrijo glede nemško govorečih prebivalcev, in Furlanija - Julijska krajina zaradi spora z Jugoslavijo glede Trsta». «Ta spor so praktično rešili 1. 1954, ko so mesto izročili italijanski upravi in prepustili Jugoslovanom v upravljanje velik del o-zemlja, ki je bilo med dvema vojnama italijansko ozemlje in je tvorilo v preteklosti zaledje Trsta». «Leta 1954 je zavezniška vojaška uprava odprla vrata zmagoslavni vrnitvi Italijanov v Trst. A s tem so se začele nove težave. Italija je bila darežljiva do nanovo pridobljenega mesta: v 10 letih je Trst prejel 300.000 milijonov lir kot pomoč mestu s 300.000 prebivalci, tako da je sleherni prebivalec dobil, posredno ali neposredno, vrednost milijona lir». Angleški list navaja nato pomen Furlanije v deželi, ki ima 750.000 prebivalcev, ki trdo delajo doma in v emigraciji. In nato nadaljuje s tržaškimi skrbmi: «Dej- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiuitiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiii POLICIJSKA HAJKA NA MAFIJSKE KROGE V PRESTOLNICI Državni tožiiec zasliševal štiri ure ranjenega kvestorja Mangana v bolnišnici Ali je «mafijska sled» edina pot do aretacije krivcev atentata? - Povezava Mangana z Benefortijem in afero o nezakonitem telefonskem prisluškovanju - Protimafijska dejavnost bivšega komisarja v Corleonu na Siciliji RIM, 7. — Pomočnik državnega tožilca dr. De Nicola je v spremstvu zapisnikarja obiskal danes ob 9.45 kvestorja dr. Mangana, ki leži skupaj s svojim šoferjem Domenicom Casello v kirurškem oddelku bolnišnice S. Giovanni v Rimu. Zdravstveno stanje visokega policijskega funkcionarja se je toliko izboljšalo, da so zdravniki dovolili dr. De Nicoli, da ga zasliši. Preiskovalni funkcionar še ni mogel zaslišati Casel-le, ker je agentovo zdravstveno stanje še vedno zelo kritično. Mogoče bo minilo še nekaj dni preden bodo zdravniki utegnili povedati, če bo ostal pri življenju, ali ne. Dr. De Nicola je zasliševal dr. Mangana nekaj več kot štiri ure, čeprav je zdravnik svetoval, naj Težka pot do miru v Indokini ^»ftar|anlenl®m ,ednu s° fašisti k ',,‘iiev0 .Takrat rešili An- lN>ada °stai° Kliub ,emu pa H,!"1'- Tr, , mnogokrat v *S-anie Je Postalo že [i«L ®rih 'v, a| .,udi predstavniki V da se A "!.h s,rank u9otav- s1 L rr"] drži Se S fašistirnir s'S* i. 113 °“ fašističnimi gla- , M| V'? hied h' Včerajšnji seji Valonski ru9'nii ukrepi tu-I °snu'ek- ki ureja hi * 'h dolr,- fonskih prisluško-‘iuNi v °ca precei ostre kaz-Ik5\n lei°. 7 ikl nezakonito pri-a dovor k0n do,°ča tudi >a„i 0ljenega sodnega pri- ^4*' halr.2a kater° Pa mo- V,adani Pfavd9n-k°SDbn0 kral'evni S del Spreiela k'oPo eg ,ega ie V3 na ^ ikonski osnutek CNi ,,Ldo,llu' ukrepj v katerem so za zaščito de- N, Ročnik le'6 štiri arzavnega pravdni-kv®stodre zadiševa! ranje-Ve ie la dr- Mangana. Po-'Sb!11 a boi: Sedai Pri preiskavi 3* i obl;"? < s,anje °'?.bno8ti' Zdrav-'sJl asellB • po"clJskega agen-S. J® še vedno zelo IvS. štalč* L' anoi, ®rišl< v3r*Učh .k' 9eneral Haig, da 3od;f ' famkajšnji položaj. O- *" '•*»'>«*, sjstr• HANOI, 7. — Politični položaj v Indokini je iz dneva v dan vedno bolj zapleten.. V Kambodži so osvobodilne sile strnile obroč okoli glavnega mesta Phnom Pen-ha, kjer se gen. Lon Nol, katerega zapuščajo čelo Amerikanci, krčevito bori za svoj obstoj. Iz ZDA bo prispel v teh dneh v Indokino ameriški general Ale-xander Haig, ki naj bi preučil tamkajšnje stanje. | nadčan, dva Madžara, en Indo- V južnem Vietnamu je prišlo do nezijec in dva častnika južno- incidenta, ko je bil sestreljen neki helikopter, ki je prevažal člane mednarodne komisije za kontrolo in nadzorstvo. Prizadeta sta bila pravzaprav diva helikopterja, toda le enega je zadela raketa. Na sestreljenem letalu je bilo sedem opazovalcev (dva Kanadčana, trije Poljaki in dva Indonezijca) na drugem pa en Ka vietnamske osvobodilne vojske. V Laosu je bila sestavljena nova vlada v diuhu sporazuma za pomiritev v tej deželi. Na sliki: princ Norodom Siha-nuk je po dolgem obisku v Kambodži prišel v Hanoi, kjer se je srečal s severnovietnamskim premieram Phan Van Dongom. skuša čim manj utruditi pacienta, ki potrebuje sedaj počitka. Preiskovalec je na vsak način izjavil, da je bil ranjeni kvestor popolnoma priseben in da je z veliko natančnostjo odgovarjal na vprašanja, ki mu jih je zastavljal. Zdravstveno stanje obeh ranjencev je bilo davi razmeroma dobro, saj sta oba prespala noč brez posebnih motenj. Preiskovalni funkcionar ni po zaslišanju dr. Mangana podal nobene konkretne izjave. Omejil se je samo na trditev, da je dir. Mangano opisal dogodek zelo točno. Takoj po zaslišanju so ranjenca obiskali svojci. Še prej je prišel v bolniško sobo generalni pravdnik dr. Carmelo Spagnuolo. Policijski organi vztrajajo pri preiskavi še vedno na sledi «ma-fijskega» atentata, čeprav obstaja določen sum, da je tudi atentat na kvestorja Mangana povezan s preiskavo glede telefonskega prisluškovanja. Zdi se, da y policijskih krogih ne pripisujejo tej sledi prevelike važnosti ter so na splošno prepričani, da gre le za mafijsko operacijo, ali pa kvečjemu za maščevanje kakega kroga sardinskih banditov. V resnici pa je bil dr. Mangano povezan tudi z afero telefonskega prisluškovanja, saj je bil svoj čas podrejen šefu milanskega «crimdnalpola» Benefortiju, ki je zdaj za zapahi prav zaradi te afere. Morda ni prav izvita iz trte domneva, da so morda nekateri krogi skušali «zamašiti» usta kvestorju Manganu, ker morda ve kaj več o tej aferi in bi utegnil biti precej neljuba priča v trenutku, ko bo treba napraviti dokončni obračun. Kot smo dejali, se preiskovalni organi zanimajo za sedaj v glavnem le za mafijsko sled. V Ri-niu in v drugih krajih se nadaljujejo preiskave v krogih, ki so več ali manj tesno povezani z mafijo. Agenti so opravili hišne preiskave v stanovanjih ljudi, za katere sumijo, da so povezani s sicilsko mafijsko centralo. Preiskave so bile v Rimu in sploh na obali med Tor Vaianico in Pomezio. Prav v tem zadnjem kraju je veliko posestvo, ki ga je znani mafijec Frank Coppola kupil, ko se je k 1948 vrnil iž ZDA. Dr. Mangano se je povezal z mafijskim «bossomi» takoj potem ko mu je bila poverjena naloga, da aretira Luciana Leggia (ta je znan pod vzdevkom «Liggios>), ki §a je sodišče v Bariju oprostilo h 1969 od obtožbe, da je zagrešil osem umorov. Takoj po oprostitvi bi moral' Liggio v začasni pripor, toda ukrep ni bil nikoli uveljavljen zaradi težav pri izvajanju postopka. Ko so nekaj mesecev pozneje uredili te zadeve, je Liggio izginil iz klinike «Villa Margherita» v Rimu, kjer bi ga morali operirati. Mangano je že več časa prepričeval Franka Coppolo, naj intervenira pri Liggiu, da bi se prostovoljno javil policijskim oblastem. Dr. Mangano je imei stike s Coppolo skozi vse razdobje, ko je bil sicilski mafijec v zaporu in tudi potem ko so ga izpustili na svobodo. Policijski funkcionar je na procesu proti 114 domnevnim mafijcem v Palermu izjavil, da ne more trditi, da je bil Coppola povezan z znano «afero Rimi» (sicilski mafijec, ki je do- bil službo pri upravi dežele La-zio). Mangano je bil svoj čas policijski komisar v Corleone na Siciliji. V 6 mesecih se mu je posrečilo aretirati Liggia, kar se prej v dolgem razdobju 16 let ni posrečilo nikomur. Baje je Mangano dobil takrat velik ugled pri prebivalstvu, ker se je to čutilo p-ecej olajšano zaradi aretacije mafijskega voditelja. Mangano se je v svojem delovanju ukvarjal tudi z umorom palermskega državnega pravdnika Pietra Scaglioneja, ki je bil ubit v Palermu 6. maja 1971. Zdi se, da je bil policijski funkcionar prepričan, da je bil ta umor povezan z Liggiovim begom. iiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiifiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiij,,,,,,,,,!,,,,!! PO POGOVORIH MED MINIČEM IN 0LSZ0WSKIM Vsestransko sodelovanje med Jugoslavijo in Poljsko (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 7. — Poljski zunanji minister 01szowski je danes po dvodnevnem uradnem o-bisku odpotoval iz Jugoslavije. V skupnem sporočilu, ki je bilo izdano o razgovorih, se poudarja, da sta zunanja ministra 0-pravila široko izmenjavo mišljenj o nadaljnjem napredku jugoslovansko - poljskih odnosov in o aktualnih mednarodnih vprašanjih. Ministra sta ugodno ocenila razvoj sodelovanja na vseh področjih med obema prijateljskima državama in pri tem poudarila, da so dali rezultati srečanja in razgovorov predsednika Tita in prvega tajnika centralnega komiteja Poljske združene delavske partije Giereka junija lani močno spodbudo za vsestranski razvoj sodelovanja na dolgoročni osnovi in so bili izrednega pomena za krepitev prijateljstva in za vsestranski napredek odnosov. Ministra sta izrazila prepričanje, da bo tudi bodoči sestanek predsednika Tita in Giereka, ki bo letos prispel na obisk v Jugoslavijo, posebnega pomena za nadaljnji razvoj odnosov. Minic in Olszovvski sta pozitivno ocenila rezultate, ki so bili doseženi na kulturnem, znanstvenem, prosvetnem, informativnem in drugih področjih, posebno pa na področju gospodarskih odnosov. Posebna pozornost je bila nosverVna proučevanju možnosti doVoro^ne ga gospodarskega sodelovanja. Zunanja ministra Jugoslavije in Poljske sta se pogovarjala tudi o aktualnih mednarodnih vprašanjih in drug drugega informirala o glavnih smereh mednarodne aktivnosti njunih vlad. Posebno pozornost sta ministra posvetila evropskim vprašanjem, posebno tistim, ki so vezani na pripravo konference o evropski varnosti in sodelovanju, kjer imata Jugoslavija in Poljska aktivno vlogo. Obe strani sta poudarili velik pomen, ki ga za varnost in sodelovanje v Evropi imajo pogodbe, sklenjene med Sovjetsko zvezo, Poljsko in Vzhodno Nemčijo z Zahodno Nemčijo. Oba ministra sodita, da bo dosledno izvajanje sporazumov važen prispevek sedanjim naporom evropskih držav za zagotovitev trajnega miru v Evropi. Minic in Olszovv-ski sta posvetila posebno pozornost nerešenim vprašanjem na področju Indokitajske in Bližnjega vzhoda in ugotovila, da se rešitev teh in vseh drugih aktualnih mednarodnih vprašanj, ki o-bremenjujejo mednarodne odnose, lahko doseže samo ob spoštovanju zakonitih pravic in interesov narodov in držav. Minister Olszovvski je povabil podpredsednika zveznega izvršnega sveta in zveznega tajnika za zunanje zadeve Miloša Minica na uradni obisk na Poljem B BOŽIČ stvo je, da je Trst nezadovoljen. Zgodovinske, etnične, psihološke razlike so med dvema poglavitnima temeljema dežele še zmerom močne. Ker ima Furlanija gibanje za neodvisnost in ker je slovenska manjšina stalen opomin, da je dežeia neudobno položena na stičišču treh evropskih velikih kultur: tevtonske, slovanske in latinske, ker je preveč ozemlja zaradi vojaških služnosti težko zaviranega v svojem razvoju, bi si zaradi vsega tega mogli predstavljati, da je dežela čisto umetno telo». Toda po 10 letih obstoja, povzema angleški list, je pokazala dežela velike uspehe, zlasti pa je navezala dobre odnose z Jugoslavijo in Avstrijo. Londonski list navaja razne velike osebnosti, ki so celo v deželi sami nepoznane, ker živijo večinoma ah v Italiji ali daleč proč od javnosti. Obema narod-nostima v deželi je znan Corrado Belci, «član zmerne levice v kr-ščanskodemokratski stranki*. Pomen njegove osebnosti je z vidika angleške javnosti v tem, da se vztrajno prizadeva za rešitev še nerešenih vprašanj med Jugoslavijo in Italijo. Takole svetovni list prikazuje Belci jeva prizadevanja: Belci je bil tarča konservativnih kritik zaradi svojih nesentimental-nih vidikov, da je treba rešiti še zadnje ostanke mejnih vprašanj z Jugoslavijo. Kakor gleda Belci na ta problem, ie ta zrel, da ga rešijo. Mejno vprašanja obsega dve poglavitni točki: Prva je statut bivšega italijanskega ozemlja pod jugoslovansko upravo, poznanega kot cona B, a druga se tiče dokončnega sporazuma o zakoličenju mednarodne meje na nekaterih mestih. Ta problem je v prejšnjih časih povzročil razburjenja in bi njegova rešitev terjala od Italijanov formalno priznanje jugoslovanske suverenosti nad cono B. Gospod Belci je sicer begunec iz bivšega italijanskega mesta Pulja, toda različno od drugih beguncev se je soočil z dejstvom, da je pametna rešitev boljša kot pa dopuščati, da bi duhovno vzdrževali pri življenju nerazumne občutke, ki so zadrževali prejšnje italijanske vlade, da bi sprejele jugoslovanske predloge za dokončno rešitev. Praktični in gospodarsko preudarni Angleži so tudi v svojem vodilnem listu odkrito zapisali, da vsa prizadevanja deželnih krogov, da bi s predorom pod Monte Croce (Plockenpass) skrajšala železniško zvezo s Trstom preko Vidma z Avstrijo, ne morejo doseči tega, da bi bila ta zveza krajša od železniške proge preko Ljubljane. (Kaj šele preko Podbrda op. ur.) V članku so sicer navedene trditve in ugotovitve, ki so splošno znane v naši deželi, toda prednost treznih angleških časnikarjev je, da so nanizali naše stvarnosti, dobre in slabe, brez zavijanja, take kot so gole v svoji resničnosti. Zanimivo je pri tem tudi, da je kmalu po objavi omenjene reportaže v vplivnem londonskem dnevniku dveh angleških časnikarjev še rimski dnevnik IL MESSAGGERO Dl ROMA poslal v Trst svojega dopisnika (Giuseppa Co-lumba), ki je v štev. od 3. aprila letos objavil na tretji strani sko-ro vso stran dolgo reportažo pod zelo vidnim naslovom KAJ ZAHTEVA DANES STO TISOČ ITALIJANSKIH SLOVENCEV in podnaslovom, ki se glasi «Kljub različnim političnim usmeritvam (katoliški struji stojijo nasproti močne levičarske vrste) Slovenci danes enotno zahtevajo *globalno jezikovno zaščito». Rimski časnikar se je pogovarjal z nekaterimi vidnimi predstavniki SKGZ v Trstu in obširno navaja vsebino znane zbirke petih zakonskih predlogov za globalno zaščito Slovencev v Italiji, ki je pred meseci — kot smo poročali — izšla tudi v italijanščini kot priloga biltena «IL BOL-LETTINO D'INFORMAZION1 DE-GLI SLOVENI IN ITALIA*. Zanimivo je tudi, da sta se oba članka z navedbo številke sto tisoč v TIMESU in v rimskem MESSAGGERU pojavila kmalu po objavi neuradnih podatkov v nekem tržaškem italijanskem tedniku o rezultatu ljudskega štetja v predlanskem oktobru, da je namreč v tržaški občini bilo tedaj naštetih komaj 16.000 Slovencev, medtem ko nas v pokrajinah Gorica in Videm niso niti poskušali ugotavljati. TRŽAŠKI DNEVNIK 8. april0 1973 OBČNI ZBOR TRŽAŠKE KREDITNE BANKE Kljub objektivnim težavam izid v pretekli dobi pozitiven OBSEŽNA IN ŽIVAHNA RAZPRAVA NA PETI DEŽELNI KONFERENCI KPI Izčrpno poročilo upravnega sveta in živahna diskusija Ugodni pogoji za srednjeročna hipotekarna posojila Zaskrbljenost zaradi vedno večjega razlaščanja zemlje Včeraj je bil redni občni zbor Tržaške kreditne banke. Poročilo upravnega sveta, ki ga je podal predsednik dr. Kukanja, ugotavlja v začetku že dolgotrajno gospodarsko in denarno krizo, ki je zajela Italijo in veliko drugih držav. Sledi analiza sedanjega težavnega gospodarskega stanja, iz katerega ni izvzeto naše mesto. Poročilo u-gotavlja potrebo, da se obrtništvu posveti vsa pozornost, ugotavlja zastoj v kmetijstvu, ki je važno in živo področje naših ljudi. Zato je sleherna pobuda na tem področju potrebna posluha in pomoči pristojnih političnih oblasti, upravnih in gospodarskih organov. Nakazuje se potreba finančnih sredstev z ugodnimi pogoji za Kraševce, ki želijo obnoviti in modernizirati svoje hiše. Poročilo našteva zatem še druge nerešene probleme v gospodarstvu našega mesta ter poudarja, da je bančni zavod popolnoma vključen v tukajšnje življenje, deli njegovo usodo in občuti njegova raznolika dogajanja. Kljub vsem omenjenim objektivnim težavam pa lahko rečemo, da je izid v pretekli poslovni dobi pozitiven, ker je zavod premostil knzo v lanskem letu z izidom, ki ni slabši od onega v letu 1971. Pomemben je porast vsega zaupanega denarja za 19,76 odst. Naložbe pa so narastle le za 16,5 odst, ker ' je v dobi gospodarske potrebna skrb in precej let prizadeval, da bi oblasti odpravile to krivico. Prav gotovo bo to vest pozdravila tudi vsa slovenska javnost. POMEMBEN OBISK Predstavniki KP Avstrije v našem uredništvu Včeraj popoldne so obiskali naše uredništvo koroški predstavniki KP Avstrije, ki se mudijo v Trstu kot gostje na deželni 5. konferenci KPI. in sicer: Arnulf Raimund, deželni tajnik KPA za Koroško, Josef Nischelvvitzer, predsednik deželnega odbora KP Avstrije za Koroško in občinski svetovalec v Beljaku ter Rupert Koessler, glavni urednik tednika «Volkswille», glasila KP Avstrije. Med pogovorom so gostje pojasnili politični položaj na Koroškem po zadnjih volitvah ter pri tem zlasti poudarili dosledno politiko KP Avstrije, ki je vedno odločno zagovarjala pravice koroških Slovencev in zato pri zadnjih volitvah doživela tudi večji uspel kot na prejšnjih. Pereča vprašanja slovenske manjšine in dosledno izvajanje ustavnih določb Vprašanja nacionalnih manjšin so bistvena vprašanja avtonomije, samouprave in demokratične oblasti - Danes ob 11-30 bo govoril Giancarlo Pajetta Razprava na peti deželni konferenci KPI je včeraj trajala ves dan, vpisanih je bilo nad 50 govornikov, govorilo pa jih je okrog 20. Obravnavana so bila najrazličnejša vprašanja. Namestnik Bara-cetti je govoril o reformi dežel in o nujnosti popolne pristojnosti deželne uprave v odnosu do države. Številni govorniki so obravnavali gospodarska vprašanja naše dežele in so pri tem odločno zavrnili teze, dla bi se Trst pretvoril v petrolejsko pristanišče. Izredno zanimiva so bila izvajanja načelnika skupine KPI v deželnem svetu Mochionija, ki je ugotovil, da izvira dejanska moč des- nice v KD v naši deželi iz zaosta- , čin glede zaščite in razvoja narod- lih kmetijskih področij kjer napredne sile niso znale uveljaviti primerne kmetijske politike, Bonomi-janska kmetijska organizacija zaradi tega pogojuje krščansko demokracijo ne samo v Vidmu, temveč na celotnem področju dežele. O slovenskih vprašanjih je imel zanimivo poročilo deželni svetovalec Dušan Lovriha, ki se je skliceval na razgovor Slovencev s parlamentarno delegacijo in na načelna stališča, da je treba iskati rešitev slovenskih vprašanj v doslednem izvajanju ustavnih določil, ki določajo pristojnosti in obveznosti parlamenta, dežel, pokrajin in ob- iiiiiiiiiinvimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiimnmuiliiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiimiimiiiiiii VČERAJ DOPOLDNE V MILJAH 14. aprila v Vidmu deželno srečanje « folklornih dr javnostih jila svojo dejavnost v primerjavi, „ , , . , , , z letom 1971. Tudi vse storitve se , PribodnJ° soboto bo v salonu _ venomer izboljšujejo in napredu- „?mS_ _^raciLI P, deželno sreca- jejo. Banka je začela operirati tudi s srednjeročnimi hipotekarnimi posojili. Zavodu pa ni uspelo doseči večjih pooblastil na področju trgovskih izmenjav z inozemstvom. nje o vprašanjih, ki zadevajo delovanje pevskih zborov, vaških godb m f aIIzIavmiK 4™ — n X n « Tanker «Donna Gabriella» srečno zdrsel s sanišča 12.000-tonsko enoto je naročila pomorska družba iz Palerma - Obrat bo polno zaposlen do konca 1974 V prisotnosti številnih predstavnikov oblasti in povabljencev so včeraj dopoldne v miljski ladjedelnici «Cantieri Alto Adriatičo* splavili 12.000 tonsko ladjo za prevažanje tekočih tovorov «Donna Ga-briella», ki jo je naročila «Com-pagnia di Navigazione Siciliana SpA» iz Palerma. Gre za ladjo, ki je enaka enoti «Donna Mariella*, ki so jo oktobra lani splavili za rina 19,9 m. višina 10 m, ugrez pri polni obtežitvi 7,90 m, pogonski stroj z močjo 6.000 KM in hitrost pri polovični obtežitvi 16,3 vozla. in folklornih skupin iz'naše dežele. ist? .družbo . *.n ki i° zdai dokon-Srečanje organizira deželni odsek ^u7e3,° .v mdjskem obratu za razvedrilne in športne dejav- ' Takoj za tem so postavili na ko-nosti, vodil pa ga bo odbornik Ro-! blIlC0 Prvl del nove ladie za Pre- Julija letos proslava 75. obletnice ustanovitve p.d. «Primorec» nostnih manjšin. Dušan Lovriha je v tej zvezi podčrtal: «Ustava na ta način zavrača kakršnokoli pater-nalistično težnjo in zastavlja vprašanje nacionalnih manjšin kot vprašanje avtonomije, samouprave, demokratične oblasti in sodelovanja*. Popoldne je kongres pozdravil deželni tajnik KPI Avstrije za Koroško Arnolf Raimund, ki je govoril o demagoških parolah in razpihovanju šovinizma glede zakonitih zahtev koroških Slovencev. Raimund je nadaljeval, da se avstrijska komunistična partija zaveda važnosti boja proti šovinizmu na Koroškem in podčrtal zaščitni 7, člen avstrijske državne pogodbe, ki govori o ravnanju s slovensko manjšino. Kongres se bo nadaljeval danes ob 9. uri, ko bo sledila razprava, odobritev resolucij in ko na javnem zborovanju govoril član vsedržavnega vodstva Pajetta. Redni občni zbor p.d. «Slavec» iz Ricmanj S? ™no. Posvetovanje se bo začelo |-janje Petruških mh podjetij lahko razširil svojo šeg v Furlaniji - Julijski krajini, dejavnost na tem področju. Nato bodo nastopili prof. Noliani s derivatov. Pred 75 leti so naši dedje ustanovili, sicer s skromno kulturno izobrazbo, ki sta jima lahko Ladja bo prva v (od tega tri po 6.000 seriji 5 cistern j todanja d?.ba in šolska vzgoja u '/"lili ir r\ oni i m n, V-, „ r, ^. .„1»rt -J 8.000 ton bruto nosilnosti) in dve do i ddk v naši vasi prosvetno društvo r i //D».r>YIA».AA,\ TurlviA OA Lili amaamI V društveni dvorani v Ricma-njih je bil sinoči redni letni občni zbor prosvetnega društva «Slavec» iz Ricmainj in Loga. Občni zbor je odprl predsednik društva Sergij Vatovec, ki je podal kratek pregled pretekle dejavnosti društva in raznih problemov, s katerimi se to srečuje. Poseben poudarek je dal vprašanju pevskega zbora ter pozval čljane, naj vložijo vse moči, da bi ricmanjski pevski zbor spet i zaživel. Po izčrpnem poročilu taj-! nika Borisa Kureta in blagajnika Fabija Kureta se je razvila obširna in živahna razprava. Občnemu zboru so nato prinesli pozdrave in voščila predstavniki sosednjih društev ter tajnik SPZ Mir- U'J u" ; «Primorec». Trdno so bili prepri- i50 KaPeIi iznesel nekaj kon- ’ nrj. čani, da je tudi preprostemu krneč- kretPlb predlogov za bodoče delo- Občni zbor je odobril predlog, da se z dobičkom 10.956.806 lir okrepijo razni skladi. V izčrpni m zanimivi diskusiji o predsednikovem poročilu in bilanci, v katero je poseglo več delničarjev, je bila poudarjena potreba, naj bi se v prihodnjem poročilu posvetilo več poudarka zunanji trgovini. Ravnatelj Simonič je podrobno poročal o operacijah s tujino. Govor je bil tudi o morebitnem navezovanju tesnih stikov s slovenskimi denarnimi zavodi. Ugotovljen je bil močan davčni pritisk, kateremu je zavod podvržen. Izrečeno je bilo priporočilo, naj se v bodočem poslovanju posveti dokaj skrbi akviziranju vlog in investicij. Omenjeni so bili tudi ugodni pogoji za srednjeročne hipotekarne kredite. V zvezi s tistim delom poročila, ki omenja kmetijstvo, je bila izrečena zaskrbljenost spričo vedno večjega . razlaščevanja zemlje, ki je gospodarska osnova kmetov. Izrečena je bila tudi zaskrbljenost v zvezi z gospodarskim programiranjem in poudarjena potreba, da zavod stopi v stik s pristojnim odbornikom na deželi in z njim obravnava gospodarske in finančne probleme naše dežele in naših ljudi. poročilom o pevskih zborih, prof. De Paoli s poročilom o godbah in etnolog Cantoni s poročilom o folklori. Na srečanju bodo prisotni tudi predstavniki slovenskih kulturnih organizacij. zaposlila ladjedelnico do konca pri- delovnemu ^foveku prepo- vanie, društva nakar je občni zbor trebno kulturno udejstvovanje v 1ZV0 ^ Pov 9^°or- Podrobneje bomo • V okviru sindikalnega boja za novo delovno pogodbo bodo v Jorek, spet stavkali uslužbenci zasebnih in javnih prevoznih podjetij.. Zaradi stavke v Trstu ne .bodo vozili avtobusi od 11. do 14.. von tiSI.lt so ’ v- hodnjega leta. V ladjedelnici «Cantieri Alto Adriatico», kjer je zaposlenih okoli 400 delavcev, so od leta 1971, ko je istoimenska družba prevzela obrat od bivše družbe «Navalgiu-liano», zgradili osem enot, vključeni «Donna Gabriella» in «Donna Mariella». Na včerajšnji slovesnosti so spregovorili predstavnik družbe... Napoleone, član tovarniškega sveta Mengazzi in miljski župan Millo. TphiMpne ,jf&ralft,eristike nove ladje, so. naslednje: .dolžina 140 m, ši- HiiiiiiiiiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiinumiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinui MORILSKO ORODJE ESES0VCEV Na spričevalih slovenščina in italijanščina enakopravni Šolsko skrbništvo je sporočilo te dni sindikatu slovenske šole, da je prosvetno ministrstvo določilo, da bosta s šolskim letom 1973-74 na spričevalih za slovenske šole slovensko in italijansko besedilo tiskani z istimi črkami. Sindikat slovenske šole je sprejel to vest z zadoščenjem, saj si je Kot smo že včeraj poročali, imajo na znanstvenem oddelku tržaške kvesture shranjeno morilsko orodje, s katerim so esesovske zverine pobijale svoje žrtve v Rižarni. Našli so ga v jeseni 1945. leta pod ruševinami krematorija. Kot vidite na sliki, gre za nekakšno tolkalo, ki je dolgo 40 cm, ima primerno izdelan držaj in usnjen pas za zapestje, je spleteno z žico in na kraju ima jeklen bat v obliki hruške. Udarec po glavi je zadostoval, da je nesrečnež padel onesveščen na tla. Nekatere preživele priče pravijo, da je tako orožje imel vedno pri sebi in ga pogo-stoma uporabljal S S Oberscharftthrer Hackenhold, eden izmed najbolj krutih zločincev v Rižarni prid tako duševne bogatitve, kakor obrambe narodnega obstoja. Ker nočemo in ne smemo dovoliti, da bi kulturno delo v naši vasi popolnoma zamrlo, nameravamo prirediti proslavo 75. obletnice ustanovitve prosvetnega društva «Primo-rec» v dneh 28., 29. in 30. julija letos. ...NAša .iždja je,. d^ bi ,bjl .ta pomembni praznik dostojna oddolži-tev prvim kulturnim delavcem naše vasi. Zato toplo prosimo vse vaščane k skupnemu delu, da bo prireditev kar najbolj uspela. Predvsem pa gre naš poziv tako starim pevcem, ki so petje opustili, kakor novim, ki se želijo priključiti naši pevski družini, da se čimprej in polnoštevilno odzovejo našemu vabilu. o poteku sinočnjega občnega zbora še poročali. Obvestilo Sindikata slovenske šole V torek, 10. aprila ob 17.30 bo Gregorčičevi dvorani članski se- 2. občni zbor Kraške zadružne mlekarne Pod predsedstvom ATonza Guština je bil v Bazovici sinoči drugi redni občni zbor Kraške zadružne mlekarne. Zbora sta se udeležila tudi predstavnik ustanove za razvoj kmetijstva ERSA Mutton in stanek. Dnevna red: razprava o zakonskem osnutku za slovensko šolo; razprava o zakonskem osnutku za ureditev pravnega in gospodarskega položaja šolskega;bščbja; razprava o sindikalnem" gibanju; razno. Odbor priporoča točnost. * * * Vsem interesentom sporočamo, da je izšla odredba za namestitve na slovenskih osnovnih šolah (tudi za suplente). Prošnje morajo biti poslane na šolsiko skrbništvo, Ul. Duca d’Aosta 4 do 28. maja t.l. Učitelji z imenovanjem za nedoločen čas ne vlagajo prošenj. Podrobnejše informacije dobite na didaktičnih ravnateljstvih. Z nasiljem si izposlovala brezplačni prevoz z avtom Sinoči okoli 20. ure sta dva nez-za- nanca ustavila na Veliki rouni pri stopnik pokrajinskega kmečkega Briščkih avto goriške registracije a- \r----- in zahtevala od šoferja, da ju odpelje kamor bi mu naročila. Naravno je. da šofer njuni zahtevi ni hotel ugoditi, a takoj zatem je nadzorništva dr. Vladimir Vremec. V ospredju razprave in končne resolucije je ostro izrečena kritika deželnim oblastem (prav ERSA nosi v tem pQgledu dobršno odgovornost), ker zadruga ni prejela zahtevanega prispevka za gradnjo kraške mlekarne in zadružnega hleva, medtem ko so tržaške občinske oblasti spet preprečile neposredno prodajo mleka v mestu. Zaradi pozne ure bomo o občnem zboru in zaključkih poročali v naši torkovi številki. DRUGE VESTI NA 8. STRANI lianes, NEDELJA, 8. aprila ALBERT Sonce vzide ob 5.32 in zatone ob 18.42 — Dolžina dneva 13.10 — Luna vzide ob 8.40 in zatone ob 0.03 Jutri, PONEDELJEK, 9. aprila TOMAŽ Včeraj-danes so Bianco in bolničarka Daniela Soffici, uradnik Vincenzo Sattin in uradnica Viviana Oblak, uradnik Vreme včeraj: najvišja temperatura 14,7, najnižja 9, ob 19. uri 12,4 stopinje, zračni tlak 1008,1, redno stanoviten, veter 7 km na uro, sevemi-severozahodnik, vlaga 67-odstotna, nebo 1/10 pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,5 stop. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 7. aprila 1973 se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 9 oseb. UMRLI SO: 59-letni Gaetano Az-zaro, 83-letna Edvige Klun vd. Bandi, 42-letni Bruno Trebiz, 75-letna Luigia Suša por. Pestel, 78-letna Luigia Hlavka vd. Sofia, 76-letni Leotardi Mappa, 79-letna Frančiška Sancin por. štrajn. 77-letni Er-nesto Borgnolo, 86-letna Irma Chia-ma vd. Maestro. OKLICI: uradnik Ito Buda in socialna asistentka Majda Mahnič, trgovec Emdliano Fasil in gospodinja Novella Mandelli, tehn. uradnik Livio Bolco in gospodinja Gigilo-la Barettj, trg. pomočnik William Stelio Pariš in gospodinja Giulia-1 rio Fabbro in delavka Nadia Chert, Pldn n* frizerka Maria Grazia Ba- BIRME 1973 Presenetljivo velika izbira UR in ZLATNINE - ZLATO 18/750%o — Velika izbira ur SEIKO — Posebni popusti. Urama in zlatarna LAURENTI Trst - Trieste, Largo Santorio 4 na Olenich, zidar Giovanni Canzia-ni jn učiteljica Anna Gregori, slaščičar Stanislao Kranjec in uradnica Marina Stasi, uradnik Gilberto Trampuž in uradnica Caterina Be-lusic, uradnik Bruno Potok in študentka Ada Vernier, hidravlik Ro dolfo Oleni in trg. pomočnica Silva Posru, Vito Tamplenizza in Barbara Hechenleitner, šofer Duilio Scocier in delavka Viola Sferza, delavec Franco Filiputti in delavka Nerina Stivanin, mehanik Krmac in bolničarka Mira Frleta, uradnik Giorgio Cattelani in trg. pomočnica Maria Vergan, industr. izvedenec Emil Ferfoglia in trg. pomočnica Nada Maria Ronzani, strojnik Dino Bandelli in uradnica So-nia Canciani, litograf Luigi Lenar-don in trg. pomočnica Annamaria Monticco, mehanik Silvano Campa-gna in knjigovezka Brunetta Sal-vatori, uradnik Sabatino Mustacchi in uradnica Antonietta Casalangui-da, uradnik ing. Franeesco Gobbo in profesorica dr. Mari Sandra Ca-lacione, telef. tehnik Clemente Mag- gio in uradnica Sigrun Frank, uradnik Roberto Pelli in bolničarka Lauretta Tiberio, uradnik Vittorio Leone in študentka Anna Maria D’Arcangelo, zastopnik Enea Poz-Balbi in uradnica Gisela Ull- rich. delavec Giorgio Bembi in delavka Rita Maccioni, radiotehnik Paolo Donaggio in učiteljica Stel-la Beaante, pristan, delavec Da- častnik trg. mornarice Antonio sile- delavec Felice Dilich in trg. Cattarini in gospodinja Liana Bian chi, železniški inšpektor Armando Turrini in delavka Maria Grazia Venturini, uradnik Ezio Bortul in trg. pomočnica Radislava Žigon, frizer Elio Sineri in uradnica Cri-stina Raccuglia, finančni stražnik Salvatore Musumeci in šivilja Nataka Rizzotti, šofer Nerino Raner in trg. pomočnica Aliče Brecevaz, delavec Ervino Andolina in obrtni-ca Marisa Parenzan, pristan, delavec Giorgio Giorgi in uradnica Renata Giorgi, elektrovarilec Sirio Carletti in trg. pomočnica Maria-luisa Cirelli, uradnik dr. Roberto Ferretti in profesorica Regina Giur-co, uradnik Giovani Gonella in profesorica Rosanna Bortoluzzi, zidar Emanuele Agosta in gospodinja Anna Armenti. hidravlik Valterio Ci-menti in gospodinja Clara Dirac-ca, radiotehnik Aldo Serli in uradnica Franca Primossi, uradnik El- SEBOFLEX VSh ZA KINO IN KOTI u;R AFSKl MATERIAI Trst, Ul. Mazzini 51. Tel. 733-361 Prijatelje m < □ a n c e aaprošamo da nas obiščejo pomočnica Rosanna Buzzai, delavec Luciano Butta in delavka Lu-da Dobrilla, uradnik Mario Tom-masini in trg. pomočnica Anna Pa-latinus, risar Mario Gherbaz in knjigovodja Francesca Marzari. BARI CAGLIARI FIRENCE GENOVA MILAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE LOTERIJA 51 69 68 55 60 81 21 74 42 9 70 ENALOTTO X 2 1 2X1 2 X X Kvote: 12 točk — 4.900.000 lir; 11 -219.400 lir; 10 točk — 23.000 lir. 75 84 7 66 43 80 60 36 28 X 2 X DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Godina, Trg sv. Jakoba 1; Grigo-lon — Alla Minerva, Trg V. Giotti 1; Ai due Mori, Trg Unita 4; Al S. Lorenzo, Ul. Soncini 179 (Skedenj). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Croce Azzurra, Ul. Commerciale 26; Rossetti - Emili, Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & N«i, UL Dante 7. moral popustiti. Eden od neznancev je namreč potegnil izpod hlačnika nož in mu ga nastavil na vrat. Goričanu ni preostalo drugega kot da je privolil in neznanca odpeljal do Naselja S. Nazario. Tu se je Goričan oddahnil in kasneje se je na prigovarjanje znancev podal na openski komisariat, kjer je zadevo prijavil. Agenti komisariata so se nemudoma spravili na delo, da bi odkrili nasilneža. Te dni je praznovala na Opčinah svoj 70. rojstni dan EMILIJA VREMEC (Sklaušova) Obilo lepega, predvsem zdravja, ji želijo mož Angel, sinova Milan in Vladimir ter hči Angelca z družinami. SPD «Igo Gruden» iz Nabrežine priredi danes ob 17.30 v domači dvorani gostovanje člana Slovenskega stalnega gledališča Staneta Raztresena, ki bo predstavil BRIDKE IN PIKASTE Sodeloval bo tudi domači pevski zbor. Vljudno vabljeni! Razna obvestila Pogrebno društvo Barkovlje vabi člane na redni letni občni zbor, ki bo danes, 8. t. m. ob 16.30 v Ul. Moncolano 2 (cerkvena dvorana). Godbeno društvo «Nabrežina» obvešča mladeniče iz Nabrežine in bližnje okolice, da je pričelo z glasbenim poukom novih članov - naraščajnikov. Vabljeni so fantje, ki imajo posluh in veselje do godbe, da se pridružijo dosedanjim 6 novim članom, katere poučuje verziran dirigent. Prosimo, da se javite vsako sredo ob 19. uri na sedežu godbenega društva v stari nabrežinski šoli. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Trst TED WHITEHEAD ALPHA BETA Razpored predstav pod rubriko «Gledališča» Kino «La Cappella Undergrounda predvaja danes ob 19. in 21. uri «Vampire story» («The Retum of Count Yor-ga», 1971, ZDA) režiserja Roberta Kelljana. Igrajo: Robert Quarry, Mariette Hartle in Roger Perry. Barvni film. Nazionale 15.00 «R maschio ruspante». Barvni film. Giuliano Gemma, Barbara Bach, Francesca Romana Co-luzzi. Prepovedano mladini pod 14. letom. Fenice 15.00-17.25—19.50-22.15 «Ulti mo tango a Parigi*. Barvni film Marion Brando in Maria Schneider Prepovedano mladini pod 18 letom Eden 15.00—22.00 t Ul tirno tango a Pa ngi». car v m uitn lezisfc.ja oer toluccija. Marion Brando m Mana Schneider Prepovedano mladim pod 18. letom. GLASBENA MATICA — TRST Sezona 1972-73 Deveti abonmajski koncert V četrtek, 12. aprila 1973 ob 21. uri v Kulturnem domu v Trstu SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Dirigent: Anton Nanut Solist: Dejan Bravničar violina Spored: U. Vrabec: ŠKOCJANSKE JAME J. Brahms: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER v D-duru op. 77 L. van Beethoven: SIMFONIJA štev. 5 Rezervacije in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 - tel. 418-605) ter eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Grattacielo 14.30 «11 magnate*. Barvni film. Lando Buzzanca in Rossana Schiaffino. Excelsior 10.00 in 11.30 matineja: «Sil-vestro e Gonzales in orbita*. Barvna risanka. Ob 15.00 «La Tosca*, film režiserja Luigija Magnija. Vittorio Gassman, Monica Vitti in Luigi Proietti. Ritz 15.00 «L’isola misteriosa e il capitano Nemo*. Barvni film po romanu Julesa Verna. Igra Omar Sharif. Aurora 15.00 «Provaci ancora, Sam*. Barvni komični film. Wood Allen. Capitol 14.30-16.15—18.00-20.00-22.00 «11 tuo vizio e una stanza chiusa e solo io ne ho la chiave*. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom Cristallo 15.00—16.30—18.15-20.00-22.: «Notte sulla citta*. Barvni film. Alain Delon. Filodrammatieo 15.00 «Cosa vogliono da noi queste ragazze?* Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom Moderno 14.30 «La feccia*. Barvni tilm. Wiiliarr Holden m Susan Hay word. Gledališča KULTURNI DOM Danes, 8. aprila ob 16. uri T. Whitehead «Alpha Beta* za abonma red F — okoliški. Avtobus št. 1: Col 14.55, Veliki Repen 15,00, Mali Repen 15.05, Salež 15.15, Prosek 15.25, Kontovel 15.25. Avtobus št. 2: Trnovca 14.35, Praprot 14.40, šempolaj 14.40, Cerovlje 14.55, Vižovlje 15.00, Sesljan (križišče) 15.05, Nabrežina 15.10, Sv. Križ 15.15. Jutri, 9. t. m. ob 15.30 Saša Škufca «Janko in Metka*. Stalno slovensko gledališče gostuje v torek, 10. t. m. ob 20. uri v Idriji s predstavo L. Pirandella «Le premisli. Giacominol*. SAG Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje s farso v treh delih Jožeta Javorška «Povečevalno steklo* danes, 8. aprila 1973 ob 18. uri v Zadružnem domu v ŠMARJAH. Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje v nedeljo, 15. aprila ob 19.30 v Mestnem gledališču ljubljanskem s farso v treh delih Jožeta Javorška «Povečevalno steklo*. Vittorio Veneto 14.30 «Milano — cali-bro 9* Baivrn film. Gastone Mo schm, Barbara Bouchet in Mario Adorf, Abbazia 14.30 «Forza G». Zabavni barvni film. R. Salvino in Barbara Bouchet. V ponedeljek ob 16. uri: «Luci della citta*. Igra Charlie Chaplin. Astra 15.00 «Ma papa ti manda sola?* Barvni film Barbra Streisand in Ryan 0'Neal . Ideale 14.30 «Capitan Apache*. Barvni western film Lee Van Cleef in Carrol Baker - Impero 15.00 «La vita a volte e molto dura, vero Provvidenza?*. Barvni vvestem film. Thomas Millian. KINO NA OPČINAH predvaja danes ob 15. uri: «1 COWBOYS» Igrajo John Wayne in njegovi mladi pajdaši. V torek, 10. aprila 1973 ob 20.30 v Slovenskem lubu kratki eksperimentalni film: V ČERNIGOJEVEM ATELJEJU prof. Po projekciji razgovor Avgustom Černigojem. Vabljeni! P.D. RDEČA ZVEZDA priredi občni zbor v petek, 13 aprila ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21. uri v drugem sklicanju v dvorani pri Perčiču v Saležu (Boštjane vih) Dnevni red: 1. Izvolitev delovnega predsedstva 2. Poročila 3. Diskusija 4. Volitve novega odbora 5. Razno Vljudno vabljeni! Odbor. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO Trst vabi v ČETRTEK, 12. aprila ob 19. uri v Gregorčičevo dvorano, v Ul. Geppa 9, na barvno filmsko projekcijo STELVIO - LIVRIO poletno smučanje Ker mora film dospeti iz Bergama je možen prevozni zastoj. \T __________•____ 1__„„„ gama je možen prevoziti zči&loj. V takem primeru bodo na razpolago za prikaz filmi iz društvene alpinistične kinoteke. Mali oglasi »CITROEN)) — mehanična delavnica Samarittani in Miceo in prodaja nadomestnih delov v Ul. Rittmeyer 4/a. VZAMEM V NOVO STANOVANJE študentko iz Trsta ali Gorice, ki študira v Ljubljani. Uporaba sobe, kuhinje in kopalnice. Ostalo po dogovoru. Ponudbe na ADIT • 61001 Ljub. ljana - p. p. 171. DRUŽINA V ULICI ROSSETTI išče hišno pomočnico v predpoldanskili n rah ob delavnikih. Telefon 722-719. VERDI V torek ob 20.30 druga predstava opere «Pikova dama*. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni (tel. 31948). POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 16.30 zadnja ponovitev Carla Bertolazzija «Egoist». Rezervacije in prodaja vstopnic pri osrednji blagajni. Pasaža Protti (tel. 36372. 38547). V torek, 10. aprila bo v gledališču Rossetti gostovalo gledališče Stadt-theater iz Berna z Durrenmattovo priredbo Shakespearjevega dela «Kralj Janez*. Za to predstavo, ki jo je režiral Dieter”i&urmer,' 'Bodo imeli vsi člani omenjenega združenja, člani Nemškega kulturnega inštituta ter vsi abo-nerrtr- gledališča Rossetti ter -Avditorija 50-odstoten popust'"” -------- 1 1 Vstopnice so na razpolago pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. št. 36372-38547). Izleti SPDT priredi 15. aprila 1973 avtobusni izlet na Jelenk nad Spodnjo Idrijo, oo koder je približno 2 uri hoda Kosilo iz nahrbtnika. Neplaninci si bodo lahko ogledali zanimivosti Idrije. Avtobus bo odpel iai izpred sodišča 'Foro Ulpiano) točno ob 7. uri. Potovali bomo čez Ajdovščino, Črni vrh in Idrijo do Spodnje Idrije. Povratek Ce/ Most na Sori in Gorico. Vpisovanje do 10. t. m. pri Norči Zavadlal v Ul. Geppa 9. SPD «Igo Gruden«, ŠD «Sokol» in Kulturni krožek Devin-štivan organizirajo štiridnevni velikonočni izlet V Budimpešto in na Blatno jezero od 22. do 25. aprila. Cena izleta vse vključeno 35.000 Ur. Lahko se prijavite v jutranjih urah na telefonskih številkah 20186 in 20252. STALNO Trst SLOVENSKO GLEDALIŠČE • Kulturni dom SAŠA ŠKUFCA Metka dejanji*1 Janko in otroška spevoigra v treh Razpored predstav glej P0^ riko «GIedaUšča*. Šolske vesti osno^ Združenje staršev učence - ^iio v šole v Ul. Donadoni ho P teDio sredo, 11. aprila P°S°y?r ^ šol® «Otrok — vzgojno stičišče ^ pa. in družino*. Pogovor bo vo ^ gol-nilo Sedmak. Začetek ob skih prostorih. g aPd' V Marijinem domu bo danes, V Marijinem domu w „rireo' la ob 17. uri zaključna saISKaNa spo-tev rojanske osnovne šo e. redu tri enodejanke, deklama ■ in petje. Vljudno vabljeni. Odbor «šola - dom» na Drža'*?"’ tehničnem trgovskem Zois* zavodu l UgUVPnv)- v Trstu vabi starse da se v sredo, U- C nl‘ dijaJ®J: uči se v sieuu, na sedežu šolskega zavod okrogle mize. iott' Obravnavali se bodo P10 ščajoče mladine danes. Prosveta Amaterski oder Pros?k:k0"*°i7. uri stuje danes, 8. aprila 1" jiušineV? v kinodvorani v Bazovici veseloigro v treh dejanji pirane žene*. Vabljeni- ^ se Jutri, 9. aprila 1^3, ^bražen<*v dežu Društva slovenskih v Ul. Donizetti 3 razdeli reviJe natečaja za najboljšo no zgoV°f Mladika. Ob tej priliki bo ^ Slo-s pisateljem Pavlom Zidar ] n8' venije, ki mu je bila Pn grada. Začetek ob 20. u ZAHVALA ijč in Gr*30! Družine Mesar Dolenc ® pet se iskreno zahvaljujejo °he gpj Pr° partizanov, krajevni se c > ,n ^ partizanov, krajevni sekc i svetnemu društvu ‘lTab°r’„neniU Pe.v mu društvu «Polet», c?1 cvet)3 ' skemu zboru ter “os,lc?'"a čo>ee' vencev na pogrebu nas Pepija Grzančiča- VS#11' Iskreno se zahvabu?ef1°naše o v počastitev spomina Odinee Cetin darovali v dobrodelne namene- Družina ZAHVALA ^ Iskreno se so..premili na zadnji P°l mamo in nono Josipino Zafra11 Posebna zahvala darovalce® in g. župniku. Hčere, sin o in drugo s®-00 cvetj* Log, 8. aprila zahvala Jjj Iskreno se zahvaljujem0^ naSe so pospremili na za dragega in nepozabnega Ivana Pu"13 - mu poklonili cvetje m dobrodelne namene. noGŠ^ Družina »uu Prosek, 8. aprila Za vedno nas je zapustila v starosti mama in nona naša draga FRANČIŠKA ŠTRAJN (Dolina 86) Pogreb bo pokopališče. jutri, 9. aprila iz tržaške mrtvašnice na do®' ,aše Duš3" žalujoči mož Ivan, hčerka Nerina, t rnO' in Edvin, nevesta Jolanda, hčerki L bodo® žem Pepijem, Andreina z moze® .. T m®že zet Anton Kaja, vnuki David, " Giorgiom in Pepi ter drugo sorodstv Trst, Dolina, Maribor, Melbourne, 8. aprila 1973 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame MARIJE PREGARC vd. GLAVINA štev®* se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo v tako . gj, cve^a spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili tohko ter nam izrazili sožalje. Žalujoči: sin Mario z ženo Vesn ^alo hči Milka z možem P® vnuk Edvin ter drugo sorodstvo Lonjer - Trst, 8. aprila 1973 ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali izgubi našega dragega ŽELJKA KURETA-CORETTIJA tor ter vsd®< Posebna zahvala č. g. župniku, darovalcem cve j ga spremili na zadnji poti toi C0BET« ■olA BoifeMC - Meuunj«. 8. aprila 1078 so V BAZOVICI SREDI VASI SPOMENIK PADLIM BORCEM V NOB IN SIMBOL TRPLJENJA NAŠIH LJUDI ^kritje spomenika bo 9. septembra letos ■ Arhitektonsko ga je zasnoval ttrk. Darij Jagodic, spominsko posodo pa je izdelal kipar Stojan Batič Danes ob 16. uri na strelišču Spominska svečanost ob obletnici ustrelitve 71 talcev na Opčinah m jjjj p-i. iiiioraKi uiuveutv. -i u- eno* ’ Prebivalci Bazovice, smo se Štirni Upr^ nasilju okupatorja in boju Ta naš upor in krvava čilj obstanek sta žal razred-W- vrste in najboljši med J mso nikoli videli luči svobo- so za boljšo bodočnost naroda, mi preživeli nisttloaici Bazovice pa jim še zdaj lita Postavili primernega spome-WenTa b* se z njim poklonili nji-Sk®u. spominu. vsaka naša vas na Tr-NOg ? ln Goriškem ima spomenik Božovi • ne^0Pustno je, da prav v 193o rjai',. kJer so že 6. septembra listov prvi uporniki, prve žrtve radi ?ega terorja, in ki je za-5a s*mbol trpljenja naše- ki gj °Pa. še nimamo znamenja, Pretep 1nfs, spominjalo na grenko Hošj-jT* in nas opozarjalo k bud-Več 86 taka preteklost nikoli ^li, j P°vyrne. Zato smo se obve-•tiUj^A c‘mPrej nadoknadimo za-pred dvema letoma smo vitev akcijski odbor za posta- v Kor '?eri*ka padlim partizanom ^ sPorno ■ eiab smo *'u<^’ nai b0 ^ga nlk odraz celotnega upora tmjju .nar°da proti fašističnemu *a Jjj... la da mora biti primeren velja kot simbol topljeno rajskih Slovencev. Napeli maketo danes strokovna za- ^jjčiySef sYe in danes smo v za-„ naših prizadevanj, katerega > iavIiam°. je __________________ 1 toloti „ Dana Jagodica, ki je f. Uresničii naše želje in na-skladitiPrYv mu ni bilo lahko u-l),b&toroIiVoie spomeniške zamisli s ?ial. §3• na katerem bo spomenik k Bila ^ .^tja njegova varianta Jetj odobrena in dokončno spre- ?°dica ^0 zamisel arh. Ja-J^iisko -e- vani° vključil tudi Nitfa okroglo ploščo v obliki je nato dopolnil z ^nčno8^6' - - kiparsko izdelavo te spo-« Stoi= znani slovenski ki- to! 2godm-Ba^ie’ ki ie vani° vkle‘ T do* trpljenja in Sporng-Jskvh Slovencev, fari,.- k “o Postavljen sredi vasi ^^bibrn Yefkvi- Odkritje bo 9. Js na Ban 43. oblet-, So bazoviških junakov, ,-Sl bašiPnsPevati P° svojih močeh tls.prP^„Vasiiani. mnogi prijatelji haša110 *tsleči ljudje, katerim ^sdstov s Prisrčna zahvala. Toda J; vseh 1? nnnamo dovolj za kritika. 7^k°v za postavitev spo-s nai - pros™o vaščane in wnonjk'1 ^ prispevajo, da bo naš krojno J^.Dnnos vsem nam in v "kfiih. P^astitev spomina naših akcijskega odbora n Mirko Križmančič postavk so takoj razvidni ogromni stroški za bolniško pomoč. Te stroške je nemogoče skrčiti, saj se ne more zanikati zavarovancem pravice do bolniške podpore. Potem ko je odbor soglasno odobril obračun za leto 1972, je izrazil željo, da bi bila bolniška podpora kmetovalcem čimprej izenačena s podporo, katere so deležne ostale kategorije delavcev. Poleg tega pa odbor pričakuje, da bodo odgovorne oblasti čimprej posegle za ugodno rešitev težavnih vprašanj zavarovanja kmetovalcev. Zanimanje na Proseku in Kontovelu za izgradnjo Kulturnega doma Ni dolgo tega, ko smo poročali, da je Antifašistična zveza žena s Proseka darovala za bodoči Kulturni dom 50.000 lir. Zdaj spet lahko z veseljem posredujemo naši javnosti vest, da je Odbor za pustne prireditve s Proseka na svoji zaključni in obračunski seji sklenil podariti 50.000 lir kot prispevek za nov Kulturni dom. Tudi športno društvo «Primorje» in pevski zbor «Vasilij Mirk» s Proseka-Kontovela sta nas obvestila o njunem sklepu, da prispevata vsak po 50.000 lir za izgradnjo Kulturnega doma Prosek - Kontovel. Pripravljalni odbor za izgradnjo tega objekta se vsem omenjenim organizacijam, družbam in vsem posameznikom, ki so tihoma in požrtvovalno že darovali svoje pri-soevke v ta namen, iskreno zahvaljuje. Odbor Jhacun ^ečki e bolniške blagajne marca se je sestal » za okraimske bolniške blatil ^Ui ■HeP°sredne obdelovalce ■ aBMne ,aKo^o Italija 31 - odbor Bobeai972lMatev obračuna P°s' toit'e BuS, kmečke bolniške blato p^vKcciiič je v svojem o? le de^?S.Crt?!' da je to prvič, tat kraBčno izvoljeni odbor leto°lteqlogo’ kaiH od usta* hl? ie trža-i 59 pa vse do lanskega againo vrjY? Pokrajinsko bolniško Sele w 0(111 komisar. ta?11® obriti 797? so sklicali nepos-to n°^alce. za izvolitev up-20 > againtf'^°rnih organov bolni-?a' 3 2 rt P° določilih odloka št. togega T 27'5'1959 generalne-toj^Jje k,- komisarja za tržaško čto^ke K] n aa9^'al° odbor kmečke kj Na ž8aton? sestavliati enajst bila al°st pa sta dva člana, KPJ* in\P5avilno izvoljena, od-StM156 boto°i manika v odboru h^tavnikovniSke ■ Blagajne glas serifa važna t?at?:|šinske liste. Kodrt- t0cka- ki jo je pred-to^ilu t Poudaril v svojem Kulturno - prosvetno društvo «Brda» in pevski zbor «Srečko Kumar» z Repentabra prirejata v nedeljo, 15. aprila kulturno srečanje v Brdih s sledečim sporedom: Ob 11.30 odkritje spominske plošče v Kojskem, Kumarjevi rojstni vasi; Ob 20. uri koncert pevskega zbora «Srečko Kumar» z Repentabra v dvorani na Humu pri Kojskem. Danes, 8. t. m. bo na openskem strelišču spominska svečanost ob obletnici ustrelitve 71 talcev. 3. aprila 1944. leta so se namreč nacistični krvniki hoteli maščevati zaradi uspelega partizanskega atentata v openskem kinu s tem, da so ustrelili 71 talcev. Proslavo prireja pokrajinski odbor ANPI ob sodelovanju ANED, ANPPIA in Odbora za počastitev padlih na Opčinah. Na komemoraciji, ki se bo pričela ob 16. uri, bosta govorila deželni svetovalec inž. Antonino Cuffaro in repentabrski občinski svetovalec dr. Pavel Colja. Predsedoval bo Mirko Kapelj, Maketa spomenika v Bazovici iiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiitmmiiimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuimmiiiimiiuuiiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimii* Z VLOGO NA POKRAJINSKO POŠTNO UPRAVO Darovi in prispevki Boljunčani zahtevajo ponovno odprtje poštnega urada v vasi Boljunec je velika vas z velikim gospodarskim in turističnim razvojem, a je že 5 let brez lastnega urada - Zgodovina boljunške pošte Pet let je že skoraj poteklo, odkar je ostal Boljunec brez poštnega urada, in to po 55 letih njegovega neprekinjenega poslovanja. Vaščani si takrat niso znali razlagati te odločitve poštne uprave. som poštni upravi v Trstu pa jo je podprl tudi dolinski župan, ki v svojem dopisu med drugim navaja, da šteje Boljunec po zadnjem ljudskem štetju iz 1971. leta. 920 prebivalcev s 16 trgovinskimi lokali, Mnogi so mislili, da je zadeva le I dvema baroma, tremi gostilnami, začasna, toda ta nevšečnost traja sedaj vendarle že predolgo, saj morajo Boljunčani za vsako poštno malenkost na pot v Dolino, v Boršt ali pa celo v Trst. Takega stanja Boljunčani niso mogli več prenašati. Nekaj bi bilo treba ukreniti. Pobuda za to je padla na odborovi seji domačega prosvetnega društva «France Preše-ren» dne 28. februarja letos, ko so si nekatere članice odbora zadale nalogo, da pripravijo vlogo na poštno ravnateljstvo v Trstu in zainteresirajo zanjo vaščane. V kratkem času so pod vlogo zbrale 519 podpisov, s posebnim dopi- svojem priznanje, ',aZMJValcp^"''’. Prarice slovenskih iCePravU k„,obračunu, je fe«kVancev tvorijo večino za-v stj’u;,° uPorabe materinega je ; PtoglM b z bolniško blagajno. s^ela bolnii°trauYna izha3a> da tfcih11 letu Blagajna v lan- tot]®dkov ■ P^Bhžno 78 milijonov l0flk°Y s nri^31" nalijonov iz-približn0 Posl 1 še n„-r’ k cemur je treba dob anjkljaj Prejšnjih 0v Kr. T r Prožno 121 mili pregleda posameznih KRAŠKI REZERVATI IN NAŠA BODOČNOST Kako moremo mimo gledati in stati ob strani ter čakati v upanju, da se bodo pogoji zakona menjali, a zakon vendar le izvršil? Ali se zavedamo kaj bi ta zakon pomenil? Mislim, da ne! To bi bila razlastitev in odvzem našega že tako malega koščka zemlje, katerega so ohranjevali naši dedje in pradedje z morda do krvi oguljenimi rokami, in naši bratje so za ta kos slovenske zemlje dali svoja mlada življenja. In sedaj naj bi mi, njihovi potomci predali to imovino v italijansko državno last, pod pretvezo, da nam bodo ščitili našo naravno lepoto Krasa, in seveda tudi našega slovenskega kmeta in njegov obstoj? Ne bodimo naivni in mehki in s tem tudi zaslepljeni! Bodimo odločni in samozavestni, naj ne bo za nas ta problem samo v praznem govoričenju, marveč v dejanjih! Zavedajmo se z resnostjo škode in uničevanja, ki bi ga ta zakon zadal slovenskemu kmetu, njegovim potomcem in vsej slovenski manjšini v Italiji. V par desetletjih bi izginili kot so izginili Indijanci na svoji lastni zemlji v Ameriki. Slovenski kmet in delavec - intelektualec, ne gledaj na to ravnodušno s prekrižanimi rokami! Kaj bodo rekli naši potomci, ko bodo čitali, da je bila to nekoč naša zemlja, in bila prepuščena na tako lahek način državni lastnini? Morda bi nas preklinjali? Bi ne bili vredni drugega! Zavedajmo se, da smo slovenska manjšina z majhnim koščkom zemlje, in da ne moremo žrtvovati za blagor italijanskih parkov še to kar posedujemo. To je vse kar imamo, s katerim se lahko ponašamo, da tu živimo in da je to naša zemlja. Kot je znano, nimamo velikega čuta zavednosti in še manj samostojnosti ter odločnosti. Pustimo se vplivati od vsakogar, ki zna z nami na prikrit način ravnati, čeprav na škodo našega obstoja. Slovenski kmet, slovenski delavec! Še fašizem nam _ ni odvzel naše zemlje, zato ne dopusti, da bi ti jo demokratična Italija odvzela in jo «ščitila«! Ne pozabi, da je ta košček skalnate in grmičaste zemlje tvoj zaklad, ki ga moraš varovati. BOGOMILA LUPINC ENEL £NTE NAZIONALE PER L ENERGIA ELETTRICA SPOROČILO POTROŠNIKOM cetof Sindikalne organizacije delavcev elektriške stroke so proglasile na eiotnem državnem ozemlju razčlenjene stavke v obdobju od 29.3.73 do a’ 10. aprila. Čeprav je ENEL sprejel nujne ukrepe, je možno, da ne bo mogel g°toviti neprekinjene dobave toka niti za najnujnejše potrebe. Zaradi tega vabi vse potrošnike, in zlasti industrijske, da sprejmejo fc^bne ukrepe za zaščito lastnih naprav ter vse previdnostne ukrepe, So v tem primeru potrebni. štirimi oddajalci sob, enim planinskim zavetiščem, številnimi obrtnimi delavnicami, podružnico Tržaške hranilnice, lekarno tremi zdravniškimi ambulatoriji itd. ter da spadata v področje boljunskega poštnega urada tudi kraja Lakotišče in Krmenka, ki štejeta skupno 428 prebivalcev. Dolinska občinska u-prava sodi, da je zaradi tega zahteva Boljunčanov po ponovnem odprtju poštnega urada več kot utemeljena. Vloga.) ki so jo Boljunčani poslali poštni upravi, pa se glasi: Podpisani vaščani, obrtniki, trgovci iz Boljunca, prosimo spoštovano upravo pokrajinskih poštnih u-radov, da bi v naši vasi odprla poštni urad z rednim poslovanjem. V opravičilo te zafiteve navajajo, da je v vasi močno razvito obrtniško - trgovsko in industrijsko delovanje, in tudi že precejšnje število vaščanov občuti pomanjkanje poštnega urada, ker se v veliki meri vsi poslužujejo poštnih uslug. Oba najbližja pošt na urada v Dolini in v Borštu sta precej od rok. Pred leti je bila v vasi poštna sprejemnica, a so jo ukinili, čeprav tudi ta ni zadoščala za vaške potrebe, sedaj pa je spričo živahnega razvoja pomanjkanje rednega poštnega urada zelo občutno. V upanju, da bo naša prošnja ugodno sprejeta, prosimo istočasno, da bi vse zaposleno osebje dobro obvladalo slovenščino, ker bi v nasprotnem primeru bilo poslovanje otežkočeno. Velika večina prebivalcev Boljunca je namreč Slovencev.* Tako vloga z vsemi podpisi kot spremno pismo župana sta bili izročeni pokrajinskemu poštnemu u-radu v Trstu 5. aprila t.l. Ob tej priložnosti ne bo odveč nekaj zgodovine boljunške pošte. Do prve svetovne vojne je prinašal pošto iz Boršta v Boljunec stari poštar Blaž. Stari Boljunčani vedo povedati, da je bilo pošte takrat zelo malo. Ko pa so v začetku prve svetovne vojne morali domači fantje m možje na razna bojišča v oddaljene kraje, se je delovanje pošte precej povečalo. Zaradi tega je Anton Parovel, ki je bil sicer Mačkoljan, vendar poročen v Boljuncu. vložil prošnjo, ki mu je uspela in tako je okrog leta 1916 začela v Boljuncu delovati poštna sprejemnica pri Pa-rovelu na štev. 45. Ta urad je deloval do leta 1927. Tiste čase je pošto privažal in odvažal Musič iz Boršta z vozom na dve kolesi s konjsko vprego. To je bila za vas lepa novost in otroci smo komaj nestrpno pričakovali poštarja, njegovo vozilce in konja. Zatem je poštni urad ali sprejemnico, kakor so ji pravili, imela domačinka Draga Sancin od Fska, po njeni prerani smrti 1934 Pa_.Je prevzela pošto prav tako domačinka Frana Kraljič - Zavarini, ki je imela tudi gostilno in so pošto zato imenovali «Trattoria alla posta». Takrat so pošto prevažali v Boljunec .že z avtobusom. Frana Kraljič je imela pošto do leta 1959. ko je zbolela in tudi umrla, po njej pa jo je prevzela njena sestra Mili Kraljič, vendar ne več v prejšnji gostilni, ki so jo prodali, pač pa spet na številki 45, kjer jo je vodila Mirka Parovel. Poštno delovanje je zajelo širok obseg; Mirka je imela polne roke dela, vendar pa ni bila uradno pooblaščena, zato je morala opraviti poštni tečaj, katerega je tudi v resnici opravila. Vendar so jo premestili na poštni urad v Milje, nato v Trst in spet v Milje, kjer je še danes. Med tem časom se je leta 1961 preselila v Boljunec dolgoletna poštarica iz Ospa Dorka Deško-Vodopivec, ki je seveda dobila uradno poštno sprejemnico. Ta je delovala na številki 182 do leta 1968, ko je Dorka odšla v pokoj, z njo pa je prenehal; delovati 'tudi njen urad. Sedaj že vse od takrat njen urad. Od takrat dalje prevaža. pošto iz Doline z’ avtom ' Jolanda' Smoflak-Vodopivec. ' Toda spričo današnjega naglega razvoja to ne zadostuje. Kar se pošte tiče, je danes Boljunec na slabšem, kot je bil pred 60 leti. S. S. 4. t.m je na tržaški univerzi z uspehom doktoriral za inženirja elektronike BOGDAN PETELIN Ob tej priliki mu čestitajo starši in sorodniki. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE V počastitev spomina pok. Marije Sancin daruje Edvard Germani 5000 lir. V isti namen daruje družine Grmek-Tul 5000 lir. V počastitev spomina pok. Pepija Grzančiča daruje Angel Žerjal 2000 lir. V počastitev spomina Pepija Grzančiča daruje družina Gruden 2500 lir. V počastitev spomina Pepija Grzančiča darujejo Zvonko, Marcelo in Silvana Malalan z družinami 10.000 lir. V počastitev spomina Pepija Grzančiča daruje Ljonka Pregare 3000 lir. V počastitev spomina dragega Pepija Grzančiča daruje žena Ivanka 5000 lir. /■ Namesto cvetja na grob tov. Grzančiča daruje Grozdana 1500 lir. V počastitev spomina Josipa Grzančiča daruje Stanko Franovič 2000 lir. V počastitev spomina pok. Odinee Cetin je darovalo osebje Central-soeda 12.500 lir. S Katinare: Josip Nadlišek 2000 lir, Albert Miklavec 3000 lir, Mario Gombač 2000 lir, Ada Orel 1500 lir in Vida Simčič 2000 lir. V počastitev spomina Pepija Grzančiča darujejo prijatelji in znanci iz gostilne Veto na Opčinah 10.000 lir. Karlo Juriševič 5000 lir, Millo 1000 lir, družina Ota 3000 lir, Jordan Sancin 1000 lir, Luigi in Ladi Ciacchi 2000 lir, Imperio Santin 1000 lir, Darij Franzin 1000 lir, Ulisse Bolzan 1000 lir, Giovanni Vecchiet 1000 lir, Dionisio Zorzut 1000 lir, Carlo Guštini 1000 lir, Doro Tan-cer 2000 lir, Osvaldo Franzin 2000 lir, Giuliano Figelli 500 lir, Stelio 500 lir, Giuseppe Tenzi 500 lir, Mario 1000 lir, Dario Moretti 1000 lir, Guarino Karlovič 1000 lir, Dario Brombara 1000 lir, Alfredo Rel-la 500 lir, Colussi in Biagi 1000 lir, Gabrijel Pikič 1000 lir, Genio Ba-rut 2000 lir, Rudolf Strajn 1000 lir, Attilio Kavrečič 1000 lir, Renata Stranj 1000 lir, Carlo Fonda 2000 lir, Dario Božič 2000 lir, Livio Mar-chesi 2000 lir, Klavdij Korošec 1000 lir, Riccardo Senica 2000 lir. V počastitev spomina Pepija Grzančiča daruje brat Mihael 5000 lir. V spomin pokojne Marije Monche-ri-Sancin darujeta družini Grbec-Patrizio 5000 lir. Namesto cvetja na grob pok. Mariji Sancin daruje Mira Fonda 2.000 lir. V počastitev spomina pok. Marije Sancin daruje Mira Šuman 2000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V GABROVCU Namesto cvetja na grob pokojnega Ivana Puntarja -darujeta Mirko in Gabi iz Gabrovca 5000 lir. Ob 95-letnici rojstva očeta daruje sin Drago Martelanc; Barkovlje, 2.000 lir, Jožefa Kralj, Gabrovec štev. 40 daruje 1.000 lir, Perčič Marija, Gabrovec štev. 40, daruje 1000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA Marija in Martin Guštin 5000 lir V spomin drage matere in tete darujeta Ida in Danila Bogateč 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Marije Sulčič daruje Vida Švab 3000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ BAZOVICE Vida in Vinko Ražem 5000 lir, Edi Racman (Mihčev) z družino 10.000 lir. ZA TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR Pri izpolnitvi prijavnice za vstop so darovali: Vincenc Fonda (Bazovica) 1000 lir, Rihard Simolič (Trst) 5000 lir, Ernest Codarin (Trst) 2000 lir. Namesto cvetja na grob Pepija Grzančiča daruje Josip Macarol iz Gropade 2000 lir. V počastitev spomina pok. Marije Pregare vd. Glavina darujeta Marcela in Anton Malalan (Lonjer) 2000 lir. V počastitev spomina pok. tovariša Grzančiča darujejo Ema Tomažič 2000 lir, E. in F. K. 1000 lir. Vesela družba pri kozarcu domačega vina v Lonjerju je zbrala 6000 Ih. ZA PROSEŠKI KULTURNI DOM Emil žužič 5000 Ur, Drago Segi-na 5000 lir, ŠD «Primorje» 50.000 lir, Odbor za pustne prireditve 50.000 lir, pevski zbor «Vasilij Mirk» 50.000 lir Karel Pirjevec 1000 lir, Jaka Kemperle 2000 lir, Martin Rupel 2000 lir, Marij Milič 10.000 lir, prof. glasbe 5000 lir. Namesto cvetja na grob Ivana Puntarja darujejo letniki 1907 s Proseka: Angel Bogateč 1000 lir, Milko Čuk 1000 lir, Lojze Lukša 1000 Ur, Franc Puntar 1000 Ur, Rudolf Rupel 1500 lir, Karlo Rupel 1000 Ur, Milko Širca 2000 Ur, Milivoj Susič 1000 Ur, Dominik Ukmar 1000 Ur, Viktor Ukmar 2000 lir. Ob 2. obletnici smrti dragega moža in očeta Uga Margona darujejo žena in otroka 10.000 Ur za Glasbeno matico. V počastitev spomina pok. Pepija Grzančiča darujeta družini Hrovatin in Vremec 5.000 lir za ŠD «Po-let». Namesto cvetja na grob Josipine Žafran daruje družina Josip Berdon - Pulje 5000 Ur za PD «Sla-vec» iz Ricmanj. Ob 10. obletnici smrti Franca Kravosa daruje mama 10.000 Ih za ŠZ «Bor». V spomin pok. Netke ob prvi obletnici daruje sestra Amalija čok od Sv. Ivana 1000 lir za Dijaško matico, 1000 lir za Glasbeno matico, 1000 Ur za Tržaški partizanski pevski zbor in 1000 Ur za PD «Slav-ko Škamperle*. V spomin pok. Emilija Novaka daruje družina Šušteršič iz Praprota 2000 lh za PD «Slavko Škamperle*. Namesto cvetja na grob Pepija Grzančiča darujejo Marija Dolenc 5000 Ur, Božica in Josip Čuk 3000 Ur, Lucija in Seraf Hrovatin 5000 Ur za PD «Tabor» Opčine. V počastitev spomina dragega Pepija Grzančiča daruje žena Ivanka 5000 lir za PD «Tabor», 5000 lir za ŠD «Polet», 5000 lir za sekcijo KPI Opčine, 5000 Ur za Zvezo invalidov, 5000 lir za cerkveni pevsld zbor, 5000 lir za popravilo orgefj cerkve sv. Jerneja na Opčinah, za Zvezo partizanov Opčine 5000 lir. V počastitev spomina Pepija Grzančiča daruje družina Gruden 2500 Ur za PD «Tabor». V počastitev spomina dragega o* četa Željka Kureta daruje sin Lean-dro 15.000 Ur za PD «France Prešeren* iz Boljunca. V spomin pokojnega očeta Jakoba Švare daruje sin Oskar 10.000 Ur za PD «Slavec*. Namesto cvetja na grob Jožefe Žafran iz Loga daruje družina Komar (Log št. 4) 2000 Ur za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Jožefe Žafran daruje družina Berdon - Pulje 10.000 lh za Baragov dom v Ricmanjih. V počastitev spomina pok. Jožeta Grzančiča darujeta Tanja in Lado Turina 2000 lir za ŠD «Polet*. V počastitev spomina Pepija Grzančiča daruje družina Radija Dolenca 3000 lir za popravilo prosvetnega doma na Opčinah. V isti namen daruje skupina tovarišev zbranih na partizanskem sestanku v prosvetnem domu na Opčinah, 13.000 lir. V počastitev spomina Rudija Sosiča darujejo Rudi, Pierina in Silvo Sosič 6000 lir za popravilo prosvetnega doma na Opčinah. V počastitev spomina Pepija Grzančiča darujejo prijateljice žene Ivanke 6000 lir za ŠD «Polet* in 6000 lir za PD «Tabor*. V isti namen daruje Pepi Gorkič 2500 lir za ŠD «Polet» in 2500 Ur za PD «Tabor*. V počastitev spomina Pepija Grzančiča daruje Mila Sosič 2500 lir za popravilo PD «Tabor» na Opčinah. V počastitev spomina tovariša Pepija Grzančiča daruje Slava Čebu-lec 5000 Ur za popravilo prosvetnega doma na Opčinah. V počastitev spomina pok. Pepija Grzančiča darujeta Stanka in Ivanka Hrovatin 5000 lir za popravilo prosvetnega doma na Opčinah. Namesto cvetja na grob Ivana Puntarja darujeta Justo Šegina 5000 Ur in Milan Rupel (Prosek 366) 2000 Ur za ŠD «Primorie». V počastitev spomina Ivana Puntarja daruje brat Edvard 5000 lh za Center za rakasta obolenja. V počastitev spomina nepozabne mame in none Marije Micheluzzi darujejo Danilo, Fanica in Selma Micheluzzi 4000 lir za Dijaško matico, 4000 Ur za Glasbeno matico in 2000 lir za Slovensko planinsko društvo v Trstu. Družini Grbec - Patrizio darujeta 5000 lh za revijo «Galeb». 5000 lir za Glasbeno matico in 5000 Ur za PD «Ivan Grbec*. V počastitev spomina Pepija Grzančiča darujeta Anita in Ernest Malalan 2000 Ur za ŠD «Polet». V počastitev spomina pok. Alojza Grilanca daruje družina Bak iz Padrič 3.000 Ur za ŠZ «Gaja» in 3.000 Ur za PD «Slovan*. V počastitev spomina pok. Pepija Grzančiča darujeta Zmaga in Lučka Malalan 3.000 lir za spomenik padlim na Opčinah. V počastitev spomina pokojne Marije Glavina daruje Ivana Žafran iz Ricmanj 5 tisoč Ur za Primorski dnevnik. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiHiHHiiiHiiiiiiuiiminmntmHiiiiiiiiiiMiiHM'111'iiiiiiiiHiiiiimiiiminiiniiiiiiiii OBVESTILO Kmečka zadruga v Trstu obvešča svoje člane, da bo redni občni zbor dne 24. aprila točno ob 18. uri v dvorani Prosvetnega doma na Proseku (Sosčeva hiša). Dnevni red si lahko ogledate v poslovalnicah: - v Ul. U. Foscolo št. 1 - v Ul. Flavia št. 62 - v Miljah. P.le Curiel št. 3 Udeležite se! iimiKiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiniiiiiiniiiiiimiiiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimniiiiiiiiinu Ganljivo slovo od Franca Premrla očeta narodnega heroja Vojka Na spominski plošči v Brinovem 1 daljnih krajev. V sprevodu je bilo 15 griču pri črnem vrhu, kjer je v noči | vencev svojcev pokojnega in organi-od 21. na 22. februarja 1943 umrl | zacij ZZB. Na pokopahšču je pevski Janko Premrl-Vojko je zapisano: Nov rod zdaj Tvoje setve klasje žanje v svobodni zemlji, ki Ti grob zagrinja in prvega med prvimi se Te spominja. Ti verzi so mi prišli v spomin ko sem pretekli petek iz časopisov zvedel, da je v Podnanosu umrl Franc Premrl, oče narodnega heroja Vojka. Skoro da nisem mogel verjeti, da je vest resnična. Komaj dva meseca prej sem bil na obisku na njegovem domu v Podnanosu. Bil je za svojih 86 let še čvrst in zdrav s tisto značilno vipavsko rdečico na U-cih. Govorila sva o njegovem sinu Janku - Vojku, ker se je bližala 30-letnica odkar je umrl v partizanskem logorju v Brinovem griču pri črnem vrhu. Po dveh mesecih sem bil znova v Podnanosu. To pot v delegaciji ZZB NOV občine Tolmin, ki je prišla na pogreb Franca Premrla, očeta narodnega heroja Janka Premrla - Vojka. Težak je bil korak čez prag hiše, težak zato, ker Franc Premrl ne bo več spregovoril s tisto prijazno in domačo besedo kot vsakikrat, ko sem ga obiskal. Koliko znancev in tovarišev je imel pokojni Franc Premrl. Na pogreb je prišlo tudi več soborcev njegovega sina Janka - Vojka. Spoznal sem nekatere: Martina Greifa - Rudija, Ivana Renka - Jakca, Franca Benčino - Lada, narodnega heroja Antona Ferjančiča -Zvonka. Iz Kopra sta prišli delegacija osnovne šole Janka Premrla -Vojka in pionirska delegacija te šole. Odkar je bila šola poimenovana s tem imenom, so šolarji vzdrževali stike in obiskovali očeta svojega vzornika Vojka. Prišle so delegacije ZZB NOV iz Tolmina. Nove Gorice. Ajdovščine, Postojne, ilirske Bistrice. Pri-I šli so tudi nekdanji borci s Kontovela ! pri Trstu. I Na zadnji poti je pokojnega Franca : Premrla spremljala velika množica I domačinov in znancev iz bližnjih in zbor pred odprto jamo zapel žalo-stinko «Oj, Doberdob*, nato pa je v slovo spregovoril predsednik občinske skupščine Ajdovščina Martin Greif -Rudi. Tovariš Greif je obudil spomin na tiste dni pred 31. leti, ko je prvič srečal v gozdovih kasnejšega narodnega heroja Vojka, sina Franca Premrla in pri tem poudaril: «Tovariš Franc, Tvoja zasluga je, da je sin Vojko postal slaven partizanski junak. Ko smo hodili po Trnovskem gozdu, nam je Janko s ponosom govoril o Tebi.* Potem je tovariš Greif s tovariško topbmi besedami orisal življenjsko pot pokojnega Franca Premrla in njegove družine. Zato, ker je svoje otroke poslal v boj za svobodo, je bil preganjan in poslan v zapore. Ko se je vrnil iz zapora, ni več imel sreče, da bi bil objel sina Janka - Vojka, ki je medtem že padel za svobodo. Tik pred svobodo — dne 30. aprila 1945 — so četniki zverinsko ubib še hčerko Božo. Po osvoboditvi je potem namesto sina Vojka sam prihajal na spominske proslave velike borbe na Nanosu in v drugih krajih. Skupaj z nekdanjimi Vojkovimi borci se je veselil svobode in z njimi pel partizanske pesmi. Narodu je pokojni Franc Premrl dal junake, Slovenca in človeka, ki se ga bodo spominjaU in spoštovali tudi tisti rodovi, ki prihajajo za nami. Takšni tovariši, delavni in skromni so ustvarjali našo svobodo. Po govoru je pevski zbor zapel še Kosovelovo «Bori», na kar je zemlja zagrnila človeškim očem krsto s truplom zavednega in klenega Slovenca Franca Premrla. Pod visokim Nanosom bo počival skupaj z ženo in hčerko Božo. V nas pa bo ostal svetal spomin na tovariša Franca Premrla kot enega izmed . tistih zavednih tovarišev, ki je domovini dal vse, kar lahko da iskren, dober in zvest sin svojega naroda. A. Pagon - Ogarev Obvestila Patronat 1NAC 3L133 Trst, Ul. Cicerone 8/b . Telef. 62783 S tem člankom začenjamo tedensko rubriko o socialnih vprašanjih z upanjem, da bodo naša obvestila čitateljem koristna in da jih bomo tako seznanili s temi vprašanji, ki so iz dneva v dan bolj zapletena in večjemu delu naših čitateljev nepoznana. Prošnje za «oljke» Prijave za prispevek pri pridelovanju oljk je treba vložiti do konca meseca aprila. Več pridelovalcev je že uredilo ta sicer enostaven opravek. Nekateri pa še prošnje niso vložili. Prijava je enostavna. Kdor je že prejšnja leta vložil prošnjo pri našem Patronatu, v tem primeru naj prinese s seboj le potrdilo oljarne. Pri tem pa mora paziti, da prinese potrdilo, na katerem je pečat in ne kakega drugega potrdila. Za tiste, ki niso pri nas vložili prošnje, pa so potrebni naslednji dokumenti: 1. Potrdilo oljarne, pri kateri je stis- nil olje (v številnih primerih oljarne Fratelli Gnesotto — Bassano del Grappa); Č 2. Potrdilo o stalnem bivališču (cer-tificato di residenza); 3. Posestni list, na katerem so navedene parcele z oljkami. Za tiste, ki so in bodo prijavili «oljke», pa spodbudljiva vest. Letošnji prispevek za stot stisnjenega olja bo nekoliko višji, in sicer 28.187,50 lir (lani pa 26.968,75 lire). Brezplačna zdravila Večkrat se pripeti, da upokojenci, «bivši» kmetje, neposredni obdelovalci, vložijo z zamudo prošnjo (ali celo sploh ne vedo o tem) za povračilo stroškov za zdravila. Pravico do povračila imajo upokojenci kmetje - neposredni obdelovalci. Rok za vložitev prošnje je mesec dni od izdaje potrdila lekarne. Birokratska pot za to prošnjo pa je naslednja: prosite zdravnika, naj vam da recept z vašim točnim imenom in priimkom. S tem nabavite zdravilo. Zdravilo boste morah plačati (naknadno vam bodo denar vrnili v znesku z odbitkom 200 lir za stroške. V lekarni pa prosite. da vam dajo potrdilo za porabljeno vsoto, s tem, da vam prilepijo na recept listek z zneskom. Recept s potrdilom pa lahko prinesete na naš Patronat. Prošnjo bomo vložili na Pokrajinsko bolniško blagajno za kmete-neposredne obdelovalce v Trstu. * * * Opozarjamo naše čitatelje, da je urnik Patronata naslednji: vsak dan od 8.30 do 14. in od 15.30 do 18. ure, ob sobotah pa od 8.30 do 13. ure. Opozorilo tukaišnj'im uživalcem pokoj’nin iz SR Slovenij*e Tukajšnje uživalce jugoslovanskih pokojnin iz 8R Slovenije opozarjamo na statut skupnosti pokojninskega in invabdskega zavarovanja v SR Sloveniji, ki je stopil v veljavo s 1. januarjem 1973 in ki, med drugim, vsebuje tudi sledeče nove predpise : 1. Za določitev višine pokojnine se upošteva poleg polnih let tudi tista pokojninska doba, ki preostane nad polnimi leti, če znaša vsaj 6 mesecev. Če upokojenec ni imel polne pokojninske dobe (za moške 40, za ženske 35 let ter za borce NOV pred 9. 9. 1943 za moške 35, za ženske 30 let), se bo v takem primeru, na zahtevo upokojenca, pokojnina povečala za polovico odstotkov, določenih za leto pokojninske dobe, to je v večini primerov za 1 odstotek. 2. Zavarovanec, ki je po izpolnitvi pogojev za polno pokojnino ostal še naprej v zavarovanju in bil upokojen, bo lahko zahteval, da se mu poveča pokojnina za vsako polno leto zavarovanja na 40 (za moške) oziroma 35 let (za ženske) pokojninske dobe (za borce NOV pred 9. 9. 1943 nad 35 za moške oziroma nad 30 let za ženske) za 1%, največ pa do 5%. 3. Po dosedanjih predpisih zavarovanec. ki je bil na dan nastanka invalidnosti star nad 55 let moški in nad 50 ženska, ni imel pravice do dodatka na invalidnosti. Po novih predpisih bo tak upokojenec lahko uveljavil pravico do dodatka invalidnosti, če ob nastanku invalidnosti še ni bil star moški 60, oziroma ženska 55 let. 4. Po dosedanjih predpisih niso imeli pravico do dodatka na pomoč in postrežbo starostni upokojenci, ki niso izpolnjevali pogojev za pravice do invalidske pokojnine in pa družinski upokojenci. Prav tako niso imeli te pravice nepokretni zavarovanci, ki so bili kot taki v delovnem razmerju. Vsi ti bodo lahko po novih predpisih uveljavili pravico do tega dodatka od 1. 1. 1973 naprej. Za nepokretne se štejejo zavarovanci, pri katerih je možnost premikanja zmanjšana za 70%. Upokojenci, ki po gornjih predpisih lahko uveljavljajo eno ali več od omenjenih pravic, naj se obrnejo do patronata INAC, Ul. Cicerone 8/B in prinesejo s seboj odločbe ljubljanskega pokojninskega zavoda. Patronat bo potem ukrenil vse potrebno za uveljavitev teh njihovih pravic. PflmorškTdnevnifc DOSEŽENA SOGLASNOST VSEH SVETOVALSKIH SKUPIN Kritične pripombe občinskega sveta k osnutku deželnega urbanističnega načrta Omogočiti Gorici izvajanje vloge mednarodnega in mejnega trgovskega centra - V kratkem razprava o proračunu 1973 GORIŠKI DNEVNIK 8. aprila S soglasno odobritvijo enotne resolucije je goriški občinski svet v petek pozno zvečer zaključil razpravo o deželnem urbanističnem načrtu. V tej resoluciji, ki so zanjo glasovale vse politične skupi ne, občinski svet ugotavlja, da de želni urbanistični načrt sicer priznava Gorici vlogo trgovskega centra za promet z vzhodnimi državami ter sedež mednarodnega mejnega prehoda, vendar ne zagotavlja izgradnje vseh tistih infrastrukturnih naprav, ki bi ji zagotovile izvajanje te naloge. Nasprotno ji prisoja postransko mesto ter ustvarja neravnovesje v perspektivah splošnega deželnega razvoja. Občinski svet nadalje obžaluje, ker niso sklicali posvetovalnega odbora 8. socialno - ekonomske cone, da bi opravili celoten postopek, predviden za sprejem zakona. Zahteva sprejem nekaterih ukrepov, ki naj preprečijo najbolj kričeča nasprotja, kot je na primer podaljšanje padske hitre ceste samo do Vidma, medtem ko bi jo morali podaljšati do Gorice, če naj ta cesta povezuje prehode ob vzhodni s prehodi ob zapadni meji. Prav tako svetovalci zahtevajo izgradnjo novih infrastruktur ter okrepitev že obstoječih, zlasti na področju cestnih in železniških povezav ter industrijskih objektov. Kakor smo poročali včeraj, se je razprava o zadevi razvila n.a podlagi dveh predloženih resolucij. Ob njiju so nato spregovorili načelniki skupin, ki so povedali stališča svojih strank. Ker so bila dokaj različna, so za krajšo dobo prekinili sejo ter sestavili kompromisno e-notno besedilo resolucije in da o-dobrili. Še pred glasovanjem pa so svoja stališča pojasnili v glasovalnih izjavah. Stališče Gorice bodo poslali deželnemu svetu, ki bo v prihodnjih dneh pričel razpravo o urbanističnem načrtu. Najbolj verjetno se bo svet ponovno sestal jutri, da bi pričel z razpravo o programskem dokumentu občinske uprave, se pravi o proračunu za leto 1973. Priprave na 25. april V teku so priprave za proslavo dneva odporništva, 25. aprila. Prejšnji dan — kakor smo poročali — je bila o tem prazniku beseda na seji občinskega sveta v Gorici. Svetovalec odv. Sanzin (PSI) je pozval občinsko upravo, naj ob tem dnevu odgovori štandrežcem na njihovo vlogo za postavitev spomenika, zlasti še, ker je tehnični u-rad načelno že izbral lokacijo. Svetovalec Chiarion (KPI) pa je predlagal občinski upravi, naj v skladu z željami občanov položi ta dan vence tudi na okoliška pokopališča. Posebno živahne so priprave na proslavo 25. aprila v Štandrežu, kjer bo prvič pokrajinska proslava ANPI in na kateri bo sodelovalo tudi domače prosvetno društvo «0-ton Župančič». Doslej so imeli že več sestankov, zadnjega v petek, na katerih sestavljajo program. Komaj ustanovljena sekcija AN Pl na Peči bo praznovala 25. aprila. V Kulturnem domu v Sovodnjah bo imela prireditev 24. aprila zvečer, kjer se bodo nekdanji partizani spomnili preteklih dni in obveznosti, ki jih imajo do napredka demokracije in razvoja naše družbe Zadovoljstvo zaradi sporazuma s kovinarji Pokrajinsko tajništvo sindikatov CGIL, CISL in UIL je izdalo proglas, v katerem izraža zadovoljstvo, da je prišlo do obnove vsedržavne pogodbe kovinarjev, ki so jo ugodno ocenili zainteresirani delavci. Potrebno pa bi bilo urediti še zadevo disciplinskih ukrepov z odpravo kakršnih koli represalij proti delavcem, ki jih sindikati v nobenem primeru ne bodo dopustili SOCIALNA POMOČ V GORICI Potrebnim starejšim občanom nudijo pomoč tudi na domu Ob koncu preteklega marca je začela poslovati v goriški občini socialna služba za pomoč ostarelim in osamelim občanom, v smislu predloga, ki ga je postavil odbornik dr. Tomassich in ga je občinski svet odobril. Gre za novost na tem področju na osnovi najmodernejših kriterijev za socialno pomoč. Namen te službe je prihraniti zdravljenje v bolnišnici in domovih za onemogle za onemogle ter podobnih zavodih za tiste starejše občane, ki bi lahko ostali na svojem domu, če bi jim nudili potrebno pomoč. Tako bi se ne čutili osamele in zapuščene, kar bi moralno dobro vplivalo nanje. Taka občinska pomoč je namenjena tudi ljudem z lažjimi boleznimi, kjer ni nujno zdravljenje v bolnišnici V svojem začetnem obdobju predvideva ta služba posredovanje občinske socialne asistentke za splošno organizacijo pomoči, pomoč bolničarke za zdravstvene potrebe in pri njej sodeluje tudi pet gospodinjskih pomočnic za opravljanje drobnih domačih in go-snodinjskih poslov na domu ljudi, ki pridejo v poštev za pomoč, kjer iim bodo pomagali pri čiščenju, pripravi jedi, nakupih itd. V začetnem obdobju je pokazala nova služba dobre sadove, zaradi česar jo nameravajo še razširiti, da bi lahko vanjo vključili čimveč take pomoči potrebnih občanov. Vsi tisti občani, ki so potrebni občinske pomoči, lahko napravijo prošnjo ter jo naslovijo na občinsko upravo, ali pa se tudi sami zglasijo nanjo na občinski urad za socialno pomoč, kjer bodo dobili vsa potrebna navodila in kjer bodo proučili tudi vsak primer posebej. Neredno poslovanje bolniške blagajne V zvezi s pritožbami prizadetih zavarovancev INAM o nerednem poslovanju te bolniške blagajne se je pokrajinsko tajništvo CISL sestalo z zastopniki sindikata uslužbencev INAM. Po sestanku so izdali skupno poročilo, v katerem ugotavljajo, da je treba morebitne r.erednosti pripisati stavki zdravnikov, ki imajo konvencijo z INAM in katerih stavka traja že nekaj mesecev. Kljub stavki pa prejemajo omenjeni zdravniki vseeno svoj honorar, kar je v nasprotju s prakso, ki velja za delavce drugih kategorij. Zato uslužbenci INAM odklanjajo odgovornost za morebitne nerodnosti ali pomanjkljivosti pri poslovanju ter so se celo odrekli udeležbe pri stavki pol-državnih uslužbencev v deželi, da bi tako ne prizadeli delavcev drugih kategorij, ki potrebujejo njihovo pomoč. AKCIJA «POZNAš SVOJE MESTO« Srednješolski dijaki obiskali kmetijo in banko Prejšnji petek je skupina gori-ških srednješolcev pod vodstvom odbornika za šolstvo Moiseja obiskala kmetijsko podjetje in še mestno banko. Obiska spadata namreč v okvir pobude goriške občine «Poznaš svoje mesto», ki hoče nuditi srednješolski mladini širši vpogled v dejavnost raznih ustanov v našem mestu. Dijaki so še vozili 'na šolskih avtobusih, ki jih je dala na razpolago občina, ter se napotili v kmetijsko podjetje, kjer so jim kmetje pokazali ves ciklus za pridobitev vina, od trganja grozdja pa do stekleničenja. Ko so zapustili kmetijo, se je skupina napotila v banko in tam spoznala vse delovanje, ki ga o-pravljajo razni uradniki. Prihodnji petek bo druga skupina odpotovala na dve podobni ekskurziji. Odhod bo kot po navadi s trga pred občino ob 15. uri. Vsi srednješolci, ki se želijo udeležiti teh poučnih izletov, naj se vpišejo na šolskem občinskem uradu. Pobuda se nam zdi tako zanimiva, da bi jo morali ločeno, zaradi jezikovnih razlogov, vpeljati tudi na slovenske srednje šole. Čeprav so slovenski zavodi že obiskali nekatera podjetja in tudi slovenski denarni zavod, se nam zdi umestno, da bi v bodoče takšne ekskurzije za slovenske šole prirejali na kmetijska posestva ter v proizvodne obrate pod okriljem goriške občinske uprave. NEKAJ O LOVU IN LOVCIH NA KRASU V doberdobskem lovišču je približno 200 srn Večje število dovoljenj za lov ptičev - Kdaj njegova prepoved? «Po naših računih je na gori-škem Krasu kakih 200 srn, vendar se stalež zmanjšuje predvsem zaradi tega, ker dosti srn pogine pri trčenju ob vozila na cestah, nekaj pa jih podrejo tudi divji lovci,» nam je prejšnji dan povedal trgovec Pahor iz Tržiča, ko je bil v Jamljah na lovu. «Ker je vedno manj obdelane zemlje in ni pašnikov, so fazani in jerebice popolnoma izginili v naših rezervatih, svoj delež pa so opravili tudi strupi, ki jih uporabljajo kmetje zlasti v nižinskih predelih.« S Pahorjem, ki je vnet lovec, smo se pogovarjali tudi o organizaciji lovske družine, ki ima svoj sedež v Tržiču. V njej je okoli 140 članov, ki so pretežno z Laškega, domačinov s Krasa pa je bolj malo. Lovišče obsega Doberdob, Jam-lje in Dol ter tržiško okolico. iuhh( špt92a Ču cmfw etxzčšetao Pogovor je nanesel še na dovoljen in nedovoljen lov. Na goriškem Krasu so povsem prepovedali streljanje zajcev, ker so se zelo raz- redčili. Pričakujejo pa, da bo naša dežela čimprej prepovedala tudi lov ptičev. V doberdobski občini je menda 23 ptičarjev: v Doberdobu 11, v Jamljah in Dolu pa po šest. Vsi imajo uradno dovoljenje za lov. Ta «športna» dejavnost hudo spreminja ravnotežje v naravi in s tem razmnoževanje nekaterih živalskih vrst, ki bi se ne povečale tako, če bi bilo več ptičev. Ptičji lov je dokaj donosen posel, saj prodajajo ptiče v Bergamo, Brescio in celo v Toskano, vendar je tuj našemu pojmovanju. Mi ne moremo razumeti, kako je mogoče nastavljati limanice in pasti pticam, ki se od daleč priselijo k nam. Ta «šport» je še posebno udomačen med Furlani. Zanimivo je, da se zanj ogrevajo tudi številni župniki. Zaradi ptičelova smo v očeh srednjeevropskih narodov izgubili kakšno točko. Zato je toliko bolj hvale vredno prizadevanje nekaterih društev za zaščito živali, ki hočejo napraviti konec tej sramoti. Z NEDELJSKEGA OBČNEGA ZBORA Delo kmečke posojilnice v Doberdobu vsplošno korist članov in vseh občanov Cisti dobiček 935 tisoč lir v rezervo in v dobrodelne namene ■ Znatno povečanje vlog in posojil v zadnjem letu V nedeljo, 1. aprila, je bil v prostorih prosvetnega društva «Je-zero» v Doberdobu redni letni občni zbor tamkajšnje Kmečko - obrtniške posojilnice. Poleg številnih članov ustanove, ki so se odzvali vabilu, so bili na zborovanju prisotni tudi predsednik Deželne zveze kmečkih posojilnic dr. Leopoldo Delser in član upravnega sveta Moratti. Na občnem zboru je predstavnik upravnega sveta Gergolet podal poročilo o delovanju posojilnice v preteklem poslovnem letu, nadzorni odbor pa je potrdil podatke u-pravnega odbora ter se mu zahvalil za trud in prizadevnost pri opravljanju dolžnosti, ki so mu jih poverili člani ustanove. Ob koncu so bde, tudi. TOlitve. dveh novih članov upravnega odboriT v okviru določil statuta, po katerih je treba obnoviti eno tretjino upravnega odbora. Volitve so dale naslednje rezultate: prisotnih članov z volilno pravico 49; od tega so dobili Franc Juren 26 glasov, Andrej Gergolet niimiimimiiuiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiinimmiiiiimtuiiiiiiRiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiimiii DANES OD 7. DO 20. URE VOLITVE V KMEČKE BOLNIŠKE BLAGAJNE Kandidati Kmečke zveze so jamstvo za dobro upravo Danes so po občinah na Goriškem volitve v kmečke bolniške blagajne. Volišča bodo odprta od 7. ure zjutraj nepretrgoma do 20. ure. Po tej uri bodo začeli preštevati glasove. Organizacija slovenskih kmetov v naši pokrajini Kmečka zveza nastopa s svojimi listami v Doberdobu, Gorici in Št.e-verjanu, v Sovodnjah pa ima svoje kandidate na enotni skupni listi. V naslednjem navajamo kandidate na teh listah: GORICA — Za odbor: Karel Drufovka, Vladislav Fiegl, Bogomir Gravner, Milan Gravner, Emil Klanjšček, Danilo Makuc, Jožef Nanut, Vladimir Peterin, Jožef Sfiligoj, Alojz Tabaj in Giuseppe Bressan. Za nadzorni odbor: Franc Lupin in Ludvik Nanut. DOBERDOB — Za odbor: Alojz Gergolet, Ivan Gergolet, Andrej Gergolet, Radoslav Gergolet, Jožef Gergolet, Ljubo Jarc, Karlo Jarc, Emil Jarc, Alojz Jarc, Rado Lakovič, Jožef Pahor in Albert Vižintin. Za nadzorni odbor: Ivap Gergolet mlajši in Ernest Frandolič. ŠTEVERJAN — Za odbor: Dušan Drufovka, Mario Hlede, Mirosla/v Humar, Franc Komic, Rudolf Koršič, Riko Marassi, Alojz MarasSi, Drago Maraž, Franc Maraž, Fraipc Miklus, Boris Mizerit, Avgust Štje-kar, Bruno Štekar, Alojz Terpjn in Darinko Terpin. Za nadzorni ojd-bor: Ivan Humar, Mario Mardž, Vladimir Klanjšček in Albin Ho-minc. SOVODNJE — Skupna lista za odbor: Edvin Kovic, Franc Petejin, Mirko Hmeljak, Jožef Pipan, Dominik Tomšič, Anton Tomšič, Jojef Peric, Ljudomir Vouk, Renato Devetak, Karlo Batistič, Peter Tomšič, Franc Pelicon, Anton Tomšič, Vinko Černič in Miloš Tomšič. Za nadzorni odbor in namestnike: Franc Rojec, Emil Lasič, Bruno Petejan in Mirko Lukman. Kmečka zveza poziva vse svoje člane in simpatizerje, da se udeležijo današnjih volitev in omogočijo izvolitev njenih kandidatov, ki predstavljajo najboljše jamstvo za dobro poslovanje kmečkih bolniških blagajn po naših občinah. Voščila tržaške KZ goriškim volivcem Izvršni odbor Kmečke zveze izraža v imenu kmetov s Tržaškega bratske pozdrave obdelovalcem zemlje dežele Furlanije - Julijske krajine, še posebno članom Kmečke zveze iz Gorice, ki gredo danes na volitve za svoje občinske bolniške blagajne. Ponosni na veliko zmago kmečke zavesti, ki so jo dosegli na lanskih volitvah na Tržaškem, odkar si sami vodijo pokrajinsko bolniško blagajno v Trstu, sporočajo delovnim tovarišem najboljše želje in voščila za uspeh kmečkih demokratičnih kandidatov. 29; Aldo Boneta 22, Ivan Gergolet 12 in Jožef Ferfolja 6. Na osnovi izida sta bila izvoljena v upravni odbor Franc Juren in Andrej Gergolet. Iz poročila upravnega sveta povzemamo, da so znašale hranilne vloge ob koncu leta 1972 250.873.600 lir za okrog 33 milijonov lir več kot prejšnje leto. Tudi naložbe, ki so dosegle 141.275.000 lir, so se povišale kar za 56,8 milijona: razmerje med vlogami in naložbami je doseglo 56,3 odstotka. Zadružno premoženje znaša 82.500, kar predstavlja 165 članskih deležev po 500 lir vsakega ter rezerve v znesku 3.927.734 lir. Vrednostni papirji (lastni) znašajo 85.735.000 lir nominalne vrednosti, v bilanci pa imajo postavko 80.633.839'! lir. Vrednostne papirje ima posojilnica naložene pri Tržaški kreditni hranilnici in pri centralnem 'zavodu zvfeze IGCREA. V" škladu Sa odpravnino uslužbencev je vloženih 550.000 lir. Račun izgube in dobička izkazuje 16.744.361 lir dohodkov in 15 mil. 908.833 lir izdatkov, s čistim dobičkom od 835.478 lir, po od-vedbi znatnih vsot v razne sklade in za plačilo davkov. Dobiček so odvedli za 80 odst. v navadni in izredni sklad, za 10 odst. v zvezni sklad ter 10 odst. ali 83.547 lir za razne dobrodelne namene. Kot rečeno so prisotni člani u-pravno poročilo v celoti odobrili in prav tako tudi poročilo nadzornega odbora, ki se v svojih postavkah popolnoma strinja s podatki, kot so navedeni v poročilu upravnega sveta. Iz navedenih podatkov je razvidno, da je doberdobska posojilnica tudi lani premagala vse ovire in težave ter z uspehom zaključila svoje poslovanje v splošno korist svojih članov in vseh doberdobskih občanov, ki se lahko tako glede svojih vlog kakor tudi posojil obrnejo do svojega domačega denarnega zavoda, ki jim nudi v obeh primerih najboljše pogoje. Policija in karabinjerji iščejo morilca v Tržiču V Tržiču policija in karabinjerji nadaljujejo preiskavo o umoru stare ženice, 66-letne Caterine Minius-si iz Ulice Aris 79, ki so jo sosedje našli mrtvo pred tremi dnevi v postelji. Po obdukciji prof. Ni-colinija iz Trsta je prišlo na dan, da je morilec žensko skušal posiliti ter jo zadavil. Preiskovalni organi so včeraj ves dan poslušali številne ljudi, od katerih so izvedeli, da je bila ženska navajena dnevno obiskovati bližnji bar in da ni nikoli z nikomer govorila in je bila sploh zaprtega značaja. Edini kraj, kamor je ženska zahajala, je bila sosedna družina, kjer je Miniussijeva vsak večer gledala televizijo. NESLUTENI < in «knjižnim jezikom^. Doktor Ciceri ni mogel prezreti ostrega napada in je v januarski številki istega lista objavil svoj odgovor. O vprašanju beneških Slovencev piše: «Pa preidimo na slovanske skupine v dolini Rezije in v Nadiški dolini. Oni govore dve različni staroslovanski govorici, ki se znatno razlikujeta od slovenskega knjižnega jezika. Nikoli niso imeli kulturnih stikov s sedanjo Slovenijo,,,Različno je besedišče, različna je slovnica. Da dokažemo to (z dejanjem, ne z besedami) zbirarho gradivo za slovar ter sestavljamo slovnico in presenečenj bo veliko. Zame to- iiiiiiiiriiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiin O gabrski osnovni šoli in še o čem drugem Zadnja seja sovodenjslcega občinskega sveta je ponovno odprla vprašanje nadaljnje usode slovenske osnovne enorazrednice v Gabrjah. Kakor naši čitatelji dobro vedo, je šolsko skrbništvo izdalo dekret o takojšnjem prenehanju pouka na šoli, ker poslopje ne ustreza nekaterim osnovnim higienskim predpisom, kakor — za primer — tem istim predpisom ne ustreza niti osnovna šola v Sovodnjah, pa je šolski skrbnik ni zaprl. Zaprl je samo gabrsko ustanovljeno z dekretom predsednika republike, ker mu gre za uresničitev neke politike, ki se naša skupnost z njo ne more strinjati in je to povedala tudi na seji sovodenjskega občinskega sveta. Razpravo je začel predstavnik SDZ Remo Devetak z Vrha, Id je irniiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiililliiilillliiiiiiiliiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiillilliitiiiiiiiiiiiiiimiriiiiiiiiiiiiliiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiliiiiiiiiiiiiii VEDNO ZAHTEVNEJŠI CILJI KRAŠKIH KRTOV Odkriti podzemeljske vodne zveze med Vipavo in Doberdobskim jezerom Predsednik kluba Slavko Rebec je na občnem zboru SPD Gorica poročal o zanimivi jamarski dejavnosti Pomlad leta 1972 lahko štejemo kot prelomnico v zgodovini naše jamarske skupine. Dva domačina in sicer Dominik Grilj z Vrha in Stanko Kosič iz Doberdoba sta na Vrhu odkrila novo jamo, ki je danes znana pod imenom «Kraljica Krasa«. 2. januarja 1972 je Dominik Grilj opazil ležišče nove jame, 7. maja sta pa s Stankom Kosičem jamo odprla. To odkritje je navdušilo mlade in tudi starejše ljudi na goriškem Krasu. Nenadoma so se vsi začeli zanimati za speleologijo in se je tako 25. maja prejšnji Jamarski odsek pri SPD Gorica zaradi velikega dotoka novih aktivnih članov preimenoval v Jamarski klub «Kraški krti« (Spe-leološki odsek SPD Gorica). Današnji klub šteje 38 članov, od katerih je vsaj polovica redno prisotna na vseh akcijah, to je vsako nedeljo ah praznik, včasih celo med tednom, ll.oktobra je bil formalni občni zbor novega odseka, na katerem je bil izvoljen upravni in nadzorni odbor. V upravnem odboru so zasedli mesto predsednika Slavko Rebec, podpredsednika Stanko Kosič, tajnika Bogdan Butkovič. blagajnika Jordan Vižintin in gospodarja Dominik Grilj; v nadzorni odbor so bili izvoljeni Marjan Komjanc, Marcelo Deve- tak, Venko Černič in Stanko. Tomšič. Od takrat do danes smo opravili 32 raziskovalnih akcij in pri tem našli in odprli 15 novih jam. 5 od teh smo tudi že izmerili in izdelali točne načrte. Zaenkrat smo poslali samo 2 na deželni kataster jam, da bi videli, če nam bodo načrta sprejeli in zabeležili pod našim imenom. Do sedaj še nismo prejeli odgovora. Od novoodkritih jam so nekatere tudi do 30-37 m globoko, kot n.pr. «Brezno Kraških krtov« ali «Zamejka». Vse so pa v nekaterih delih zelo ozke in zato tudi precej težko prehodne. Odkritje vsake jame terja mnogo truda in časa. Razširiti je treba vhodne špranje in včasih je tudi v notranjosti treba mnogo dela, da jamar lahko napreduje. Kot primer vam navajam samo «Kraljico Krasa«. Naši elani so porabili 120 ur dela, samo da so vhodno špranjo lahko toliko razširili, da je bil dostop v jamo možen. Ker se je jama pokazala kot največja in najlepša na našem Krasu, smo takoj sklenili jamo zapreti z železnimi vrati, razširiti nekatere zelo ozke prehode, postaviti most čez neko notranje brezence in tako omogočiti dostop do prve dvorane tudi neja-marjem. Vse to delo je terjalo nad 1.200 ur prostovoljnega dela. V tej jami je bil 17. septembra 1972 krščen novorojeni Kosičev sin Danijel. Predsednik Slavko Rebec je nato poročal o razstavni in predavateljski dejavnosti, o udeleževanju na zborovanjih jamarjev v Jugoslaviji. navedel je društveni inventar, ki se je nekoliko povečal, ter se zahvalil darovalcem za pomoč. V prihodnjem letu — je sklenil svoje poročilo Slavko Rebec, predsednik Jamarskega kluba «Kraški krti« (Speleološki odsek SPD Gorica) — bomo. še raziskovali predvsem na bližnjem Krasu v upanju, da bi končno kje naleteli na prehodne vodne zveze med Vipavo in Doberdobskim jezerom. V načrtu imamo še druge bolj obsežne akcije, vendar je morda zaenkrat še prezgodaj, da bi o njih govorili, ker nismo popolnoma gotovi, da jih bomo mogli izvesti«. Ob koncu želimo spopolniti naše poročilo o delovanju jamarskega odseka na občnem zboru SPZ. Jamarska dejavnost se je začela že junija 1969. leta z ustanovitvijo od-seka, kakor je razvidno iz poročil na štirih poprejšnjih občnih zborih SPD, ter raziskovalnega dela, o katerem je naš časnik obsežno poročal. vprašal župana češčuta, če bodo šolo s prihodnjim letom spet odprli. Marcel Devetak od Liste občinske enotnosti je dejal, da gre za morda najstarejšo šolo v občini, ki so jo obiskovali še otroci iz Mirna, z Vrha in drugih okoliških krajev. Svetovalec Marčelo Devetak je rekel, da mora občinska uprava napraviti vse, kar je v njeni moči in pristojnosti, da zagotovi nadaljevanje pouka v tej šoli, Župan češčut je rekel, da je obstoj šole predvsem odvisen od staršev. Če bodo hoteli imeti otroke doma, bodo v tem uspeli, občina pa bo v tem primeru šolo usposobila za pouk.Šele ko bo izvedela za njihove namene, se bo odločila za popravilo šole, drugače pa denarja ne bo po nepotrebnem trošila ker ga tudi nima. V zvezi z ukinitvijo šole je nadalje zelo zanimiva novica, da je ministrstvo v nekaj tednih odobrilo prispevek 270.000 lir za prevoz otrok iz Gabrij v Sovodnje medtem ko je za kakršenkoli drug postopek na ministrstvih potrebnih po več let preden ga zaključijo. Ko je svetovalec SDZ Mirko Hmeljak zagovarjal združevanje osnovnih šol v občini Sovodnje po vzgledu Števerjana ter nakazal celo možnost odprtja enotne srednje šole, so se svetovalci iz vasi takšni usmeritvi odločno uprli. Svetovalci z Vrha so brez pridržkov povedali, da ne bodo nikoli privolili v prevoz otrok v Sovodnje in tudi drugi svetovalci iz vasi so temu nasprotovali. Po najnovejših izkušnjah je namreč škodljivo prevažati otroke iz domačega okolja v tuje, ker se izpostavljajo nevarnostim in ker se na takšen način vasi postopoma dekla-sirajo. Predvsem pa je nevarna težnja, ki se je pred leti omenjala tudi v Doberdobu, ko so dobili novo šolo, da bi v vasi odprli tudi nižje razrede enotne srednje šole. Ta težnja prihaja iz dobro znanih krogov, ki bi nas radi izrinili iz mesta ter zato prišepetavajo te predloge, da bi jim ugladili pot. Gre za politiko, ki je ne moremo sprejeti ker predstavlja neposreden napad na ustanove, ki so velikega pomena za naš razvoj. Ne moremo dovoliti manipulacij z najdragocenejšim, kar ima naša manjšina, to je s šolsko mladino. Odločanje o tem, kako bo z našimi šolami, pripada predstavništvu vse naše skupnosti. To smo zapisali zaradi tega, ker se zavedamo, da so potrebni skupni napori različnih dejavnikov v naši skupnosti, če hočemo biti učinkoviti in če se hočemo imunizirati pred virusom šolske birokracije, ki hoče z občutljivo zadevo, kot je manjšinsko šolstvo ravnati po splošnih pravilih, ne meneč se za škodo, ki jo povzroča naši skupnosti. rej niso slovenske «manjšine», temveč staroslovanske skupine Furlanije; ne Benecja Slovenska, temveč Furlanska Slavija in vi razumete ogromno politično razliko z vsemi posledicami, ki jih ni mogoče predvidevati. V prvem primeru so' Slovenija (pred nekaj desetletji se je imenovala Kranjska), v drugem primeru so Furlanija. Zgodovine ni mogoče izbrisati, gospod profesor, in še manj je mogoče izbrisati zemljepis in čustva večine prebivalstva (z izjemo nekaj posameznikov)». Mož, ki se je pred časom otepal vsakega stika s politiko, je postal nenadoma bistroviden politik in razlaga 81-letnemu de Gi-roncoliju daljnosežno razliko med Beneško Slovenijo in Furlansko Slavijo. Obenem pa javlja, da bodo beneški Slovenci dobili hkrati nov slovar in slovnico. Toda s tem še ni konec dobrot za naše rojake v videmski pokrajini. Malo niže v svojem pismu namreč dr. Ciceri pravi takole: «Mi se borimo, da bi furlanščino in tudi krajevno slovenščino poučevali v šolah. Ali mislite, da je to lahko, ko pa so prav starši in otroci sami tisti, ki v veliki večini nočejo o tem nič slišati?» Po teh besedah je seveda povsem jasno, zakaj je Societa Filologica Friulana priredila svoj 49. kongres v Špetru Slovenov pa tudi pomen in namen bogatega zbornika, ki ga je društvo izdalo ob kongresu, se pokaže v pravi luči. Samo Pahor Slikar Jože Cesar razstavlja v «U Torchio» Tržaški slikar Jože Cesar je včeraj zvečer po dolgoletni odsotnosti odprl svojo slikarsko razstavo v galeriji «11 Torchio». Prvič je avtor prikazal svoja dela pri nas v okviru kolektivne slikarske razstave slovenskih primorskih slikarjev leta 1945, drugič pa kakšnih 10 let pozneje v društvu srednješolskih dijakov «Simon Gregorčič». Sinočnje slovesnosti ob odprtju razstave so se udeležili vidni predstavniki manjšinskega prosvetnega življenja, generalni konzul SFRJ v Trstu Boris Trampuž s soprogo, goriški slikarji in številni ljubitelji slikarske umetnosti. Razstava obsega nekaj desetin olj, ki bi jim lahko dali naslov «Motivi iz treh dežel». Olja namreč prikazujejo pejsaže Slovenije, Goriške in dežele Furlanije - Julijske krajine. Vmes je tudi nekaj portretov. Kraških motivov ni na razstavi, ker jih avtor razstavlja v Kmečki hiši v Repnu. Med goriškim občinstvom in zlasti med našimi rojaki vlada za razstavo živo zanimanje, ki ga dokazuje tudi sinočnji številni obisk. Razstava bo odprta do 21. aprila vsak dan od 11. do 13. in od 17. do 20. ure. Prispevki V počastitev spomina pokojnega Jožeta Klanjščka daruje R. Klanjšček 10.000 lir za Dijaško matico v Gorici. Rojstva, smrti in poroke ROJSTVA: Andrea Martellani, E-rica Fischanger, Massimiliano Mar-chi, Antonella Orbani, Paolo de Battisti, Lara Catania, Walter Zia-ni, Cristina Mazzara, Elisabetta Madriz, Roberta Žara, Ermanno Ballaben, Alessandro Bolzan. SMRTI: upokojenec 78-letni Au-gusto Zuliani, upokojenec 64-letni Luciano Marino Sandrin, upokojenka 66-letna Giulia Čebokli, gospodinja 63-letna Olga Matevžič por. Zimič. OKLICI: bolniška pomočnica El da Bertoz in elektrotehniški izvedenec Marino Marini, gospodinja Giorgina Contento in upokojenec Pasquale De Palo, gospodinja Ne-via Burgnich in finančni stražnik Saverio di Meo, delavka Liliana Maria Prež in delavec Emil Jarc, sanitetna asistentka Adriana Albertini in zavarovalni agent Alberto Vitori, uradnica Maria Bianca Forjani in trgovec Alessandro Lenzini, gospodinja Gabriella Defendi in fi-nančni_ stražnik Pasquale Settanni, univ. študentka Silvana Bressan in inženir Fulvio Bressan. POROKE: profesorica Alessandra Ribi in univ. študent Ivano Terli-cher. Izplačilo šolskih podpor srednješolcem Goriška občinska uprava šča da bodo pričeli s * aprila na uradlu v ul. uaiu« ^ izplačevati šolske podpore -e. jake srednjih šol druge ® Starši prizadetih dijakov bo 3 ^ ko dvignili denar na te® je samo proti potrdilu, ki j1® uprava že poslala. Urad bo do 20. aprila. GLASBENA MATICA " TRST — Sezona 1972 - V soboto, 14. aprila ob v cerkvi sv. Ignacija v KONCERT ORKESTRA GLASBENE MATICE Dirigent Oskar Kjuder Solist HUBERT BERGANT, Vljudno vabljeni. Vstop P10® Prosvetno društvo »6TANDR®® Dramski odsek uprizori ARTHUR FAOQUEZ AMBROSIO - KRADE ČAS Komedija v treh delih Prevedel Režija EMIL SMAg ALEKSU PREGA*«'-' Danes, 8. aprila 1973 °k J?rtC1 v Katoliškem domu v GO Kino Gorica VERDI 15.15—22.00 «11 z.uu «u nero«. Barvni film. Mladini letom prepovedan. c Mc CORSO 15.15-22.00 «Getavay». ' ^ Queen in A. M. Graw. fe. film. Mladini pod 14. le® povedano. ma gnificj CENTRALE 15.15-21.30 «1 ® cleef sette cavalcano ancora«. L. in S. Povvers. Barvni m®- ,jn’av-MODERNISSIMO 15.15—22-W' ventura a Tahiti«. J-in S. Sandrelli. Barvni m®- ero-VITTORIA 15.15—22.00 «Cran^jt in E tiča di una coppia«-Caggio. Barvni film- ^ 18. letom prepovedano. Tržič ruf AZZURRO 14.00 «Da Hong„Krini fil«1; lo, il furore, la morte«. B garvflt EXCELSIOR 14.00 «Barbablu«- iDelirio cal*’* giraso^' S. MICHELE 14.00 «Armiamocl e ^ tite«. Barvni film. Nova Gorica film. PRINCIPE 14.00 Barvni film. T MARCELLIANA 14.30 «* Barvni film. nemški bari' SOČA «Zadnji dracula«, —,0. S^BODA-Tt^1^-^ lijanski barvni fil® " in 20. uri. . ius DESKLE «želja po vamf7 Vi9-30;^ ški barvni film — ob • ^gle™ RENČE «Hrup v avtobusu«. ^ barvni film - ob l«f PRVAČINA «Serafino». v barvah — ob 16- ® ŠEMPAS Prosto. britan KANAL «Kraja po n^ogu„,vni fU(I! tajne službe«, angleški w — ob 16. in 20. DEŽURNA LEKARNA ’ liano ves lan m lekarna Marzini, Korzo tel. 2443. ..’ im * dežurne tra*:,KLspo 2' Ul. Garibaldi 5, Ul. 24 2„ set Ul. D. D’Aosta 175, DreI“ tembre 31. Placuta L L (j 4, . 47. Ul. Veniero 2, Ul- ,6 Tr« f' Levada 16, Verdijev korzo 1 po„t* Giorgio 36, Mihaelova uk« „ti Romano 4, Ul. L. Isonzo na 39. Razna obves Roditeljski sestanek ^ «^2. £ nji šoli v Gorici bo v cetr iaccw ob 18. uri na sedežu v Ul. deležijo Vabimo starše, da se ga ^ prtr čimvečjem številu, saj S ti zaključku šolskega leta- Začenši z 10. aprdo® zdravnik v Sovodnja . ^ p* sprejemal bolnike vsa tek ob 18. uri. KMEČKO-DELAVSKA POSOJILNICA V SOVODNJAH BILANCA za leto 1 9 7 2 AKTIVA pasiva i 4 n Blagajna 11.737.996 Hranilne vloge 1.4! Banke 189.228.307 Upniki 9.8! Vrednostni papirji 87.570.000 Razni skladi Menična posojila 145.354.255 Premoženje: i Nepremičnine 3.314.900 Čl. deleži 8.8! Premičnine 1 Rezerva Menice v inkaso 98.832 "43A2I Čisti dobiček 3.0 27.743 gl.OOO ;80 6°7 437.304.291 RAČUN DOBIČKA IN ZGUBE Dohodki Izdatki 23.059.981 20.040.121 Čisti dobiček 3.019.860 i^Srsfci^lnevmk: KULTURA 8. aprila 1973 OB RAZSTAVI V GALERIJI FORUM Spacalov Kras Spacalova vizija se poenostavlja, omejuje na Bistvo z izbiro nekaterih podrobnosti ški u 0Va razstava v novi trža-se h]i,e7sW galeriji «Forum» ga 2,na b koncu. Zaradi velike-lerist to?3?)3 javnosti jo je ga- •aitludnikia-iŠal •še za neka;i dni’ ca$a j *1 . imajo zato še nekaj Mojstrovih81 j? °gledai° in da ob foVo Vl- .. shkah podoživljajo nje-čiščen ZlJ0 Krasa, edinstveno, pre-nikovih V sv°istvenih filtrih umet- |'0stnM?r?lein katalogu je umet-*tk>čiKi dk Giuseppe Marchiori nost, n r®zčlenil Spacalovo umetno Kr?cVSeiT1 Pa njegov odnos JbisU ,,a'. Pri tem je izhajal iz kini, jjj alegovi kraški hiši v Škr-Je, vsa en sam spomenik ^ kot n kFaški starožitnosti in slovesn„?fi Marchiori — antični Pravj Mfi kraške krajine. Takole «2atlimfvnCh-°ri med druRim' “Pacalo,, u opazovati, kako na kuvj g 0 domišljijo vpliva «nje-j6 Vračaa-S 2 značilnimi motivi, ki dokler J° s časovnimi presledki, Sestavin06 ?bstanejo kot osnovne ^atl. „ Negove grafične vizije. ^ je fiegove današnje vizije, Sv^ehP;lUltat vsega življenja, po- > ali _ •rad PokrajinahS1°Veniii °bmej‘ -* hm PrFdvsem lesorezom, v ddadu .barvnih lesovih v ^etnocn lradioionalno značilnostjo 1% . - - A« so hišr dan tisti, ki jih pokrajina Ponuja slikarjevim očem: fast, Sen?a> okna, portali, pod-Piini^. v svetlobi, ki se spre-onevi in letnimi časi, ob Zori> __ ____________________ H, kn 801}čnem zahodu in v no-?krog ^VofotaPirji in vešče letajo ScUje i„Vflk in ko se mrak zgo-V PrePad 6 duša P°greza vanj kot -iuj*°!a vizija se poenostavlja, , -a D na b,sh"' - ------- kot bip stična • —- ?agične?!P0Ved’ vse to pa zaradi !?ih mirilu bist“vo z izbiro neka-;°t bi nn,°b!?osti. ki povedo več, .tlčna prineda'a katerakoli reali-. iične«P0Ved' vse to p: J* Se Sp , vpliva sinteze, s kate-»prerniniai Vlne resničnega sveta ne ^rasa>>, m8?riSilp0d0be (<>’ 1969) kot, v re-i^leznn u («Lukova hiša», 1968), g®». 1969) 1969)- («Kraška Č?cal oživii ^ teb treh lesorezih k,Pa jih nha sv°je stare teme, k?*®1 je trlelVsl^^’ t? le * dvojimi1 v v skrbmi, v stiki . °zi fiit Krasom, pa vendar-a nikoli up ,er «moderne» kulture, o6®4 nava-uSen^l Prvotnega ljudje tudi na-if' Najbolj konkreten >1tve u značilen) primer ii^dstvih arbaičnosti v vsebini in t ^nakaza? Avendar P° poti, ki L^ou^^ frp že 1. 1916 s svo-^Pozici-f, dun Da» debla ckov lesa iz krošnje 1 °usse jh0lPPoziCi;:e, d.nn Da» najdemo v i debla koščkov lesa iz krošnje ki? vlakah6^ .se Poigrava z limit ^Pavih Vzkl ilh P°laSa v obli' 1 In V..,:- 111 VZDOVoHnil, ~Ui; drasti» (1970) in «Oknih v sončnem zahodu* (1970), predvsem pa s «Kraškim senikom* (1971) in «So-sedovimi vrati* (1971), deloma, ki izražata konstruktivno poglobljenost slike, osvobojene vsega, kar ne sodi v njeno notranjo logiko, njene racionalne razsežnosti, še vedno po vzoru Malevičevega inte-gralizma. Spacal je videl onstran «Senika» in onstran «Vrat» in je našel v sebi idealno merilo za svojstven način reševanja problemov, ki bi se zgodovinarjem, morda zdeli že rešeni in zastareli, so pa še vedno zanimivi za tistega, ki jih zna podoživljati na podlagi lastnih pristnih izkušenj. Spacal je prav s «Kraškim senikom* dosegel tisto skladnost in razmerje površin, tisto veščo razporeditev ploskev, zgradbo kompozicije, ki povzdignejo grafiko v čisti svet abstraktnega slikarstva, ki je bližje svojemu teoretičnemu in zgodovinskemu izvoru. V Škrbini pa so nastala in še nastajajo dejstva, ki izpopolnjujejo kompleksno Spacalovo umetnost, čeprav ne zmeraj v strogem kronološkem zaporedju, ki je lastno umetnikom z domišljijo in ki bi se morda zdela celo protislovna glede na nekatere podatke iz preteklosti. Nenadoma se v nemirnem Spa-calovem duhu pojavi poleg absolutnih pridobitev še nekaj drugega. Gre za vrnitev starobitnega, ki nekoliko spremeni organsko zgradbo umetniške izpovedi, usmerjene v čisto drugačne zaključke, kot smo videli doslej: vračamo se v pravljični svet bajk in nočnih strahov. Scena se spremeni. Zidovi v tem dragocenem grafičnem tkivu postanejo pravi «bizantinski» zidovi, na katerih se odraža leteča silhueta črnega netopirja, ki s svojo strah vzbujajočo navzoč • nostjo nenadoma pretrga ledeni čar osamljenosti («Nočni gost*, 1972). Metulj? Ne, nikakor ne. Prej simbolično utelešenje vznemirljivega sna, ki se poraja iz senc, ki jim noč oziroma strah pred zagonetnimi, skrivnostnimi bitji dajeta orjaške razsežnosti. In spet občutek strahu v samotni hiši, strah ob nenadnem prebujanju sredi noči, ob škripanju, komaj znaznavnih šumih, ob vrtanju lesnega črva in ob vetru, tem prekletem vetru, ki sika, ki valovi v vejah, obteženih z listjem, in loputa s slabo zaprtimi polkrti Spacalov netopir je podoben krokarju in metulju, spominja na lobanjo ali grozljivo pošast. uiv Toda sanje sklenejo svoj krog v vedrem miru jutranje zore, daleč od nočne more. «Jutranje impresije* (1972) dvigajo vznemirjenega duha v ozračje vzhodnjaške jasnosti. Spacal zapušča bajke z letečimi coprnicami in hudiči in obuja najbolj lirično podobo «svo-jega* Krasa, jutranjo vizijo, kjer v skopih linijah in brezsnovnih prostorih zaslutimo metafizično brezmejnost tišine. l9«^Sevi a?porablja fino žlebilo ta??)- Druen , s°nčnem zahodu*, tJ^acij.A. .,vrst° posrečene kon- » enVesta osnnOV’ ki pa je še ved~ Sitega lollovnemu motivu upog-ttin I'ustikai„’ značilnega za kra-2L v b‘aalno arhitekturo, najde-{6?al3> (in-,®1 lesorezu «Kraški .Hif dva modra DoVt(?r> na n ucinkujeta kot dra-ža ,°jev Ink ^omadeževani belini iti Jastlo ir?' ?a bebna se odra-ta^vih absolutno od črnih PratnenovOIk-V?ih in Pravokot-VM?ativno > ki tvorijo nekakšno kn° v konP°d aS°’ ki Pa je še Cntrasti ®P U. »haifinosti- dnal-aktnih ; Rajajo iz dualizma ban 2lha, ki „?Suralmh sestavin: ljuhi-s Krasa? Ffklajen v «Podo-(ias !6tiih kolin in v «Za- Srh:-(1971)' in ki Ra Cl° ,v seri« I? Z- Vabk° izrazn° ! Zelo v,Viki je iz več vzro- Lojze Spacal med otvoritvijo svoje slikarske razstave v novi tržaški umetnostni galeriji «Forum» DEVETI ABONMAJSKI KONCERT GLASBENE MATICE Orkester Slovenske filharmonije dirigent Nanut, solist Bravničar Na sporedu Vrabčeva simfonična pesnitev «Skocjanske jame», Brahmsov violinski koncert in Beethovnova Peta simfonija Deveti in zadnji koncert letošnje abonmajske sezone Glasbene matice predvideva nastop simfon enega orkestra Slovenske filharmonije iz Ljubljane z dirigentom Antonom Nanuton ter solistom violinistom Dejanom Bravničarjem. Zaradi del, ki bodo na sporedu — Vrabčevih Škocjanskih jam, Brahmsovega violinskega koncerta in Beethovnove pete simfonije — bo koncert zanimiv in popularen, saj nam bo predstavil po eni strani za nas še novo, nepoznano delo domačega ustvarjalca, po drugi pa glasbo iz železnega 'simfoničnega repertoarja. Orkester, ki prihaja k nam v goste, je večina našega glasbenega občinstva gotovo že imela priložnost slišati; zadnji njegov nastop v Trstu je bil na začetku lanske sezone v gledališču Verdi. Slovenska filharmonija je bila ustanovljena v Ljubljani leta 1908, čeprav sega simfonična tradicija v Ljubljani še za več kot dve stoletji nazaj tja v leto 1701, ko je bila tam ustanovljena Academia Philharmonicorum. Njeno delo je po letu 1794 nadaljevala Filharmonična družba, katere častni član je bil sam Beethoven. Leta 1908 so v Ljubljani ustanovili Slovensko filharmonijo, ki je začela posvečati več pozornosti slovenskim in drugim slovanskim skladateljem. Delo te ustanove je nadaljeval po letu 1913 najprej Ljubljanski društveni orkester — toda njegovo delovanje je zavrla prva svetovna vojna — po letu 1935 pa Ljubljanska filharmonija. Leta 1947 so v Ljubljani ustanovili Slovensko filharmonijo z lastnim simfoničnim orkestrom in pevskim zborom, ki sta odtlej j ...................n ..u,..,.,,.,.., n,,,,..«....,,,,,. ■»•»••••••»»• ......m...,,,.,., ...n ...."i... ...".i'1 ».'H..... OB 60-LETNICI_ NAŠEGA GLEDALIŠKEGA IGRALCA tane Raztresen - življenje za oder Od prvih nastopov pred 40 leti v poklicnem gledališču do Laharnarja v Tolmincih - Okrog 150 vlog pri SSG9 trije samostojni recitali, vmes pa toliko dela za amaterske odre Stane Raztresen, član Stalnega slovenskega gledališča, bo 12 t.m. slavil svojo 60-letnico. Lep življenjski jubilej je to, čeprav za igralca še ne pomeni, da se z njim začenja druga, manj plodovita ustvarjalna doba. Pogosto je celo nasprotno res, da se namreč bogate življenjske in odrske izkušnje prav v zenitu zlijejo v zaokroženost lastnega izraza, po katerem neki igralec ostane ljudem v spominu še potem, ko se je umaknil iz svetlobe žarometov v svoj lastni mir. Toda če govorimo o Raztrese-novi šestdesetletnici, potem moramo istočasno govoriti tudi o_40-letnici njegovega odrskega življenja, ki se bo dopolnilo v letošnji jeseni. Naš jubilant je_ namreč prav v sezbni 1933-34 začel svojo redno gledališko pot kot volon-tarni član ljubljanske Drame. Od tedaj do danes se mu je nabralo skozi 40 sezon toliko igralskih likov, da se jih niti sam ne spominja več vseh, in samo v tem povojnem času, ko je član našega tržaškega gledališča, kakih 150 velikih in manjših, kakor so pač zahtevale repertoarne potrebe. To pa je seveda že veliko umetniško premoženje, tudi če ga sodimo samo po kvantiteti, kaj šele po vsem tistem, kar nujno vsaka vloga, pa - naj bo velika ali mala, predstavlja v smislu ustvarjalnega napora. Stane Raztresen se je rodil 12. aprila 1913 v Tolminu, kjer je bil njegov oče za krojača. Že kot otrok se je z družino preselil najprej v Ajdovščino in tam opravil tudi osnovno šolo, nato pa v Ljubljano, kjer je oče dobil službo gledališkega krojaškega mojstra v Drami. Tu je mladi Stane opravil nižjo gimnazijo, potem pa se je posvetil študiju petja na Glasbeni matici in na konservatoriju, kjer je obiskoval tudi pouk dramske igre pri profesorju Še-stu. Svoje dramske študije je izpopolnjeval še pri znanem slovenskem gledališkem umetniku Milanu Skrbinšku in s prav tako nepozabnim slovenskim gledališkim igralcem Lipahom. če ne bi Stane že pred tem kazal ljubezen do gledališča, saj je rad nastopal že kot osnovnošolski u-čenec, bi mogli njegovo odločitev za gledališko pot povezati z očetovim poklicem v gledališču, kar je prav gotovo tudi na neki revije kf3čenjate?ilka mesečnika Dan ta, 0 do,,? Uvodnikom, ki na jj Prave 0 razgibano pot tie„,dvorati dp»Z?rVatil1’ ki sc ie Cu tu
  • ktf !nmČ manj prist°j' in*da- ki Ve H Vasi Prizadetih. je>fta koncu ® na začetku čet,,?3 San Sredno R°sPodal'- 0CIatlek Draln°^pFlzadet nllt Ko®mrlia govori 6orada in Jugo^?bU slovenskega «0 Vh0r°škfm lV'le Sploh v P011' slo* htne, w bloYencem. Misli koh ^ je hni ■ na®teta dejstva, člaj ^doben «{eratu flobli, resneiše naj prl nas *0roške 0cln0s Z?mmanJe in l»n,llu Ztlaeilna, v «Jesenski po- i le premisli, Giacomino Mož ,eme ................-...m................................hi................n............................................................... no, kot lahko govori mlad, zainteresiran športnik. Stranj Pavel MLADIKA 3 Za uvod v drugo številko Mladike poziva Jože Peterlin k krepitvi zavesti narodne skupnosti v deželi, skličujoč se na pogubno teritorialno razcepljenost Slovencev kot posledico načrtnega poseganja tujcev v naše narodno telo. Pravi, da smo zamejski Slovenci v Italiji prvič v okviru dežele združeni v enotno u-pravno telo in da se zato ne smemo iti Tržačane, pa Goričane, Benečane itd. Anton Kacin prijetno piše o svojih spominih na Ivana Trinka ob 110-letnici njegovega rojstva. Marko Javni-kar objavlja novelo «Operacija», Andrej Petkovšek pa na precej zanimiv način piše o naših kra-ških domovih, čeprav ne odkriva ničesar novega. Intervju posega tokrat v življenje in delo nestorja tržaških slovenskih likovnikov Avgusta Černigoja. Zelo zanimiv in poučen je pregled, kje nadaljujejo študije lanski maturanti na slovenskih šolah v Italiji in koliko je takih študentov. Iz tega pregleda je razvidno, da od 95 dijakov, ki so uspešno opravili veliko maturo, nadaljuje univerzitetni študij 53 študentov. Zanimivo bi bilo vedeti, kje so ostali: so zaposleni in v kakšnih službah, so brezposelni, so zaposleni doma ali na tujem itd. Poleg teh osrednjih sestavkov je v reviji še več drobiža stan- d° dogajanja na Fhi "J v zapisu ei.ega sloga naK •te; ?med g, Žive Gruden o ČMpag°vor n mb Plat' Benečiji in ” Patronatu INAC v aSau' Clanka PI°blemih s tem V t!Lk p°slušamSk0r° ne 'oeremO, w » ' v njem pride do iz- raza celo vozlišče tistih nevidnih vezi in ovir, ki se prepletajo med nami na tem razmeroma ozkem prostoru: razkorak med mestom in vasjo, med delavsko in Študentovsko mladino, tesnost okolja in če bi tem dejavnikom in njih kombinacijam dodali še nekaj elementov o izvoru posameznih intervjuvancev, bi dobili že zametek osnove za sociološko raziskavo. Kriščakova in revija sta imela seveda drugačne cilje, ti in tervjuji so le neizogiben pristop za pogumnejšo osvetlitev razmer, ki nam dajejo naš pečat in vzpodbuda, da se o njih kdaj sami zamislimo. Tak članek lahko tudi izzove tisti stik z bralci, o katerem je bilo govora v prvih številkah revije. Sledijo še zapisi o zadnjih zimskim športnih igrah, razgiban prikaz pusta, kjer se barvne slike prepletajo z besedami otrokove «domače» naloge v prikaz nekega vzdušja, ki bi ga sicer, drugače, težko podali. Novela Neve Godnič privede do izraza tisti zakon težnosti, ki podreja tudi naša čustva in že s tem premakne nekaj v bralcu, nekaj, kar da očutek zadoščenja nad osvetlitvijo zavesti. Poleg vseh rednih rubrik je tudi tokrat prisotna problematika športa in kot je običaj, je še naj-krepkeje izražena; jasno, konkret- Pravila igre ll.l..»..IUH.HH.'..>....,......|",llil nji platnici pa je objavljen izid nagradnega natečaja revije za izvirne novele. Nagrajene so bile novele Meja Pavleta Zidarja, Marija in otrok Milene Merlak-Detela in Deviške misli Ingrid Valič. LITERARNE VAJE 5 Literarne vaje so ena najbolj rednih zamejskih revij, pa tudi njih pomen presega pomen mnogih drugih že zaradi tega, ker nam vzgaja mlade pisce. Njih vsebina res ni morda vedno povsem zadovoljiva; mnogokrat je opazno premajhno usmerjanje mladih k določenim temam, včasih pa je občutiti tudi pretirano paternalistično roko z bolj al1 manj pristranskimi težnjami. j-O-da to ni Distveno, bistveno je. da revija izhaja vsaj taka, kakršna je. V tej številki bralca najbolj pritegne sestavek Andrejke Gerlanc «Trpka usoda slovenske zemlje*, ki govori o razlaščanju in odtujevanju stoletne slovenske lastnine ter njenem prehajanju v tuje roke s silo ali kakor koli ze. Zelo prizadeto piše o kontovelski gmajni, katere usoda je zapečatena, pa o veliki avtocesti, ki bo presekala Barkovlje. Njen zaključek je poučen: «česar ni zmogel pred 25 leti fašizem, poskušajo storiti sedaj na bolj zvit način-* Pogovori z mladimi so vedno manj zanimivi, morda predvsem zato, ker vprašanja niso taksna, da bi izzivala zanimive odgovore. Kljub temu so nekatere izražene misli dijakov trgovsko-feh-ničnega zavoda dovolj značilne za dardnega značaja, na prvi notra- I splošne poglede naše mladine. način vplivalo na mladega gledališkega navdušenca. Vendar odločilno to ni bilo, odločilno je bilo njegovo spontano nagnjenje do tega čudovitega življenja na odrskih deskah, ki daje igralcu možnost, da živi poleg svojega še toliko drugih življenj, kolikor je likov, ki jih ustvarja. Tako najdemo našega današnjega jubilanta še pred volonterst-vom v Drami v dveh amaterskih igralskih skupinah v št. Vidu pri Ljubljani kot režiserja in igralca, v sezoni 1932-33 pa spet kot režiserja in igralca v okviru društva kmečkih fantov in deklet v Tomišlju pod Krimom, kjer je med drugim režiral in igral v drami «Moč teme*, v ljudski igri «Mlinar in njegova hči» in v drugih. Miroval ni niti med služenjem vojaščine v srbskem Kragujevcu, kjer je piri tamkajšnjem Sokolu pripravil z domačini amaterji kar tri celovečerne igre in kakih 7 do 8 Nušičevih enodejank. V Drami je bila njegova prva vloga generalovega adjutanta v Feldmannovem «Zajcu*, ko je generala igral Milan Skrbinšek. No, potem so se vloge vrstile, sprva manjše in kasneje tudi večje skozi vsa obdobja njegovega članstva Drame od honorarnega angažmaja v letu 1936 in stalnega angažmaja v sezoni 1937-38 pa vse tja do septembra 1945, ko je prišel v Trst, kjer se je formiral prvi kolektiv našega obnovljenega tržaškega slovenskega gledališča. Medtem pa je v Ljubljani imel tudi lastno skupino, v kateri so igrali kasnejši baletnik Stane Po-lik, pa Stane Logar, Anica Čepe in drugi. Uprizorili so šurbekovo «Pesem s ceste*. 27 let je Stane Raztresen že član našega gledališča od tistega prvega nepozabnega nastopa v gledališču Fenice z Jernejevo pravico v režiji pokojnega Delaka, do danes, ko je sredi priprav za zaključno premiero letošnje sezone, za Pregljeve Tolmince v katerih bo igral eno vodilnih vlog puntarja Andreja Laharnarja. Ni posebnega razloga, da bi ta dva datuma posebej povezovali, toda zanimivo je, da se ob njiju srečuje z dvema slovenskima puntarskima igrama. Vloge, ki jih je preigral v tem dolgem razdobju, ki je bilo razdobje nenehne rasti našega gledališča in njegovih nosilcev? Naj naštejem le nekatere pomembnejše: Jože v Primorskih zdrahah, Vincentio v Ukročeni trmoglavki, Corbaccio v Volpone-ju, naslovna vloga v Cankarjevem Martinu Kačurju, Serajnik v Miklovi Zali, Sorin v Utvi, Dacar in Bernot v Kralju na Betajnovi, Joe Saul v Steinbeckovem Živem plamenu, Jošt v Celjskih grofih, Tybalt v Romeu in Juliji, Horatio v Hamletu, Ma v Krogu s kredo, Ripafratta v Mirandolini, Ben v Smrti trgovskega potnika, Lodo-vico v Othellu, Ivan s Sartrovih Umazanih rokah, Franc v Luke-ševem Prgišču zemlje, Simon v Benedetičevi Ne vedno kakor lastovke, Klement v Kozakovem Kongresu in dr. Haymann v Dialogih istega avtorja, Bemardek v Vugovem istoimenskem delu, za katerega je prejel prvomajsko nagrado Združenja dramskih u-metnikov Slovenije, Ferapont v Treh sestrah, Medvejev v Na dnu, nadučitelj v Hlapcih, Co-sini st. v Ženo vi izpovedi, Borštnik v Naši krvi, pismonoša v To-tovih, sodnik v Raffaelu, glasnik v Antigoni, Slak v Moči uniforme, godrnjavi kmet v Moči teme, Kir Dima v Kir Janji. Bulltrotter v Bobnih v noči pa aktivni upokojenec v Benedetičevin Pravilih igre in Cinquemani v Pirandello-vem Le premisli Giacomino v letošnji sezoni. K tem in drugim odrskim vlogam je treba dodati še vse njegove radijske izvedbe na tržaškem radiu, pa nastope na televiziji in nastopala z dirigenti in solisti svetovnega slovesa. Orkester Slovenske filharmonije bo na koncertu v Trstu yodil Anton Nanut. To je naš primorski rojak, rojen v Kanalu ob Soči, znan pri nas predvsem kot dirigent bivšega zbora primorskih študentov «Vinko Vodopivec*, s katerim je celo prejel na tekmovanju pevskih zborov v Arezzu prvo nagrado. Nanut je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, bil tri leta korepetitor v Slovenski filharmoniji, nato pa je sprejel mesto dirigenta pri Mestnem orkestru v Dubrovniku; med njegove dejavnosti je treba prišteti še predavanja na Akademiji za glasbo v Zagrebu in turneje po različnih evropskih državah. Za svoje uspešno udejstvovanje je prejel že mnogo nagrad. Violinist Dejan Bravničar je že večkrat nastopil na koncertih Glasbene matice, kot solist z orkestrom in kot član Slovenskega tria. Zato tega odličnega slovenskega violinista ni treba posebej predstavljati; naj omenimo le, da je končal študij na ljubljanski Akademiji za glasbo, se izpopolnjeval v Rimu na Akademiji sv- Cecilije pri Pini Carmirelli in na konservatoriju Čajkovskega v Moskvi pri Davidu Ojstrahu. Nastopal je že v mnogih evropskih državah ter prejel za svoje umetniške uspehe nagrado Prešernovega sklada (leta 1964) ter nagrado mesta Ljubljana (1966). Prva na sporedu bo v četrtek simfonična pesnitev škocjanske jame, ki jo je napisal Ubald Vrabec. Ta je pri nas bolj znan kot zborovski skladatelj in spada v tem oziru med najboljše slovenske mojstre zborovskega umetnega pa tudi po ljudskih motivih prirejenega vokalnega stavka. Manj znana — zaradi redkejših izvedb — so instrumentalna dela, Ubalda Vrabca, čeprav se je tudi ali predvsem z njimi krepko uveljavil celo v mednarodnem merilu: za svojo simfonično pesnitev «Tri dobe*, napisano sicer že pred vojno, je leta 1959 dobil priznanje na natečaju «Citta di Trieste*, na istem kompozidj-. skem tekmovanju pa je leta 1967 prejel v močni mednarodni konkurenci tretjo nagrado za Kratko simfonijo, ki jo je napisal prav za to priložnost Razen Kratke simfonije srečamo v Vrabčevem opusu še eno sorodno skladbo, Simfonijo radosti iz leta 1958, na področju programske glasbe pa poleg omenjenih «Treh dob* še simfonično pesnitev «Le vkup, uboga gmajna*, ki je nastala kmalu po zadnji vojni, in «škocjanske jame*. Kot pravi sam skladatelj, se mu je zamisel za to delo porodila ob obisku Škocjanskih jam pred nekaj manj kot dvajsetimi leti. Takrat je Vrabec dve leti vodil zbor «Slavko Škamperle* in bil z njim nekoč na izletu v Škocjanu in na ogledu tamkajšnjih jam. Dan je bil sončen, izletniki pa so se spustih v jame s štirimi vodniki, ki so nosili bakle za razsvetljavo. Po ozkih in strmih stezah nad prepadi, v katerih je bobnela voda, se je skoraj v popolni temi pomikala kolona ljudi, ki jim je medla svetloba plamenic obsevala le obraze: tako je bilo videti le bledikaste obraze, ki so se drug za drugim negotovo pomikali — v oni temi in bučanju prava slika Dantejevega Pakla z dušami, ki se «vicajo» pravi Vrabec. Raznolike vtise in emocije, ki so se mu vzbudile ob tem obisku jam, je želel Vrabec izraziti v glasbi, saj so mu kontrast med svetlobo in temo, bučanje vode, negotova hoja, nenavadne oblike skal, sence, kapljanje vode s stropa in ob vsem tem čustveni prelivi nudili bogate opisne in izrazne komponente za simfonično pesnitev. Ta se oblikovno deli v tri dele, ki opisujejo svetlobo in sonce, vstop v jamo in doživetja v njej ter ob koncu povratek na svetlo. Vrabčevi skladbi bo sledil Brahmsov violinski koncert in v njem bo nastopil kot solist Dejan Bravničar. Znano je, da je Brahms pisal ta koncert na Koroškem ob Vrbskem jezeru leta 1878 in da je bil koncert prvotno v štirih stavkih (skerco je bil pozneje opuščen). Ob prvih izvedbah kritika koncertu ni bila naklonjena; zanimivo in značilno je mnenje, ki ga je o koncertu izrekel takratni violinski virtuoz Pablo de Sarasate: «Glasba ni slaba, toda sam bi nikoli ne stopil na oder z violino v roki, da bi poslušal, kako igra oboa edino melodijo v Adagiu*. Danes spada Brahmsov violinski koncert med največje tovrstne umetnine. V drugem delu sporeda bomo poslušali Beethovnovo peto simfonijo — ali simfonijo usode, kot ji pravijo, potem ko je sam Beethoven rekel v zvezi s prvo temo te simfonije: «Tako trka usoda na vrata*; skladatelj je takrat doživljal krizo, saj se mu je oglušnost neizprosno stopnjevala. Simfonija je doživela praizvedbo leta 1809, osem mesecev potem, ko je bila dokončana. Vaje za praizvedbo so bile mučne tako za Beethovna kot za izvajalce. Beethoven je kar naprej spreminjal partituro in zahteval od orkestrašev, naj popravijo parte. Ti so se končno naveličali in so se uprli, da bi še vadili z Beethovnom — celo v njegovi prisotnosti ne. Tako je moral skladatelj v stransko sobo in jo je meril z jeznimi koraki, medtem ko so orkestraši sami razvozlavali to čudno glasbo. Tudi ta umetnina je nekajkrat doživela polom, predvsem seveda zaradi slabe izvedbe, koga pa ne pretrese danes njena veličina? Janko Ban ZA 80-LETNICO PISATELJEVEGA ŽIVLJENJA Ponoven izid Krleževih Balad Petriče Kerempuha Gre za reproduciran ponatis prve izdaje, ki je pred 37 leti izšla pri takratni Akademski založbi v Ljubljani Hrvatskega pisatelja, pesnika ; rala na pesmi cenzura. In ko v filmu. Oa radijskih naj omenim le nekatere: grof Richard v Rihardu in., vojvoda Alba v Eg-montu, Semjonov v Misli, Luka v Na dnu, oče v Pomladnem dnevu, Boter Andraž v istoimenski komediji, Krist v Držičevi %, jn v njegovem značaju odlo aguje razsodnost, s katero Pr ^jen« manjšo sproščenost in 0 govorno venžranost. ^ Vesel je bil knjig, ki f^Ljjo jih za sekcijo izročil k baral Primorskega dnevnika. sem ga, če jih bodo e V brali, saj gre za preproste : be, za Trinkove spomine > .*£ ge in podobno branje. ?^ta L — pravi — toda mladina naji ko. Slovenskih šol nimamo 7^, otroci hodijo največ v '_r ^ na ulici govorijo z domač ^ niki francosko in le dom«> povsod, slišijo domačo besedo. Tudi pri Čičigoju n* je gače. Njegova žena je 12 ^ginsk' in slovenščine ne pozna- 0ni-pogovor jim teče v fra raZu-Otroka silita po franc«*0'. ^ meta pa tudi italijanščino ** venščino. . ,.tanovili «Tudi za to smo si uranili svojo sekcijo, da bomo njim vsaj v njej naš jezik iakeInU zavest pripadnosti _ slo .^0. rodu*, pravi čičigoj m P nai» «Trdo bo treba delati m ** jjva-je vsaka pomoč drag°c®fgrantoCf! ležni smo bratom . %,redn? iz Švice, kjer je nas sn,a društveni sedež, kva-.-voli vsem, ki se doma in kj b0>iU - napa^a- ki si je ustvaril fati, g., ozn°sti, ne moremo kritizi-lnia železničar tudi najboljšo v 12 ‘ambo ir i v slovenski ligi in je doslej lekrnah Prejel le 8 zadetkov, kajšnjj TrigL ^raniu Premagala tam-Ker -H je 'Pdglav z golom Lokasa v 20. ’n»utd. k pr . m mestu in v Je Triglav na zadnjem Pa je seda-6 brez zmage- Poleg tega Po, 2®^ Spe^ močno spremenil eki-0 njen^3 ^zo^e še ne pove veliko • 1 trenutni vrednosti. Kljub te-novi točki in napre-na četrto mesto, z razliko sta tu dve 1 _ čet... ___ . ........ Cel° n-'’ ie navzlic osvojeni točki osmega na deveto Riu d°Vanfe . tedovai z ^kazati j°, 1I*0 moral tudi vnaprej “Iti slabp °bro lormo, če se želi re-®tvega Uvrstitve. Glavna značilnost v®iskj J^toiadanskega kola v slo-tl>h ekip 1 80 neuspehi vodil- v^e raz^n^i 80 Izmed prve šesterice ®Ue . železničarja in Izole oku-nkobo poraza. 2AHODf >Na conska liga (c??1' conski ligi so se prvi ?°kr° ^ an- Primorje in Vozila) lzrne1 JR nisn Jeseni slabo za- fiZ^^čka innas^opd' kompletni (brez if^Rličem -Z laze Poškodovanima “ ' 111 Jerončičem, PRIMORSKA NOGOMETNA LIGA Komen zmagal v prvi tekmi na svojem novem igrišču Uspešen start vodečih ekip v 1. spomladanskem kolu ■ Visoki zmagi Renč in Tabora Začelo se je spomladansko prvenstvo v primorski nogometni ligi. 0-glejmo si rezultate prvega kola: Pivka — Tabor 0:3 Proleter — Branik 1:0 Renče — Transport 4:0 Komen — Bilje 3:2 Hrvatini so bili prosti. Vipava — Rudar 3:0 b. b. Tabor je zelo dobro igral v Pivki. Bil je vseskozi boljši, predvsem v tehničnem pogledu, medtem ko so Piv-čani prednjačili z borbenostjo. Vodeči Froleter je sprejel v goste ekipo iz Šmarij. Simpatični gostje so proti pričakovanju zaigrali zelo dobro in s poletom ter so pošteno oznojili domačine. Igralci vodeče ekipe so podcenjevali goste, kar bi se jim skoraj maščevalo. V prihodnjem kolu gostujejo v Ilirski Bistrici in se bodo morali pošteno uiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiHiiiiimiMiiiiiininniimiiiiiiimiiiiiiiiuiiiimiiiiifttiiiiiiirnummmii NOGOMET Malo za šalo, malo za res Stari (levi) premagali Mlade (zvezde) s 4:2 MLADE ZVEZDE: Wilhelm, Kapun, l stavo «Starih levov* in jo skoraj po- Ušaj, Čuk, Franko, Husu, Lovriha, Ferluga, Kante, Bemetič, Mezgec. STARI LEVI: Sosič, Pertot, Pilat, Gruden, Kuferzin, Tence, Rolič, Krapež, Cupin, Čuk M. (Štoka), Meden. STRELCI: Meden 2, Čuk, Štoka, Mezgec in Husu. SODNIK: prof. Josip Tavčar. V okviru KASTA (Krožek absolventov slovenske trgovske akademije) sta se na kriškem pravokotniku, po dolgem 3-letnem premoru zopet spoprijeli ekipi «Starih levov* in «Mladih zvezd*. Mlade sile, ki so se tokrat predstavile na igrišče v živo oranžnih dresih (...nekdo jih je celo zamenjal za reprezentanco cestnega podjetja ANAS) so hotele maščevati prejšnji poraz (0:2) in v ta namen so tudi skrbno izbrale svojo četo. Mlajši trgovski zarodek se ^ pač vrinil v po- potruditi, če bodo hoteli iztržiti ugoden rezultat. Tudi Renčani so bili tokrat precej učinkoviti, saj so visoko premagali zelo dobro ekipo Transporta iz Ilirske Bistrice. Začetek je bli zelo nervozen, potem pa je najboljši igralec tekme Izidor Celin, ki je uspešno zaigral po operaciji meniskusa, dosegel tri zaporedne gole. Usodo gostov je zapečatil mladi Kavčič s četrtim golom. Zanimivo je. da je Celin še v prejšnji sezoni igral za Transport. V Komnu je bilo pravo slavje, saj so v začetku povedli Biljčani z 2:0, toda kasneje so se domačini zbrali, dosegli tri zaporedne gole in točki sta zasluženo ostali v Komnu. Omenimo naj še, da je bila to prva nogometna tekma v Komnu, saj so prav ta dan otvorili novo igrišče, ki so si ga vaščani sami zgradili s prostovoljnim delom. Tekme v Vipavi ni bilo, ker gostje iz Idrije niso prispeli, šušlja se, da v upravi kluba iz Idrije nekaj ni v redu. Vsekakor so bili prizadeti gledalci v Idriji, še bolj pa igralci obeh moštev. Proti vodstvu Idrije bi bilo treba ostro postopati, ker so s takimi postopki prizadeti vsi klubi v ligi. DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 8. APRILA 1973 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.30 v Križu Vesna — Breg * * * Občni zbori naših društev ilnoma obnovil, medtem ko so ne- teri standardni žogobrcarji zasedli prazna mesta (...baje prvi maturanti trgovske akademije že dobivajo pokojnino) nekdanjih talentov v moštvu ♦Starih levov*. Računali pa so verjetno brez krčmarja, četa «Starih levov* se je predstavila sveža in taktično zelo dobro pripravljena. Na splošno začudenje je bil prisoten tudi junak prejšnjega srečanja dr. Cupin (izg. Supen), ki si je bil poškodoval ramo na skupnih pripravah. Ob hrupnem navijanju gledalcev smo videli res prvovrstni nogomet. Nasprotnika sta bila enakovredna, napadalne akcije so se vrstile na obeh straneh, zadetkov pa je v prvem polčasu padlo kar četvero, dva v vsako mrežo! V odmoru so asistentke (nežnega spola) prinesle na teren paštašuto z namenom, da bi okrepile mišice tek-movalcevjkh kaže, da je hvalevredna pobuda pomagala le staremu moštvu. «Leviv so se - namreč v drugem polčasu dobesedno razigrali. Meden. Pilat, Štoka in ostali so z dolgimi podajami režah obrambni zid mladih «kot puter* (maslo je sedaj v modi, glej «Poslednji tango v Parizu*...) medtem ko je vsak protinapad ♦Mladih* splahnel že v začetnih fazah, še dva gola sta padla v mrežo mladih in postavila končni izid na 4:2 s splošnim odobravanjem prisotnih novinarjev in reporterjev, ki so prišli v Križ direktno iz Mijnchna. Sobotni dogodek je, kot običajno, zaključila zakuska, tokrat v tipični kriški gostilni. ODBOJKA MEDŠOLSKO PRVENSTVO DEKLET Goriško učiteljišče dvakrat na 1. mestu Prejšnji teden se je v Gorici zaključilo šolsko odbojkarsko prvenstvo za dekleta v kategorijah naraščajnic in mladink. V prvi kategoriji so zmagala dekleta goriškega učiteljišča, ki so v finalni tekmi premagala dijakinje trgovskega zavoda. Na tretje mesto so se uvrstila dekleta tehnične šole. V kategoriji mladink so tudi zmagala dekleta goriškega učiteljišča, ki so premagala igralke trgovskega zavoda. Tretje so bile licejke «Buona-rotti* iz Tržiča. Oglejmo si lestvico mladanskem kolu: po prvem spo- Proleter 9 2 0 36 7 20 Tabor 9 0 2 29 7 18 Renče 8 2 1 28 11 18 Bilje 7 0 4 24 13 14 Rudar 5 1 5 26 21 H Hrvatini 4 1 5 28 26 9 Komen 4 1 6 14 26 9 Vipava 3 2 6 18 25 8 Transport 3 1 7 18 31 7 Branik 2 1 8 12 29 5 Pivka 0 1 9 8 45 1 V današnjem koto se )odo sestali: Bivši «trgovci» so kot vino boljše letnice: bolj so stari, boljši so! To smo lahko ugotovili v tekmi, ki jo je organizirala KASTA, ko so Stari levi premagali Mlade zvezde s 4:2 DRUGE VESTI NA OSMI STRANI Rudar — Komen Bilje — Renče Transport — Proleter Branik — Pivka Tabor — Hrvatini Vipava je prosta. Najzanimivejša tekma bo vsekakor med Biljami in Renčami, saj je to derbi v pravem pomenu besede. Da je tekma vzeta zelo resno, naj pove dejstvo, da bodo sodih nevtralni sodniki iz Ljubljane. Vroče bo tudi v Ilirski Bistrici, kjer gostuje vodeči Proleter. Transport bo skušal dokazati, da je imel v Renčah le slab dan, Hrvatini pa vsekakor ne bodo pretežka ovira Taboru. Igor Varl —.i, +-‘vi - V-PRIJATELJSKI TEKMI JEST kSECCTriji KK Idrija — Dom 52:27 KK IDRIJA: Poljanec, Marovec, Zelene, Brus, Troha, Carl, - Grego rač, Logar, Lapanje, Likar, Uršič, Fortuna. DOM (Gorica): Terčič 2, Čubej 2, Mučič 10, Dornik 4, Marinčič 2, Marušič, Mozetič 5, Rukini 2, To mažič in Sošol. Sodnika: Boscherini F. in Rupnik B. Pred dnevi so mladi košarkarji goriškega Doma gostovali Idriji, kjer so digrali prijateljsko srečanje s pionirsko ekipo košarkar skega kluba Idrija. Domovci so dobro kljubovali domačinom samo v prvem polčasu, ki se je zaključil z rezultatom 24:15 v korist Idrije. V drugem delu igre pa so naši fantje popustili tako da je ob koncu tekme razlika znašala kar 25 točk. Peterka Doma je tokrat v Idriji zaigrala pozitivno, toda spoprijela se je z močnim nasprotnikom, ki se je zlasti odlikoval z visokimi centri. MOTOCIKLIZEM REKA, 7. — Letošnje tekmovanje za «Veliko motociklistično nagrado Jugoslavije* bo 17. junija na običajni progi v Pretoki pri Opatiji. Med prijavljenimi so tudi Agostini, Saari-nen, Pasohni in drugi. .4' I 15.30 v Trstu, Ul. Flavia Inter SS — Zarja * * * 15.30 v Zagraju Sagrado — Primorja * * * 15.30 v Štandrežu Juventina — Aurora * * * 3. AMATERSKA LIGA 10.00 v Trstu, stadion «1. maj» Union — Libertas Rocol * * * 15.30 v Padričah Primorec — GMT * * * 12.30 na Proseku Bar Venelo — Olimpija * * * 10.30 v Trstu, Sv. Sergij Libertas Sv. Sergij — Breg B * * * MLADINCI 8.45 na Proseku Costalunga — Primorja * * * 8.30 v Trstu, stadion «1. maj» Union — Libertas Rocol * * * NARAŠČAJNIKI 14.00 na Opčinah Roianese — Gaja ZAČETNIKI 9.15 v Trstu, Drev. Sanzio Esperia Pio XII. — Breg KOŠARKA D LIGA 10.30 v Nabrežini Cianocolori — Bor * * * DEČKI 9.30 na Konfovelu Kontovel — Juventus * * * 11.00 na Opčinah Polet — Don Bosco * * * 15.30 v Ul. delta Valle Inter 1904 — Bor ODBOJKA 1. MOŠKA DIVIZIJA 10.30 v Remanzaccu Aurora — Sloga * * * 15.00 y . Pordenonu Ginnastica Irt****** --**.*.. 10.30 v Trstu, stadion «1. maj* Bor — Torriana * * * 2. MOŠKA DIVIZIJA 10.30 v Trstu, Sv. Sergij II Carso — Breg * * * 2. ŽENSKA DIVIZIJA 10.30 v Trstu, Ul. Conti 1 FARIT A — Sloga * * * 10.30 na Kontovelu Kontovel — UGSS 7. TURNIR PRIJATELJSTVA, ŽENSKE 9.00 na Reki Nastopajo Partizan Reka, Bor, Breg in Poreč * * * 7. TURNIR PRIJATELJSTVA, MOŠKI 9.00 v Dolini Nastopajo Olympia Gorica, Sloga, Partizan Zamet in Bule-vard. V preteklih dneh sta bila na Tržaškem redna občna zbora dveh naših telesnokulturnih organizacij: najprej je polagalo članom obračun svojega enoletnega delovanja SPDT, nato pa so zborovali v Zgoniku še člani ŠK Kras. Na naših slikah vidimo delovni predsedstvi obeh občnih zborov, oba nova odbora in zbrano občinstvo . I. .1 Sander »a Partizanski zdravnik 36 P°m'ni iTh—-----------------------------------;----------------— ^^®8atega, pa tudi težkega življenja partizanskega zdravnika S1&1 še hr*ih0tel’ da ranjenci slišijo pogovor. Tudi jih nisem Še^jevai V2nemirjati, saj so doslej itak že dovolj prestali, v! Saiee h 56111 opozoril, da nismo še v bolnici. Ta da je '•dl treba °d tu’ ^Prav je bila komaj 200 m od javke. Tako 'o- 0 znositi vse ranjence. Vendar bodo to delo lau to hm •U samo tisti, ki imajo namen ostati pri nas kot bnk0 T^ti, ki se ne bodo odločali ostati v bolnici, naprej. Naši ljudje, terenci - domačini jim bodo uN, b0rt in smer, kamor bodo želeli. Oni, ki bodo ostali z v“to. z-to,0 m°rali opravljata vsa dela, ki jim jih bomo na-Va^foij 6va' šeni popolno disciplino, tišino, mir. V bolnica, V 3enia ’ kna terenu in sploh nikjer ne sme biti glasnega go-^ to lahko po nepotrebnem izda položaj bolnice, k, io pok°tok ne bodo hodili. Na patrolnih obhodih se ne da jihazatl ljudem, ki bi jih morda srečali. Tudi sem že-Cci*%o .Z ^logami, ki naj bd jih opravljali v bolnici, in z ta tako ort 1 3° 0*i' *oo * so poslušali molče in ko sem jih vprašal, če d«sen predlog ali pripombo na to, kar so slišali, so Nihče ni izrazil želje, da bi nas zapustil. Očdgled- no je vsak želel najprej prepričati se, kako bo v bolnici in se šele nato odločiti. Sam sem po tihem upal, da bo vsaj nekaj njih želelo naprej, da ne bodo želeli ostati v bolnici, saj je bilo dovolj ljudi za opravljanje najnujnejših del. Vzdrževati konspirativnost pa je laže, če je manj ljudi kot pa preveč. Toda odganjati nisem želel nikogar. To tudi ne bi imelo nobenega smisla. Ofenziva je bila že tolikanj blizu, da kam dalj ne bi mogli iti. Potikali bi se kje v bližini in nazadnje lahko ujamejo še koga Italijani. Bolje je, da so z menoj in da jih čimbolj vežem z delam na bolnico. Lotili smo se torej prenašanja ranjencev z javke, kjer so prenočili, v bolnico. Da sem mislil popolnoma resno, ko sem jim govoril o konspiraciji, sem jim takoj dokazal. Zahteval sem, da vsakemu ranjencu zavežemo oči, da ne bi videi poti v bolnico. Takoj sem jih zaposlil še z raznimi drugimi deli: nosili so vodo, pripravljali drva za kuhinjo, hodili na patrolo, na izvidnico. Delo so večinoma opravljali brez prave volje. Videlo se je, da vsak nekaj tuhta. Bili so zbegani in imel sem vtis, da so vsak dan bolj nemimi. Očitno se jim bolnica s težkimi ranjenci ni zdela dovolj varno pribežališče. Kakšni ljudje so to? Nihče jih ni poznal. Prišli so v Jelenov žleb z drugimi in tam ostali, nato pa se pridružili nam, ko sem prevzel ranjence. Bili so iz raznih krajev Slovenije. Znano je bito samo, da so bili partizani. Delo smo si porazdelili. Metod je reševal številne probleme s prehrano in skrbel za varnost bolnice. Pošiljal je ljudi v patrolo. Vedno je na mesto enega od dveh domačinov, ki so bili z nami v bolnici že od prej, priključil le še enega od ha j-kačev. Tako so ti hitreje spoznali teren, na katerem so se nahajali. Jaz pa sem bil mirnejši, saj sem vedel, da bo delo dobro opravljeno. Ranjenoe sem oskrboval sam. Pomagala sta mi bolničarka Mimica in medioinec, ki sem ga poznal še iz Ljubljane. Ko sem prevzel ranjence v Jelenovem žlebu, je bil dotočen, da gre z menoj, da bi pomagal pri njihovem oskrbovanju. Čeprav so bili vsi že prej oskrbljeni, sem imel dosti dela, če sem jih hotel vse pregledati in ugotoviti, v kakšnem stanju so jih seveda prevezali. Mnogo dela je bito tudi s pregledom sanitetnega materiala, ki smo ga prejeli obenem z ranjenci. Z ozirom na težak, negotov položaj smo razložili samo najpotrebnejše. Nekaj zabojev smo pustili kar tako, da bd jih v primeru nenadnega napada poskrili. Razen petih ranjencev, ki sem jih imel od prej, sem sedaj imel vsega 19 težkih ranjencev. Dvanajst sem jih pripeljal iz Jelenovega žleba, dva pa iz Bele vode. Tja so namreč že pred nekaj dnevi pripeljali težko ranjenega borca Janeza in nekega terenoa iz okolice Cerknice. Posebno Janez je bil težko ranjen. Rafal mu je odtrgal de’ prednje desne stene prsnega koša, da so se videla pljuča. Pri dihanju se je videlo, kako se pljuča premikajo. Vsak gib mu je povzročil strašno bolečino. Iz rane se je dnevno pocedilo kak liter gnoja. Dva do trikrat na dan ga je bilo treba prevezovati. Zmanjkalo je že obvez, ki jih nikoli ni bilo dovolj. Uporabljali smo prekuhane platnene krpe. že ko so ga pripeljali, je bil zelo izčrpan. V obraz je bil bledo rumen, le lica so mu od stalne vročine žarela. Oči s steklenim sijajem so bile globoko vdrte. Težka gnojna rana, ki se mu je vrezala v telo in dušo, ga je že toliko izčrpala, da je že skoraj popolnoma shujšal. Bili sta ga sama kost in koža. Poteze na obrazu so bile ostre, nos dolg, bled, voščen. Če sem ga pogledal v obraz, me je spreletelo. Srep in na smrt preplašen obraz je izdajal človeka, ki se brez upanja bori za še nekaj trenutkov življenja. Ko sem ga prvič videa, je kot brez glave prosil: «Doktor, daj mi morfij!» Vedel sem, da pri taki rani ni mogoče olajšati bolečin drugače kot z morfijem. Zato me njegova prošnja ni presenetila. Gotovo so mu dajali to zdravilo že prej. Nisem mogel zvedeti, koliko časa so mu dajali morfij, in seveda tudi ne, koliko ga je dnevno prejel., Znano je, da se organizem privadi na to zdravilo in da je potrebno zato stalno povečati dozo, da bi dosegla enak učinek. Iz Janezovega obnašanja sem spoznal, da je zaradi stalnega jemanja morfija postal pravi narkoman. Sedaj pa že nekaj časa ni dobil morfija in je bdi na robu svojih duševnih in telesnih moči. Dal sem mu za vsak primer dvakratno dovoljeno dozio zdravila in opazoval reakcijo bolnika. Bolečine niso prenehale. Nobenega izboljšanja ni bilo. Se naprej je ponavljal: «Morfij, morfij!» Spet sem mu dal injekcijo, to pot z nekolikokrat večjo dozo. Ta je prijela. Pomiril se je in utihnil. Culo se je le njegovo sunkovito naporno dihanje. Vsak vdihljaj je bil krč celega telesa, od katerega je ranjenca kar streslo. Delovanje morfija ni trajalo dolgo in že so se čule presunljive prošnje: «Dajte md morfija!)) Ljudem se je ranjenec močno smilil. Prinašali so mu vsega, kar so imeli najboljšega: mleka, bel kruh, meso Skora’ ničesar ni več mogel použiti. Le dhje češnje, ki so mu iin nabran otroci, so mu šle v slast. Na Beli vodi je ostal dan ali dva, dokler se ni pokazal možnost, da ga pripeljemo v bolnico na. Ogance. Cez nekaj dni {e umrl. Pokopali smo ga v gozsdu za bolnico. Tam počiva ver-stno še danes. Drugi ranjenci, ki sem jih sprejel v Jelenovem žlebu, so oili vsi negibljivi. Ranjeni so bili večinoma v noge s kompliciranimi prelomi kosti; vsem so se rane močno gnojile. Razen prontosdla drugih sulfamidnih preparatov nisem imel. Tega pa za zdravljenje ran nisem uporabljal. Tako mi razen prevezova-nja ni ostalo ničesar drugega. Tolažilo me je, da smo takrat vsi tako delali. Med ranjenci, ki sem jih prevzel, je bil tudi partizan Vinico (Ciril Vidmar iz Kočevja), ki je bil ranjen ob italijanskem na* p*du na patrolo pri žlebiču, v kateri sem bil tudi jaz. Po poldrugem mesecu sva se spet srečala. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1,— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180,— din za organizacije in podjetja mesečno 22,— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 8. aprila 1973 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-27 / «ADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon U Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, ^nan^aSi, upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mal' 0 ^ 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo^^ oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italij® Glavni urednik Stanislav Renko T * 7TT • 'rs Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ^ Razgovor z dr. Svetozarjem Poličem, predsednikom komisije za narodnostna vprašanja pri SZDL v Kopru Najaktualnejša vprašanja italijanske narodnostne skupnosti na istrski obali Utrjevanje samoupravnega položaja narodnostnih skupnosti kot subjekta s pravico do lastnega samoupravnega organiziranja Naš koprski sodelavec Ljuban Omladič je obiskal te dni predsednika komisije za narodnostna vprašanja in za stike z zamejstvom pri obalni konferenci SZDL dr. Svetozarja Poliča in mu zastavil nekaj vprašanj o najaktualnejših vprašanjih italijanske narodnostne skupnosti na istrski obali. Vprašanje: Kako bi pravzaprav tov. Polič, ocenili novo fazo utrjevanja enakopravnega položaja italijanske narodnostne skupnosti pri nas. Rekel sem novo fazo, ker je znano, da smo na tem Dodročju dosegli velike uspehe, zdaj gre bržkone le, za dopolnitev tistih redkih vrzeli na področju doslednega uveljavljanja dvojezičnosti? Odgovor: Res bi lahko rekli, da gre za novo fazo pri utrjevanju e-nakopravnega položaja italijanske narodnostne skupnosti pri nas. Vendar njena značilnost ni v tem, da bi šlo le še za izpopolnitev redkih vrzeli na področju doslednega uveljavljanja dvojezičnosti. V tej zvezi moram namreč povedati, da smo na seji obalne konference Socialistične zveze pred kratkim ugotovili, da so še pomanjkljivosti ko gre za izvajanje ustavnih, statutarnih in drugih določil o položaju italijanske narodnostne skupine in dvojezičnosti na našem obalnem območju. Vprašanje: V čem pa je torej značilnost te nove faze? Odgovor: V tem, da hkrati z nadaljnjim razvojem in poglabljanjem samoupravljanja v naši družbi nasploh, okrepimo in utrdimo tudi samoupravni položaj vsake narodnosti, oziroma narodnostne skupine kot subjekta in svojstvene narodnostne samoupravne skupnosti s pravico do lastnega samoupravnega organiziranja. Vprašanje: Se strinjate s trditvijo, da je na obali zelo dobro vzdušje medsebojnega spoštovanja in strpnosti med občani različnih narodnosti, kar seveda znatno olajšuje delo pri uresničevanju ustavnih določil, ki zadevajo enakopravnost narodov in narodnosti. Vendar seveda to še ne pomeni, da smo imuni pred pojavi nacionalizma. Ali so, oziroma ali so dovolj angažirane naše družbenp politične aiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiliinuiiuiiiuiiiiiii organizacije in drugi činitelji v tej smeri? Odgovor: če sem malo prej omenil pomanjkljivosti pri razvoju dvojezičnosti, pa je na drugi strani tudi res, in to smo ugotovili tudi na že omenjeni seji obalne konference Socialistične zveze oziroma v dokumentu, ki ga je konferenca sprejela, da smo vendarle pri utrjevanju enakopravnega položaja italijanske narodnostne skupine in nasploh občanov italijanske narodnosti, kot tudi pri uveljavljanju dvojezičnosti, dosegli velike in nesporne uspehe. V tem pogledu je zlasti pomembno, da vlada na naši obali splošno vzdušje medsebojnega spoštovanja in strpnosti ne glede na narodnost. Z obveznim učenjem obeh jezikov v šolah pa smo dosegli tudi zelo velik uspeh pri uresničevanju temeljnega pogoja za resnično enakopravnost obeh jezikov in za dejansko dvojezičnost, to je, da občani znajo, ali vsaj razumejo oba jezika. Res pa je tudi, kot ste že sami pravilno ugotovili, da zaradi vsega tega nismo imuni pred pojavi nacionalizma in drži tudi, da smo v družbeno - političnih organizacijah v tem pogledu bili premalo angažirani in budni. Zato smo tudi sklenili, da bo treba v okviru naših družbeno • političnih organizacij, pa tudi in zlasti v vseh naših šolah sprožiti odločno in intenzivno idejno - politično akcijo, v kateri bomo ponovno osvetlili temeljne vidike in temeljna načela reševanja nacionalnega vprašanja v naši samoupravni družbi, posebno glede na naš odnos do narodnostnih skupin. Pri tem bomo morali zlasti pojasnjevati in poudarjati, da je in mora biti naše temeljno izhodišče enakopravnost narodov in narodnosti, ki skupaj žive v samoupravni socialistični Jugoslaviji, oziroma Sloveniji. Vsak pripadnik narodnosti se mora v Jugoslaviji oziroma v Sloveniji zares počutiti kot enak med enakimi, zares kot doma. >•■-1 *j '•!» »4 v.V* ih/ •)» >< iiiiimiiiimimiii PISMO UREDNIŠTVU Razsodba za špekulacije desničarskih krogov V zvezi z Vašim poročilom o «nevzdržni razsodbi* tržaškega honorarnega pretorja odv. Antonina Barbagalla, bi želel nekaj pripomniti. Odv. Barbagallo, ki je istočasno tudi honorarni pretor («vice pre-tore onorario»), je sodil neko tukajšnjo državljanko, ki jo je sodna oblast obtožila, da je prekršila zakon št. 50 z dne 11.2.1948. ker ni javila varnostnim organom, da ima pri sebi hišno pomočnico, ino-zemko, jugoslovansko državljanko. Odv. Barbagallo pa naj bi smatral, da «so rojaki, rojeni in stalno bivajoči v coni B, italijanski državljani z vso polnopravnostjo*. Odv. Barbagallo naj bi tudi «formalno potrdil* tako državljansko pravno stanje omenjenih prebivalcev bivše cone B, kot poudarja italijanski desničarski dnevnik. Odv. Barbagallo naj bi «utemeljil» svojo sodbo z nekim «potrdilom», ki naj bi prišlo iz «pristojnih virov», z italijanskimi «zakoni», ki naj bi določali, da «so Italijani, bivajoči v coni B... resnični in dejanski italijanski «državlja-ni» in, končno, na osnovi (brezplačnih konzularnih znamkic*, ki jih nalepi italijanski konzulat v Kopru na jugoslovanske potne liste. Glede «potrdila pristojnih virov* in italijanskih zakonov, ki naj bi opravičevali zares nevzdržno sodbo tega honorarnega pretorja, je treba takoj podčrtati, da trditev ne odgovarja resnici, vsaj kar se zakonov tiče. Možno pa je, da je ta ali oni funkcionar kdaj kaj podobnega napisal. To pa ni dovolj za okrnitev suverenosti druge države nad določenim ozemljem. Kar se tiče «konzuiarnih znamkic*, pa vsa stvar meji že na komičnost. Konzulati raznih držav lepijo na potne liste razne «znam-kice*. kolke, pečate ipd. Po tej logiki bi turist, ki kroži po svetu, menjaval «državljanstvo» od konzulata do konzulata, od «znamkice» do «znamkice». Vaša pripomba je bila zelo prepričljiva, saj gre zares za «iz trte izvito in politično forsirano razsodbo*. Dovolil pa bi si dodati, da je omenjena sodba edinstvena in o-samljena, kajti tržaški sodniki so že neštetokrat obravnavali enake primere in zavrnili advokatske obrambne teze, o «neugasli italijanski suverenosti nad «cono B*. da bi rešili svoje varovance kazni, ki jih predvideva zakon (do 6 mesecev zapora). Zaradi tega bo zelo težko kovati politično demagogijo v korist teze o «neugasli suverenosti nad cono B* na osnovi Barbagallove sodbe, ki je edina in edinstven* v tržaški sodni kro- niki, kamor tudi spada. Proti tej o-samljeni sodbi stoji sto ali več sodb tržaške sodne oblasti, ki ugotavljajo prav nasprotno, to je, da so prebivalci bivše cone B tuji, jugoslovanski državljani. Toda nevzdržnost Barbagallove razsodbe je tudi v vsiljevanju drugačnega državljanskega stanja posameznim osebam. Državljanstvo je namreč tudi osebna neodtujljiva pravica, je pravni odnos, ki daje pravice in ki nalaga dolžnosti. Človek ima namreč tudi pravico, osebno pravico, da izbira državljansko pravno razmerje (»status civitatis*), približno tako, kot zakonca ali pogodbenika, družabnika. Lahko se tudi odreče državljanstvu. Poleg jugoslovanskih državljanov, živijo na področju bivše cone B, tudi prebivalci «tam rojeni itd.*, ki imajo, na primer, francosko ali turško državljanstvo. Toda odv. Barbagallo se sploh ni zmenil za voljo teh prebivalcev, kar predstavlja poskus vsiljevanja italijanskega državljanstva preko in mimo volje prizadete osebe. Ne bi veljalo tu naštevati jasne in utemeljene argumente proti vedno bolj osamljeni trditvi o «neu-gasli suverenosti nad cono B*. Avtorji te teorije so že prejeli dovolj jasnih pojasnil s strani uglednih učenjakov mednarodnega prava in tudi s strani odgovornih državnikov. Hotel bi samo dodati, da sam obstoj italijanskega .konzulata v Kopru je zadostno dejstvo za izpodbijanje teze o «neugasli suverenosti*. Ni namreč mogoče zamisliti si, da bi neka država imela «konzuiama predstavništva* na lastnem ozemlju. V primeru Barbagallove sodbe pa gre za akt, ki naj služi predvsem političnim špekulacijam desničarskih krogov. Sodnik ni nikakor poklican, da «rešuje» mednarodno - pravne odnose. Zaradi tega odv. Barbagallo ne more prav ničesar «formalno potrditi* (kot navaja «11 Piccolo*), kar spada v meddržavne odnose. Razumljivo je, da je taki sodbi botrovalo predvsem politično prepričanje odv. Barbagalla, ki je znani pripadnik MSI, kjer predstavlja skrajno desničarsko strujo. Honorarni pretorji se imenujejo za tri leta. Ko so imenovali odv. Barbagalla za honorarnega pretorja, je bilo precej pridržkov tudi na sodišču, kajti njegova politična stališča so predstavljala nevarnost za treznost in apolitičnost pri izvajanju sodne vloge. Zadnja sodba misovca Barbagalla dokazuje upravičenost omenjenih pridržkov. XY Vprašanje: Znano je, da do Skupnosti Italijanov na slovenski in hrvatski obali Istre v zadnjem času pogosto razpravljale o prisotnosti predstavnikov italijanske narodnostne skupnosti v vseh pomembnejših lokalnih organizmih, kakor tudi na ravni republike. Kako naj bi v praksi uresničili to zadevo, ki je seveda povsem v duhu ustave in seveda tudi v duhu osnovnih in-tencij delegatskega sistema? Odgovor: Točno je, da v zvezi z že omenjeno krepitvijo položaja narodnosti kot subjekta in samoupravne skupnosti, italijanska narodnostna skupina, ki je ena od najbolje samoupravno organiziranih narodnosti v Jugoslaviji, (v tem smislu je v preteklem letu tudi prišlo do reorganizacije italijanskih kulturnih krožkov oziroma ustanovitve samoupravnih skupnosti vseh Italijanov, živečih v posameznih mestih in krajih), postavlja vprašanje tako imenovanega kvalificiranega zastopstva narodnosti zlasti v skupščinah družbeno - političnih skupnosti, pa tudi v drugih organih. In ne samo ona. Moram reči, da se v tem pogledu z njo strinjamo tudi vsi družbeno' - politični dejavniki na obali, kar je prišlo do izraza tudi v že omenjenem dokumentu, ki ga je sprejela obalna konferenca Socialistične zveze. V tem smislu smo v tem dokumentu zapisali, da bi z novo slovensko ustavo italijanski \ madžarski narodnosti morali zagotoviti pravico do z delegatskim o-ziroma volilnim sistemom zagotovljenega zastopstva v občinskih in republiški skupščini, pa tudi povsod tam, n. pr. v skupščinah interesnih skupnosti, kjer se sprejemajo za vse, še posebej pa za narodnosti pomembne odločitve oziroma stališča. še bolj konkretno: med drugim predlagamo, da se z ustavo in občinskimi statuti zagotovi stalno in primerno zastopstvo narodnostne skupine v predvidenem politično -izvršilnem in koordinacijskem organu občinske skupščine. Seveda pa -moram v tej zvezi o-pozoriti na bistveno razliko od dosedanjega sistema zagotavljanja zastopstva narodnosti n.pr. v občinskih skupščinah. Doslej so bili posamezni pripadniki italijanske narodnosti od vseh občanov izvoljeni kot odborniki. Poslej, če bodo naši predlogi osvojeni, pa naj bi skupnosti Italijanov same in izmed svojih pripadnikov delegirale svoje predstavnike v občinske skupščine. Vprašanje: Znano je, da italijanska narodnostna skupnost živi na ozemlju SR Slovenije in SR Hrvat-ske in da so bili v obeh republikah različni pristopi k reševanju problemov te skupnosti. Na sestankih Skupnosti Italijanov so to večkrat omenili in zahtevali enake kriterije. Ker je to tudi edina pot za dosledno uresničevanje zadevnih ustavnih določil, me zanima, če sta obe republiki že razpravljali o tem vprašanju in kdaj lahko pričakujemo rešitev tega vprašanja? Odgovor: Res je, da so bile in še so določene razlike v urejanju položaja narodnostne skupine v obeh omenjenih republikah, vendar te niso in to je pomembno, ustavno -pravnega značaja. Po letu 1969 v pogledu ustavnega položaja narodnosti ni več nobenih razlik. Seveda pa še naprej obstoje določene razlike, ko gre za uveljavitev ustavnih načel, n.pr. za določitev narodnostno mešanih območij, pa za učenje italijanščine v šolah in še za nekatera vprašanja. Seveda si skupno, zlasti pa v okviru Socialistične zveze obeh republik in obeh regij prizadevamo. da bi teh razlik bilo čim manj. V ta namen smo že pred desetimi leti ustanovili stalno koordinacijsko komisijo za obravnavanje teh vprašanj, ki je edina take vrste v Jugoslaviji in ki še vedno deluje. Tako tudi predvidevamo, da se bo ta komisija sestala v drugi polovici aprila in bo obravnavala problematiko šolstva italijanske narodnostne skupnosti. Vprašanje: Končno me še zanima, kako je s sankcijami proti tistim, ki ne upoštevajo izvajanje statutarnih določil in predpisov jezikovne enakopravnosti. Na videz je to marginalno vprašanje, v bistvu pa je v sklopu celotne problematike bržkone zelo pomembno? Odgovor: Seveda, če drugače ne gre. če ne pomaga nobeno pojasnjevanje in prepričevanje, potem se v posameznih primerih ne bi smeli ustrašiti tudi kazenskih sankcij zoper tiste, ki ne razumejo, ali nočejo razumeti naše socialistične politike do narodnostnih skupin in ki morda celo iz nekih ozkih nacionalističnih pobud kljubujejo vsem našim zadevnim določilom in predpisom. Tako n.pr., če kdo vkljub ponovnim opozorilom in opominom noče staviti na svoj poslovni prostor dvojezični napis, ni razloga, da ne bi zato odgovarjal sodniku za prekrške in da ne bi bil zato tudi kaznovan. Gotovo, to bi moral biti le skrajnostni ukrep, le če nikakor drugače ne gre. Toda če res drugače ne gre, se je treba poslužiti tudi takšnega, sicer ne preveč simpatičnega ukrepa, še posebej, ko gre za delikatno vprašanje mednacionalnih odnosov. Izjava odbora za slovensko šolo o industrijskem tehničnem zavodu Odbor za slovensko šolo je sprejel na znanje vest, da je pokrajinski odbor sklenil ustanoviti industrijsko - tehnični zavod s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Svoje dokončno stališče o tem vprašanju bo odbor zavzel, ko bo prejel nadaljnja pojasnila od pristojnih oblasti. Priprave za cesto čez Monte Croce Carnico Kakor smo že objavili v našem listu, se bo 12. in 13. aprila sestala v Vidmu italijansko - avstrijska komisija za speljavo nove ceste čez prelaz Monte Croce Carnico. Medtem se je deželno odposlanstvo pod vodstvom dr. Tonut-tija te dni v Lienzu sestalo z avstrijskim odposlanstvom, ki ga je vodil minister H. Setzer. Na sestanku so obravnavali predvsem finančna vprašanja, ki so povezana z gradnjo nove ceste (ki bo deloma, to je v dolžini 7 km, tekla v predoru pod prelazom). Nova prometna žila bo tako po italijanskih, kakor tudi po avstrijskih cenitvah, stala okoli 30 milijard lir. Potrebna sredstva bosta prispevali italijanska in avstrijska družba za gradnjo nove ceste, za razliko pa bosta družbi najeli posebno posojilo. ZAHVALA Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu se iskreno zahvaljuje Milku Bambiču in Janku Pestotniku, ki sta z darovanimi siikami in drugimi dokumenti obogatila našo zbirko zgodovinskega gradiva. ŠPORT ŠPORT ŠPORT NAMIZNI TENIS SVETOVNO PRVENSTVO V SARAJEVU V zmagovitem srečanju s Turčijo odločilen doprinos Sonje ji/liličeve Zmaga Jugoslovanov nad Francijo - Švedi odpravili Kitajce (Od našega dopisnika) SARAJEVO, 7. — Po dveh težkih porazih proti Češkoslovaški in Sovjetski zvezi so danes jugoslovanski mojstri celuloidne žogice premagali najneuspešnejše moštvo v B skupini — Francijo s 5:1. Toda tudi današnja igra Jugoslovanov ni zadovoljila. Zanesljivo je igral le Korpa, ki je s svojo igro zapustil dober vtis. Superiorno je premagal Martina (21:10, 21:10) in Birocheauja (21:17, 21:14). Precej dobro je igral tudi Karakaševič proti Constantu (21:8, 21:6) in Bi-rocheauju (24:22, 21:6), medtem ko je Stipančič tudi danes igral zelo slabo in je le s težavo premagal Martina (20:22, 21:11, 21:9), medtem ko je moral podleči Constantu z 21:4, 18:21, 19:21. V zadnji moški tekmi večera je Japonska premagala Jugoslavijo s 5:4. Jugoslovani se bodo zdaj potegovali za' mesta od 5. do 8. Švedi so danes dokazali, da so mojstri bele žogice. Z ostro igro, v kateri je bil najboljši izvrstni Bnegtsson, so premagali svoje največje rivale Kitajce s 5:4. Preseneča pičla zmaga Japoncev (5:4) nad Angleži, ki so po prejšnjih kolih uspeli premagati edino slabe Francoze (5:3). Jugoslovanke so imele danes za nasprotnice izvrstne Kitajke ter južne Korejke in so obe tekmi zgubile z 0:3. Italijanke, med katerimi je tudi Slovenka Sonja Miličeva, so v 4. B skupini brez težav odpravile Turčijo s 3:0 (Milič - Oner 21:13, 22:20, Marcone — Dougan 21:11, 18:21, 21:11, Milič - Marcone -Oner — Dougan 14:21, 25:23, 21:15), medtem ko so Italijani v 3. B skupini premagali Švico s 5:2. Najvažnejši rezultati današnjega dne. MOŠKI 1. A SKUPINA - 5. KOLO Švedska — Indonezija 5:1 Kitajska — Avstrija 5:0 Indija — Madžarska 0:5 3:0 3:0 Češkoslovaška — Avstrija Madžarska — Anglija 1. B SKUPINA - 5. KOLO Južna Koreja — Francija Kitajska — Jugoslavija Romunija — Švedska 6. KOLO Romunija — Francija Južna Koreja — Jugoslavija Zahodna Nemčija — Švedska 4. B SKUPINA Italija — Turčija 3:1 V zadnji tekmi večera je italijanska ženska ekipa zgubila dvoboj z Brazilijo s tesnim izidom 3:2. 3:0 3:0 3:1 3:1 3:0 3:1 6. KOLO Koreja — Indonezija 5:3 Kitajska — Švedska 4:5 Madžarska — Avstrija 5:0 1. B SKUPINA - 5. KOLO Japonska — Anglija 5:4 Jugoslavija — Francija 5:1 Češkoslovaška — Sovjetska zv. 1:5 5. B SKUPINA Švica — Italija 2:5 Wales — Belgija 4:5 ŽENSKE 1. A SKUPINA — 5. KOLO Sovjetska zveza — Indonezija 3:0 miiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiilliiiilitliiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiifiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiioniooi ODBOJKA Visoka zmaga SZ proti Švedski (6:1) MOSKVA, 7. - V zadnji^ prvega dela svetovnega 1» je A skupine v hokeju na ® lia. Sovjetska zveza zanesljivo P gala Švedsko s 6:1 (4:0, 2. - NOGOMET FIRENCE, 7. - V anti“P^eb tekmi 24. kola italijanske &\s ne A lige je Fiorentina Pre jo-Juventus z 2:1 (0:0). Goposegli Saltutti in Desolati z ^v rentino ter Causio po enajst ki za Juventus. V okviru 2. ženske odbojk^j divizije je Bor sinoči P . Stock s 3:0 (15:5, 15:6, 15. Na turnirju SABA v Trstuj let po zmagi nad Servolan 16:15 osvojil 5. mesto. PRETORIA, 7. - Marijanski sconaro je postavil nov »a, J ^ rekord v teku na 800 m 14 'veje za desetinsko bolje od W ga dosedanjega rekorda. Hill..... DANES ZAKLJUČEK TURNIRJA PRIJATELJI Presenetljiva zmaga 01ympie nad Slogo Fantje bodo igrali v Dolini, dekleta pa na Reki Osrednja odbojkarska prireditev v današnjem dnevu bosta prav gotovo sklepna turnirja pri članicah in članih za 7. pokal prijateljstva. Članice bodo igrale na Reki, člani pa v novi občinski telovadnici v Dolini. Da se sam turnir ne bi predolgo zavlekel, sta naša finalista, kot tudi iz hrvaškega dela Istre, že odigrala medsebojni finalni srečanji. Pri članicah je Bor premagal Breg po ne preveč zanimivi odbojki z 2:1. Tako potujejo Tržačanke na Reko z dvema že osvojenima točkama. Ta zmaga je za Bor vsekakor spodbudna ne pa odločilna za končno zmago. Borovke bodo na Reki naletele na najhujšega nasprotnika v domačem Partizanu. Kljub temu, da bodo domačinke i-grale z drugo ekipo, so nesporno favoritinje za osvojitev sedmega pokala prijateljstva. Če bo Boru uspelo premagati tudi to oviro pa bo imel odprto pot do končne zma- ge. Drugi nasprotnik, vsaj na papirju, šesterka Poreča, ne bi smela biti tako nevarna. V bližnji preteklosti so bile odbojkarice iz tega slikovitega istrskega mesta za naše zastopnice prave učiteljice. Zadnje čase pa se je razmerje moči občutno obrnilo v našo korist. Slej ko prej ni brez možnosti za dober uspeh niti Breg. Čeprav odpotujejo Brežanke na Reko z enim porazom, lahko prijetno presenetijo. Tudi zastopnice iz Doline imajo lepe možnosti za osvojitev točk s Porečem, manj pa s Partizanom. Za sedaj nam ni še znan izid srečanja med Partizanom in Porečem. Glede na predhodne medsebojne spopade teh dveh ekip, je zmaga slej ko prej pripadla Rečankam. Prav glede na to bo prvo jutranje srečanje med Partizanom in Borom izredno zanimivo in povrhu odločilno. Nič manj ne bo zanimiv in privlačen turnir pri članih. Naš dru- gi finalist 01ympia iz Gor ’ jai ni imela tako lahke poti d0 nagtoPa je v predhodno odigranem gorj-s Slogo prijetno presenetila- ^ čani so prikazali odbojko, go-ko obeta. Take odbojke PIjeVeti'1 . _ _____ ,_______ nastopa* | dosedanjih prvenstvenih go- tovo niso pokazali niti v dosedanjih prvenstvenih n V tem srečanju je bila a»beSe, EMISIJA DEVETLETNIH ZAKLADNIH ZADOLŽNIC 5,50% -1982 ■ ■ - : ponudba imetnikom DEVETLETNIH ZAKLADNIH ZADOLŽNIC 5«/« - 1973 do 30. aprila Donos: 6.23 °/° ■ Emisijska cena: 99 lir ■ Letne nagrade po 50 milijonov za vsako serijo od 10 milijard Oproščeni: ■ slehernega realnega, neposrednega, sedanjega in bodočega davka ■ vsakega davka na dediščino ■ davka na darilni prenos v primeru pogodbe med živimi, v primeru sestavljanja dote in družinskega premoženja Vpisovanje je že v teku pri: Banca d'Italia, pri kreditnih podjetjih in ustanovah, na poštnih uradih.