Na Goriškem čezmejni priključki za kolesarske steze /^15 Primorski dnevnik TOREK, 4. OKTOBRA 2011_ Št. 234 (20.249) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Iskanje razdorov ne pelje daleč Dušan Udovič Ekstremna in izrazito politično navdahnjena stališča glede dramatičnega povojnega dogajanja v naših krajih so bila nekdaj vsakdanji kruh skrajne desnice. Na njih sta volilni konsenz in svoje politične kariere gradili najmanj dve generaciji desničarskih politikov in ne samo njih. Danes je ost takih skrajnežev močno obrabljena, graditi politični konsenz na takšnih argumentih pa, kot vidimo, ni več produktivno kot nekoč. Na srečo je tudi glede povojenga eksodusa Istranov prevladal duh dialoga, edinega učinkovitega sredstva za premostitev vojnih in povojnih travm. V tem pogledu so svoj velik delež prispevali predsedniki Italije, Slovenije in Hrvaške z lanskim srečanjem v Trstu, močan odmev pa je imelo tudi nedavno srečanje predsednikov Josipovica in Napolitana v Pulju. A prav ta zgovorna simbolna dejanja, ki nepovratno peljejo na pot sprave in sožitja, so očitno razdražila zadnjo postojanko nepopustljivih epigonov revanšizma in prikro-jevanja zgodovine, ki jo danes v Trstu predstavlja Unija Istranov. Odtod nedostojen napad na Italijansko unijo v Istri, ki je bila s svojimi voditelji na čelu izbrana kot nova tarča za nadaljevanje hujskanja in iskanja razdorov. Izkazuje se, da je bil to udarec v prazno, kajti napad tržaške Unije Istranov so nedvoumnno ožigosali visoki uradni predstavniki italijanske države. Poti nazaj očitno ni, kdor želi ostati v preteklosti, je izbral pot izolacije. Nekaj je gotovo: Unija Istranov dela tako svojim ljudem krepko več škode kot koristi. italija - Po petkovi vložitvi milijona 200 tisoč podpisov za njegov razpis Volilni referendum že pospešil soočenje Medtem je Fiat sporočil, da z novim letom zapušča Confindustrio trebče - Nedeljska občutena slovesnost Ob 65-letnici postavitve spomenika padlim v NOB TREBČE - V Trebčah so v nedeljo domača društva priredila slovesnost ob 65-letnici postavitve spomenika padlim v NOB. Slavnostna govornika sta bila predsednica pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Stanka Hrovatin (v slovenščini) oz. podpredsednik Roberto Birsa (v italijanščini). Svoje misli o ustavi in vrednotah svobode, miru in bratstva so ob spomeniku (ob častni straži tabornikov RMV in skavtov SZSO) podali osnovnošolci, za glasbeno kuliso pa so poskrbeli TPPZ Pinko Tomažič, dekliški zbor Krasje in godba na pihala Viktor Parma iz Trebč. Na 10. strani RIM - Vložitev milijona 200 tisoč podpisov za razpis volilnega referenduma je pospešila politično soočenje v Italiji. Vladna večina je dokaj razbita, saj bi referendum lahko pomenil konec zakonodajne dobe. A huda kri je nastala tudi v Demokratski stranki, kjer je Arturo Parisi zahteval odstop sekretarja Pier Luigija Bersa-nija, češ da ni v zadostni meri podprl referenduma. Medtem je Fiat včeraj sporočil, da bo z novim letom zapustil Confindustrio. Vzrok za to je sporazum o delovnih pogodbah, ki ga je predsednica industrijcev Emma Marcegaglia podpisala s sindikati. Na 5. strani Slovenski premier Borut Pahor proti veliki koaliciji Na 2. strani Okusi Krasa ob 10. jubileju tudi s knjigo Na 4. strani Skupinsko posilstvo v tržaškem središču Na 6. strani Izsledili neusmiljene mlade pretepače Na 6. strani k I IVI • I • • • v Na goriški pokrajini še ni slovenske konzulte Na 14. strani Pipistrel v Kaliforniji pobral prvo nagrado Na 15. strani Preveri zapadlost tehničnega pregleda tvojega vozila! TELEFON 040 412399 cenTRO Revisioni Roiano TEHNIČNI PREGLEDI ZA osebna vozila, tovorna vozila do 3,5t, motorna kolesa, kolesa z motorjem, trikolesnike in štirikolesnike. 2 Torek, 4. oktobra 2011 ALPE-JADRAN / slovenija - Premier v pogovoru za televizijo Slovenija Borut Pahor ni naklonjen zamisli o veliki koaliciji —w 1*1* t # • I • v • • • I | v I I V V • • I • I • • V • • j— • Zaradi krize tudi Slovenci živijo slabse, a zdrs pod prag revsane je bil najnižji v Evropi LJUBLJANA - Iz vrste razlogov nisem naklonjen veliki koaliciji, je v pogovoru za televizijo Slovenija v nedeljo povedal premier Borut Pahor. Kot je pojasnil, njegov in koncept vodenja vlade prvaka SDS Janeza Janše ne gresta skupaj, zato je prav, da po volitvah tisti, ki bo dobil podporo volivcev, prevzame vodenje vlade, drugi pa ostane opoziciji. Na volitvah bodo morali volivci presoditi, ali je »retorika SDS z Janšo tisto, kar je rešitev za naše probleme, ali je to, kar ponujam jaz, lahko boljša perspektiva od njegove,« je dejal Pahor. Dodal je, da volivcem ne more obljubiti boljšega življenja. »Lahko pa obljubim, da bom naredil vse, da kriza vašega življenja ne bo še poslabšala in da ne boste nosili večjih socialnih bremen, kot jih zmorete.« Pahor je še poudaril, da je Janša, ki ga je v pogovoru z Ladom Ambrožičem označil za svojega tekmeca in ne za sovražnika, »letos poleti rekel štirikrat proti,« zato bo moral prevzeti odgovornost za to, da mu je bilo pomembneje, da vlada izgubi podporo, kot da uspejo reforme. »Ljudje bodo morali razsojati tudi o tem,« je dejal. Premier v odhodu sicer pravi, da ima »vizijo in energijo« za to, da tudi po predčasnih volitvah ostane na premier-skem položaju. Ob vsem znanju in izkušnjah razume, kakšni bodo izzivi časa v naslednjih letih in ima približno vizijo, da Slovenijo varno prepeljemo iz obroča krize, je dejal. Sicer pa mu, kot je tudi povedal, ne manjka ponudb za službe izven politike, a mu trenutni položaj preprečuje, da bi se o njih pogajal. Vendar pa, kot je poudaril, je bila politika edina njegova ljubezen v javnem življenju in je živel zato, da je lahko delal. »Ko bom odšel iz politike, bom delal, da bom lahko živel,« je dodal. Pahor je še dejal, da s premier-skega položaja odhaja z zadoščenjem. Da je kos premierskemu položaju, v kar so po njegovih besedah mnogi dvomili, pa je dokazal z rešitvijo spora s Hrvaško, pravi. Priznal je, da Slovenci po letu 2008, ko se je začela kriza, v povprečju živijo slabše, a opozoril, da je bil v Sloveniji zdrs pod prag revščine najnižji v EU in da socialna povezanost v družbi ostaja velika. Glede občutnega zvišanja javnega dolga v času njegove vlade je pojasnil, da je bila večina sredstev namenjena prav za ohranjanje slednje ter za spodbujanje razvoja. arhiv Kriza pa je imela po Pahorjevem mnenju tudi eno dobro stran, namreč, da je »prekinila tok razvoja Slovenije, ki je šel v napačno smer,« in sicer, ko so imeli posamezniki ali skupine pretiran oziroma nesorazmeren vpliv. Zaradi temeljnih reform, s katerimi so se dotaknili privilegijev centrov moči, so mnogi skušali narediti vse, da ta vlada v očeh ljudi ne bi bila uspešna in ugledna, je še dejal Pahor in dal vedeti, da so bili takšni tudi na politični levici. »Zasmehovali so nas, tudi mene osebno in me skušali prikazati kot nesposobneža,« je dejal. »Mnoga omrežja smo pretrgali, zato toliko zadovoljstva ob mojem odhodu, zato v določenem delu levice vlada strah, da bi znova uspel,« je še dejal Pahor. Ocenil je, da je njegov predhodnik na premierskem položaju Janša naredil ključno napako prav v tem, ker ni prekinil nevarnega procesa v razvoju družbe, temveč je raje skušal ustvariti svojo elito. SDS je na nedeljski pogovor odvrnila, da Pahor ne živi v isti resničnosti, kot jo živijo državljani. Največje sprenevedanje Pahorja pa je po besedah SDS izjava, da je dregnil v vplivna omrežja, in da so si ta posledično prizadevala, da bi ga prikazala kot nesposobnega.Pahorjevo prelaganje odgovornosti na SDS v primeru neuspelih vladnih referendumov je neokusno in nespoštljivo, prav tako zvrača-nje krivde na največjo opozicijsko stranko, ki je opozarjala na pomanjkljivosti t. i. "vladnih reform", so zapisali v največji opozicijski stranki. Verodostojnost si je po njihovem mnenju vlada zapravila sama, med drugim s tem, ko je popolnoma ignorirala socialni dialog, in s tem, ko je bila gluha za predloge opozicije. Kot so pojasnili, se zavedajo odgovornosti, ki jo nosi opozicija, ta je še toliko večja v času gospodarske krize. Zato so že januarja 2009 Pahorjevi vladi predlagali sodelovanje v okviru partnerstva 2+10 za razvoj, po zgledu Partnerstva za razvoj iz časa vlade Janeza Janše, a je vlada sodelovanje zavrnila. Po besedah SDS drži, da so (bila) ključni problem tranzicije stara go-spodarsko-politična omrežja, ki so izvedla divjo privatizacijo in ustvarila taj-kune. Ne držijo pa Pahorjeva namigovanja, da je tajkune ustvarila Janševa vlada, so zapisali. Pahorja izjava, da je dregnil v vplivna omrežja, in da so si ta posledično prizadevala, da bi ga prikazala kot nesposobnega, je po mnenju SDS izgovor za njegovo neukrepanje ob številnih aferah, v katerih je predstavnikom ravno teh omrežij zagotavljal, kako jim zaupa. (STA) slovenija - Po podatkih ankete časnika Delo Velika večina se namerava udeležiti predčasnih volitev LJUBLJANA - Predčasnih parlamentarnih volitev v Sloveniji se namerava udeležiti 77,2 odstotka vprašanih v javnomnenjski anketi časnika Delo. Da se volitev 4. decembra ne bodo udeležili, jih je odgovorilo 14,7 odstotka vprašanih. Neodločenih je bilo 8,2 odstotka anketiranih. Javno mnenje pričakuje ostro in umazano kampanjo, je še pokazala anketa. Za večino sodelujočih v tokratni anketi je 4. december pravi termin za izvedbo predčasnih volitev. Tako je odgovorilo 53,2 odstotka vprašanih. Za slabo tretjino, 31,3 odstotka vprašanih, pa je to vendarle prepozno. Volitve bi po njihovem morale biti že prej. Da bi morale biti volitve kasneje in je torej 4. decembra prezgodaj, jih ocenjuje le osem odstotkov. Podrobnejši pregled rezultatov ankete pokaže, da predvsem najmlajši potencialni volivci (stari od 18 do 25 let) in simpatizerji SDS menijo, da bodo volitve prepozno. Več kot polovica vseh anketiranih (55,8 odstotka) je na vprašanje, kakšno predvolilno kampanjo pričakujejo, odgovorila, da bo kampanja letos ostra, s številnimi udarci pod pasom. Na vprašanje, kakšne teme pričakujejo v kampanji, pa je precejšnja večina, 68,9 odstotka anketiranih, odgovorila, da pričakuje medsebojno obtoževanje. Sodelujoče v anketi so tudi vprašali, ali bodo spremljali volilno kampanjo. Pritrdilno je odgovorila precejšnja večina anketiranih (67 odstotkov), nikalno pa 28,7 odstotka. Glede na to, da je udeležbo na volitvah napovedalo 77,2 odstotka anketiranih, bo kampanjo spremljal velik del tistih, ki se nameravajo udeležiti volitev. Kampanja jim je torej zelo pomembna. Zgolj tiste, ki so pritrdilno odgovorili, da bodo spremljali kam- panjo, so v anketi Dela vprašali še, kako jo bodo spremljali. Našteli so jim več možnosti, a odločna večina, 87,5 odstotka anketiranih, je odgovorila, da jo bodo spremljali v medijih. Anketa je tudi pokazala nasprotovanje večine temu, da Slovenija še naprej finančno pomaga Grčiji v njenih prizadevanjih za premostitev finančne in proračunske krize. Proti pomoči Grčiji se je izreklo 76,4 odstotka vprašanih, za pomoč pa le petina oziroma 20,6 odstotka. Za več kot tri četrtine anketiranih (76,4 odstotka) ni dopustno, da državni zbor med razpustom odloča o tako daljnosežni zadevi, kot je poroštvo za TEŠ 6. Telefonsko anketo je za časnik Delo 28. in 29. septembra letos na reprezentativnem vzorcu 399 odraslih državljanov opravil oddelek za tržne raziskave Delo Stik. (STA) Za džamijo v Ljubljani zanimanje z vsega sveta LJUBLJANA - Za mednarodni arhitekturni natečaj za projektno rešitev Islamskega versko kulturnega centra v Ljubljani se zanima 80 podjetij, je povedal tajnik Islamske skupnosti v RS Nevzet Poric. Po njegovih besedah bo število prejetih projektnih rešitev znano do konca tedna. Za gradivo so se zanimala podjetja iz Združenih držav Amerike, Nemčije, Avstrije, Italije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, največ pa jih je bilo iz Slovenije. Islamska skupnost je natečaj za džamijo objavila konec junija, nagradila pa bo prve tri najboljše rešitve. Za prvo nagrado bodo namenili 30 tisoč evrov, za drugo 15 tisoč, za tretjo pa 10 tisoč evrov. Zagotovili so tudi sredstva za tri odkupe, in sicer šest tisoč evrov za vsakega. Kulinarični četrtkovi večeri GRAČIŠČE - Minuli četrtek so v domačiji Ražman v Gračišču v okviru tematskih večerov Gastronomskih zakladov Istre gostili tretji vodeni večer jesenskega dela, ki so ga obogatila izbrana vina in oljčna olja Slovenske Istre. Svoje žlahtne kapljice in odlična oljčna olja so ponudili Gron-dali Abitanti, Kmetija Jogan Damjan, Vina Štule, Olje iz Baredov ter oljčna olja Obad. Že ta četrtek, 6. oktobra, pa bodo v Istrski hiši kulinarike v Pobegih pripravili četrti voden kulinarični večer. Svoja vina bodo predstavili vinska klet Steras, Vinska klet Ra-kar in Vinska klet Plahuta Iztok, oljčna olja pa Ekološko olje Morgan ter Grižon Padna. Za večere je potrebna predhodna rezervacija. Več na www.zakladi-istre.si. Pogrešan 33-letnik AJDOVŠČINA - Policisti v Ajdovščini so bili obveščeni, da sorodniki pogrešajo 33-letnega Mateja Živca iz Štanjela, ki v zadnjem času prebiva v Vrtovinu. Pogrešanega so nazadnje videli v nedeljo ob 19. uri, ko je iz hiše v Vrtovinu odšel na sprehod, a se ni vrnil domov. Živec je visok 182 cm, srednje postave, kratkih črnih las, na desni rami pa ima tetovažo. Oblečen je bil v majico olivne barve s kratkimi rokavi, nosil je jeans kratke hlače in je bil obut v pohodniške čevlje. Drugih predmetov ni vzel s seboj. Vse, ki bi pogrešanega opazili ali karkoli vedeli o njem, prosijo, naj o tem obvestijo najbližjo policijsko postajo. Pokličejo lahko tudi na interventno številko policije 113 ali anonimni telefon policije 080 1200. slovenija - Letos posvečen 50-letnici bralne značke Začel se je teden otrok V 40 muzejih in galerijah v tem tednu posebni družinski programi in druge prireditve LJUBLJANA - Z včerajšnjim Svetovnim dnevom otroka se je začel letošnji teden otroka, ki je tokrat v Sloveniji posvečen 50. obletnici bralne značke in poteka pod sloganom Pojdiva s knjigo v svet. V Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) želijo otroke opozoriti na pomen branja, starše pa spodbuditi k razmišljanju o dostopnosti kakovostne knjige otrokom. Generalna sekretarka pri Zvezi prijateljev mladine Majda Struc je dejala, da želijo v letošnji poslanici tedna otroka najmlajše in njihove starše opozoriti na branje in na kakovostne knjige, ki otrokom zagotavljajo bralno pismenost. Slogan Pojdiva s knjigo v svet je posvečen 50. letnici bralne značke, obenem pa bo vodilo številnih prireditev, ki bodo potekale med 3. in 9. oktobrom. Teh bo letos okoli 500. Struceva je povedala, da otroci danes še vedno veliko berejo, vendar je pomembno tudi, kaj berejo. V letošnjem tednu otroka želijo starše opozoriti na pravilno izbiro knjig, predvsem kakovostnih, saj kot pravi Struceva, je danes izbira knjig ogromna, znajti se v pestri zbirki pa je umetnost in znanje. Pedagoška sekcija Skupnosti muzejev Slovenije je v okviru Tedna otroka pripravila akcijo Z igro do dediščine. V tem tednu se bodo v muzejih in galerijah, teh je skupaj okoli 40, odvijale različne razstave, družinski programi in druge javne prireditve. Otroci in družine bodo v tem tednu imeli prost vstop v muzeje in galerije, ki sodelujejo pri projektu. Ob akciji Z igro do dediščine je dr. Staša Tome, koordinator-ka Pedagoške sekcije SMS, povedala: »V Pedagoški sekciji Skupnosti muzejev Slovenije se neprestano trudimo ustvarjati bogat program za najmlajše in družine, ki bo zadovoljil radovednost in ponudil nova spoznanja. Tudi zato že drugo leto zapored organiziramo skupno akcijo Z igro do dediščine, s katero želimo družinam še bolj približati muzejsko in galerijsko izkušnjo.« V okviru akcije bodo slovenski muzeji in galerije v Tednu otroka pripravili različne razstave, družinske programe in druge javne prireditve (ustvarjalnice, igrarije, pripovedovalnice ter druge dogodke, nastope itd.), namenjene otrokom in družinam. Celoten program akcije je predstavljen v brošurah, ki so dostopne po celi Sloveniji, objavljen pa je tudi na spletni strani Skupnosti muzejev Slovenije. kronika - Bila sta iz Postojne Motorista umrla v nesreči pri Trnovem KOBARID - Cesta med Bovcem in Novo Gorico, ki je na raznih odsekih bila v zadnjem času prizorišče vrste težkih nesreč, je ob koncu tedna spet terjala dve življenji. V nedeljo popoldne okoli 16. ure je na cestnem odseku med naseljema Trnovo ob Soči in Kobarid prišlo do prometne nesreče, v kateri sta poškodbam podlegla 56-letni motorist in 57-letna sopotnica na motornem kolesu, oba doma iz Postojne. Kot so ugotovili policisti, je voznik motornega kolesa vozil iz smeri naselja Trnovo ob Soči v smeri Kobarida. Približno dva kilometra po naselju Trnovo je pripeljal v oster desni ovinek. V ovinku je motorist zapeljal na levo stran ceste, kjer je trčil v odbojno ograjo. Pri tem sta motorist in njegova sopotnica na motornem kolesu silovito treščila na tla. Poškodbe obeh so bile tako hude, da sta oba na kraju podlegla poškodbam. Smrt je na kraju potrdil zdravnik. Istega dne so policisti obravnavali tudi prometno nesrečo pri Cerknem. 51-le-tni voznik motornega kolesa iz Gorenjske z neprilagojeno hitrostjo pripeljal v levi nepregledni ovinek, kjer je zaradi srečevanja z drugim vozilom stalo osebni avto. Da ne bi trčil v vanj, je motorist sunkovito zavrl, pri čemer pa ga je vrglo preko krmila motornega kolesa in padel po vozišču. Motorno kolo je zdrselo po tleh in trčilo v osebni avtomobil. Na srečo 51-letni motorist ni utrpel telesnih poškodb, policisti pa so mu izdali plačilni nalog. V bližini Sežane je voznik osebnega avtomobila na avtocesti povozil dve osebi. Zaradi počene pnevmatike se je voznik osebnega avtomobila iz Bolgarije ustavil in s potnikom izstopil iz vozila. Pričela sta z menjavo pnevmatike, pri tem pa kraj nista zavarovala s triopan znakom, prav tako pa nista imela oblečenih odbojnih brezrokavnikov, stala pa sta na vozišču. Voznik osebnega avtomobila, 42 letni drž. Madžarske, ju je pri tem povozil. 31 letni državljan Bolgarije je bil lažje telesno poškodovan, 28 letni državljan Bolgarije pa je bil hudo telesno poškodovan, vendar ni v življenjski nevarnosti. Državljanoma Bolgarije je bil izdan plačilni nalog. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Torek, 4. oktobra 2011 3 trst - Lacota napada manjšinsko organizacijo v Istri »Italijani sokrivi za množični povojni odhod rojakov iz Istre« Polemične besede vodje Unije Istranovzavrnili tako v italijanski manjšini, kot v Rimu dežela TRST - »Za množični odhod Italijanov iz Istre niso odgovorni le Hrvati in Slovenci, temveč tudi in morda predvsem Italijani. Ne fašisti, temveč tisti, ki so ostali in ki jih danes zastopa Italijanska unija.« Massimiliano Lacota, predsednik Unije Istranov (Unione de-gli istriani), najbolj skrajnega združenja istrskih beguncev, se je tokrat spravil na krovno organizacijo Italijanov iz Slovenije in Hrvaške, ki je kot »aparat jugoslovanskega komunizma« imela točne odgovornosti za eksodus Italijanov iz Istre. Sedanja voditelja krovne manjšinske organizacije Maurizio Tremul in Furio Radin sta dejansko »vsaj moralno odgovorna« za tragična medvojna in povojna dogajanja v Istri, čeprav takrat še nista bila rojena, Italijanska unija (prej Unija Italijanov za Istro in Reko) pa je nastala leta 1991 ob rojstvu samostojnih Slovenije in Hrvaške. Lacota se je na včerajšnji skupščini svoje organizacije čudil, da so njegova stališča (izrekel jih je v Piccolu) povzročila toliko polemik in slabe krvi. Italijanska unija je stališča Lacote označila za blodnje, laži in blatenje italijanske manjšine, neosnovane napade na Italijansko unijo pa je ostro obsodila tudi italijanska vlada z ministrom Carlom Giovanardijem in z podtajnikom Alfredom Mantico. Lacota je včeraj sicer skušal v tonih nekoliko omiliti polemiko, vsebinsko gledano pa je do pičice ponovil svoje napade. Ne samo na italijansko manjšinsko organizacijo, temveč tudi na Italijane, ki so ostali v Istri. V mnogih primerih - je dejal - so si domačini Italijani prisvojili imetje, ki so ga zapustili rojaki oziroma ezuli. Pripisal jim je (Italijanom v Istri) celo neke vrste odgovornost, da se v Istri ne govori več pristnih italijanskih narečij. Lacota se je spravil tudi na italijanski dnevnik La Voce del Popolo, ki je »kriv«, da nepretrgoma izhaja od leta 1944 in datum svojega rojstva »celo« razglaša na prvi strani. Zvezi, ki jo vodita Radin in Tremul, je tudi očital, da ne naredi dovolj za odnose med manjšino in ezuli. Vodja Unije Istranov je večkrat uporabil besedi sprava in umiritev med ezuli in manjšino v Istri, pogoje za to pa bo postavil on na osnovi svoje »zgodovinske resnice«. Lacota je kritiziral tako lansko tržaško srečanje predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške, kot septembrsko pobudo Italijanske unije v Pu-lju s predsednikoma Giorgiom Napoli-tanom in Ivom Josipovicem. Skratka www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Ali se strinjate s predlogom za zmanjšanje števila deželnih svetnikov Furlanije-Julijske krajine? O DA O NE O NE, ker bi ta ukrep prizadel Slovence v Italiji Predsednika Italije in Hrvaške -Giorgio Napolitano in Ivo Josipovič -sta se 3. septembra srečala v Pulju ansa ena sama kritika v stilu, v katerem je La-cota mojster. Na skupščini je predsednik Unije Istranov mimogrede omenil tudi slovensko manjšino. Povedal je, da med Slovenci spoštuje tudi tiste, ki imajo radikalna stališča ter pri tem omenil Koordinacijsko združenje kraških vasi. Noče pa imeti nobenega stika s tistimi, ki odklanjajo zgodovinska dejstva. Omenil je odvetnika in tržaškega tajnika Slovenske skupnosti Petra Močnika, »ki vsako leto ob dnevu spominjanja na fojbe in eksodus dosledno kritizira italijanskega predsednika, češ da odlikuje tudi tiste, ki si tega ne zaslužijo.« Tremul in Radin sta ugotovila, da osrednja organizacija italijanske manjšine ni bila predmet tako obrekovalnih obtožb in napadov niti v najbolj krutih časih jugoslovanskega komunizma. »Italijanska unija je svoje mnenje o preteklih totalitarizmih že večkrat javno in jasno izrazila. Pripravljena je na soočenje in dialog z vsemi, odklanja pa obrekovanje in potvarjanje zgodovinskih dejstev, ki si ju je privoščil Lacota,« pravi Tremul. Še ostrejši je Mantica, ki upa, da bodo Lacotove besede čimprej romale v pozabo, Unija Istranov pa ne bo zaustavila dialoga med ezuli in italijansko manjšino ter tudi ne politike dobrih odnosov med Italijo in njenima vzhodnima sosedoma. S.T. Združenj občin najbrž ne bo TRST - Deželni svet je včeraj ponovno odložil obravnavo spornega zakona, ki ustanavlja združenja goratih občin. Uradno so zakonski predlog preložili zaradi pomanjkanja časa, v resnici pa, ker o zakonu ni političnega soglasja. Niti v desnosredinski koaliciji, kjer so pomisleke nad njim včeraj znova izpostavili zastopniki UDC in nekateri vidni predstavniki Severne lige in desne sredine. Igor Kocijančič, ki je eden od opozicijskih poročevalcev zakona, je izrazil upanje, da bo ukrep znova proučila pristojna komisija deželnega sveta. Združenja goratih občin, ki jih predlaga odbornik Claudio Garlatti, naj bi nadomestila štiri ukinjene gorske skupnosti, ki so trenutno pod izredno komisarsko upravo. To velja tudi za gorsko skupnost Brda-Nadiža-Ter. koroška - V krajih Kazaze in Lovanke pomazano slovensko ime Pomazali dvojezične table Deželni glavar trdi, da gre za »pobalinsko akcijo« brez političnega ozadja... CELOVEC - Prvič, odkar so na južnem Koroškem pred približno poldrugim mesecev začeli postavljati nove, dodatne dvojezične krajevne table, so te postale predmet incidentov oziroma tarča mazaškega izživljanja. Konec preteklega tedna so namreč doslej neznani storilci pomazali dvojezične table v krajih Kazaze in Lovanke v občini Dobrla vas v okraju Velikovec. Na vseh tablah so pre-mazali slovensko ime kraja, nemško označbo pa pustili pri miru. Premaz slovenskega krajevnega imena v obeh krajih so medtem že odstranili, policija pa je sporočila, da še išče storilce. Vse kaže, da je bila akcija načrtovana in politično motivirana, čeprav hoče deželna politika incident prikazati kot pobalinsko akcijo. Tako je koroški deželni glavar Gerhard Dörfler (FPK), ki je akcijo obsodil, dejal, da gre za akcijo brez političnega ozadja. »Po zgodovinski rešitvi rešitve vprašanja dvojezičnih tabel upam, da bo razum močnejši kot pobalinske akcije,« je dobesedno dejal deželni glavar in pozval prebivalce in politične odgovorne v teh krajih, da končno spoznajo, da »takšne šale« ne smejo ogrožati sožitje in dobrega sosedstva. Mazaška akcija nad dvojezičnimi tablami v Kazazah in v Lovankah je dokaj močno odmevala tudi v koroškem časopisju in v ostalih medijih ne le na koroškem, temveč širom Avstrije. Ivan Lukan smučanje - Sodelovanje z ustanovo Promotur Občina Kranjska gora bo vzdrževala tekaško progo tudi na italijanski strani TRBIŽ - Občina Kranjska gora bo vzdrževala tekaško smučarsko progo ob Belopeških jezerih tudi na ozemlju Italije (do gostilne Kantina nelle Alpi Giulie). To sta se na srečanju na Trbižu dogovorila predsednik ustanove Promotur, ki upravlja smučarske proge v Furlaniji-Ju-lijski krajini, Stefano Mazzolini in župan slovenske občine Jure Žerjav. Na sestanku je bil tudi trbiški občinski svetnik Franco Piussi, ki se v sklopu Občine Trbiž ukvarja s športom. Slovenski državljani, ki so lastniki zemljišč na italijanski strani, so že pristali na to sodelovanje, kar naj bi v prihodnjih dneh naredili tudi domači lastniki zemljišč v Italiji, po katerih je speljana tekaška proga. Slednjo so sedaj vzdrževali enkrat tedensko, po novem pa naj bi to delali vsak dan, kar bo gotovo povečalo privlačnost proge. Mazzolini je ob tej priložnosti izrazil željo, da bi Pro-motur v prihodnje postal upravitelj s- 'i i V m T «1 /m Župan Kranjske gore Jure Žerjav (levo) in predsednik Promotur Stefano Mazzolini vseh tekaških smučarskih krog v deželi. Kranjska gora in Promotur uspešno sodelujeta že nekaj časa. Župan Žerjav in predsednik Mazzolini upata, da se bo to sodelovanje v prihodnosti še okrepilo s ciljem, da se ustvarijo pogoji za brezmejno smučarsko središče Julijskih Alp. dežela Zakaj prihaja do zastojev na kolesarski poti? TRST - Zakaj dela za kolesarsko pot Alpe Adria, ki naj bi iz Avstrije šla po Kanalski dolini in furlanski nižini vse do Gradeža, napredujejo tako neznosno počasi? To je vprašanje, ki sta ga svetnika DS Sandro Della Mea in Paolo Menis postavila deželni upravi. Slednja je za odsek iz Du-nje (Dogna) do Možnice (Moggio Udinese) že dodelila milijon evrov, sedaj pa bo potrebno še dodatno financiranje, ker je deželna geološka služba opozorila na potrebo po zavarovanju pred kamenjem in usadi. Svetnika tudi podpirata predlog krajevnih uprav, da bi tudi naslednji predvideni odsek, od Možnice v Pušjo ves (Venzone), bil speljan po opuščeni trasi nekdanje železnice in ne, kot namerava Pokrajina Videm, po 4 km daljši trasi, ki bi zaradi prečkanja številnih prometnic zahtevala dosti večje investicije. 4 Torek, 4. oktobra 2011 GOSPODARSTVO enogastronomija - Niz prireditev in dogodkov od 15. oktobra do 6. novembra Jubilejno izvedbo Okusov Krasa bo spremljala tudi knjiga Organizatorju SDGZ pomagajo tržaška Trgovinska zbornica, Dežela FJK in Pokrajina Trst TRST - Na tržaškem in goriškem Krasu se začenjajo Okusi Krasa, sklop enogastronomske ponudbe tradicionalnih kraških jedi, vin in drugih dobrot, ki ga že deseto leto prireja Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) iz Trsta. Pri prireditvi nastopa 15 gostiln, 5 pekarn in 12 trgovin z živili in vinotek. V gostilnah od Doline Glinščice, ki predstavlja naravno mejo med Istro in Krasom, do Vrha sv. Mihaela na goriškem Krasu, bodo na voljo posebni meniji. Letos so v ospredju jedi s svinjskim mesom, Krožnik Okusi Krasa 2011 pa je ... klobasa. Ponudbo bodo kot vedno obogatili »kotički tipičnih proizvodov« v gostilnah in ostalih sodelujočih obratih, kjer bo na voljo vino, olje, sir, med, sadje in zelenjava, kava, konfeti. V pekarnah pa bodo poleg tradicionalnih sladic ponujali tudi kruh z ocvirki in kruh iz domače moke, mlete z mlinskim kamnom. Med 15. oktobrom in 6. novembrom bo na sporedu bogat niz posebnih, tematskih vinsko-kulinaričnih večerov, izobraževalnih srečanj in razstav, pripravljenih skupaj s fotokrožkoma Fotovideo Trst 80 in Skupina 75 iz Gorice, ter izletov v naravo in po poteh prve svetovne vojne z degustacijami, skupaj z vodiči tržaške skupine Curiosi di natura, Sprejemnega centra Gradina iz Doberdoba, društva Juli@est in muzeja prve svetovne na Debeli griži na Vrhu. Tri tedne bo mogoče poskušati kraške jedilnike v gostilnah in restavracijah (z rezervacijo tudi pozneje) in kupiti pristne pridelke in proizvode pri vseh sodelujočih ponudnikih. Letos bo za udeležence prvič na voljo tudi posebna in zelo dobrodošla storitev - najem avtomobila z voznikom, ki ga bo mogoče rezervirati v restavraciji s popustom in ki bo jamstvo za varno vrnitev domov po večerji. Ob desetletnici Okusov Krasa sbo tiskana priložnostna publikacija, ki jo bo mogoče najti v vseh sodelujočih lokalih. Knjiga bo orisala in obnovila najzanimivejše izkušnje in podvige enogastro-nomske pobude, pri kateri je sodelovalo 40 gostiln in restavracij, med njimi prestižna imena, kot npr. Scabar na Tržaškem in Devetak na Goriškem, in ravno toliko pekarn in živilskih trgovin. Okuse Krasa prireja SDGZ letos s pomočjo Trgovinske zbornice iz Trsta, Dežele Furlanije-Julijske krajine in Pokrajine Trst. Informacije o jedilnikh, lokalih, proizvajalcih, večerih, razstavah in ekskurzijah so dostopne na spletnih straneh www.triesteturismo.net in www. sdgz.it ali po tel. +39 040 6724824. Naslovnica zgibanke letošnje jubilejne 10. izvedbe Okusov Krasa sejmi - V Vidmu se je končal 58. sejem Casa Moderna Philippe Daverio očita Italiji, da zanemarja mlade in prihodnost VIDEM - Z zadnjim posvetom, posvečenim energetskemu varčevanju pri razsvetljavi stanovanja, se je včeraj končal izredno uspešni 58. sejem Casa Moderna, ki so ga na videmskem sejmišču v Tavagnaccu odprli 24. septembra. Drugi konec tedna so bili sejemski žarometi posebej usmerjeni na sobotno srečanje s častnim gostom, znanim umetnostnim kritikom in novinarjem Philippejem Daveriom. Poleg predsednice sejemske družbe Udine Gorizia Fie-re Luise De Marco in predsednika vi-demske trgovinske zbornice Giovanni-ja Da Pozza, je častnega gosta dočakala velika množica novinarjev, navdušencev in seveda obiskovalcev sejma, ki niso želeli izgubiti priložnosti, da prisluhnejo Daveriovim besedam. Odkrili so Daveria, oboroženega z znanjem univerze Bocconi, Daveria kulturnega antropologa, docenta za arhitekturni dizajn in umetnostnega kritika v smislu, da »moram ločevati med avtentičnim in ponarejenim«. »Najlepša lekcija, ki sem ji kdako-li prisostvoval!« je bil navdušen izvedenec za okus Walter Filiputti, kajti eklek-tični Daverio, ki pozna Furlanijo še iz otroških let, je svoj pogovor z občinstvom vrtel okrog pojmov vino, hrana, dizajn in prihodnost. Vino prihodnosti? Za Daveria bo to »narečno vino«, tako kot bo narečni pogovorni jezik prihodnosti. »Pred prvo svetovno vojno smo bili najlepša dežela na svetu, a tudi najrevnejša. Postali smo dežela, ki sovraži mlade in kreativnost, a smo kljub temu ljubitelji dobrega, ker stavimo na kakovost hrane in življenja,« je menil častni gost, ki je vztrajal predvsem pri temi mladih kot simbola prihodnosti. »V Italiji se nihče ne sprašuje, kaj bo čez 15 let. Dejstvo, da vi tukaj to počnete, je zelo zanimivo,« je še dejal. Včeraj končana izvedba sejma Casa Moderna je bila na inovativen način zaznamovana s kontaminiranjem med hrano in dizajnom. V tem smislu so zasnovane nove kuhinje, ki povezujejo tehnologijo, hrano in človeka, kar je bila tudi tema posveta videmske trgovinske zbornice. Sejemska vrata so se zaprla včeraj ob 21. uri, za končni obračun v številkah bo treba počakati še kak dan, o uspehu pa že sedaj ni nobenega dvoma. Lumar Biohaus sad slovenske in furlanske odličnosti MARIBOR - Mariborski proizvajalec montažnih pasivnih in nizkoenergijskih objektov Lumar IG je okrepili svoj položaj na italijanskem trgu, kjer je z ustanovitvijo skupnega podjetja in razstavnega salona v Tavagnaccu pri Vidmu nadgradili večletno sodelovanje s podjetjem Biohaus. »Skupno podjetje Lumar Biohaus je preprosto sinteza odličnosti. Predstavlja novo realnost in simbiozo med tehnologijo in visoko kakovostjo Lumar proizvodnje, združeno s prefinjenim dizajnom, natančno in kakovostno izvedbo, ki odlikuje blagovno znamko Biohaus,« je dejal direktor podjetja Lumar IG Marko Lukič. Biohaus je krovna blagovna znamka skupine USG iz Vidma, ki je že 13 let aktivna na področju bio in ekološke trajnostne arhitekture. Glavna prednost skupnega podjetja Lumar Biohaus je izjemna individualizacija objektov z arhitekturnega vidika in tudi glede strukture konstrukcijskih sten. Ti objekti zato zagotavljajo odlične vrednosti toplotne prehodnosti in toplotnega zamika ter tako zagotavljajo optimalen rezultat bivalne klime hiš v različnih klimatskih okoljih. Lumar Biohaus ima sedež v Tavagnaccu pri Vidmu, kjer v razstavnem prostoru kupcem ponujajo zanimiv pogled na konstrukcijske sisteme Lumar in na najnaprednejše tehnologije, kot sta sistem ogrevanja s toplotno črpalko z visokim izkoristkom ali sistem prezračevanja z rekuperacijo zraka. Le nekaj kilometrov od razstavnega salona si lahko obiskovalci ogledajo tudi prvo bio ekološke naselje v Italiji, ki prewdstavlja najpomembnejšo referenco podjetja Lumar Biohaus na italijanskem trgu, hkrati pa je tudi referenčni model za projektante in za javno upravo, ki se usmerja v ekološko trajnostne gradnje. Mariborsko družinsko podjetje s 65 zaposlenimi je lani ob pozitivnem poslovanju ustvarilo nekaj več kot osem milijonov evrov prihodkov. Letos načrtujejo za več kot četrtino višjo realizacijo, tako da bi presegli deset milijonov evrov skupnih prihodkov. Lumar sicer dobri dve tretjini svojih izdelkov proda na domačem trgu, večji del od preostalih 35 odstotkov proizvodnje pa je že doslej prodajal v Italiji. (STA) EVRO 1,3327 $ -1,3 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 3. oktobra 2011 valute evro (povprečni tečaj) 3.10. 30.9. bencin V Sloveniji podražitev motornih goriv LJUBLJANA - Opolnoči so se v Sloveniji podražili naftni derivati, potem ko je vlada včeraj zvišala trošarine. Neos-vinčeni 95-oktanski bencin se je podražil za 2,6 centa na 1,313 evra, neosvinče-ni 100-oktanski bencin za 2,6 centa na 1,326 evra, dizelsko gorivo za 2,5 centa na 1,263 evra, kurilno olje pa za 1,8 centa na 0,937 evra na liter. Vlada je trošarino za neosvinčeni bencin zvišala s 414,79 na 459,53 evra na 1000 litrov, trošarino za plinsko olje za pogon s 344,43 na 369,79 evra na 1000 litrov, trošarino za plinsko olje za ogrevanje pa z 72,53 na 93,51 evra na 1000 litrov. Skupni finančni učinek ob predpostavki, da bodo spremenjene trošarine veljale celo leto, naj bi znašal 944 milijonov evrov, kar je 81,4 milijona evrov več od finančnega učinka do včeraj veljavnih trošarin. Na mesečni ravni bo taka sprememba zagotovila za 6,78 milijona evrov več javnofinančnih prihodkov iz naslova trošarin od energentov kot v primeru doslej veljavnih trošarin. Spremenjene drobnoprodajne cene energentov bodo inflacijo v oktobru zvišale za 0,115 odstotne točke, je izračunalo ministrstvo za finance. (STA) Skupina AcegasAps končala sanacijo plinskega omrežja v hrvaškem mestu Sušak TRST - Družba Societa Italiana Lining (SIL) iz skupine AcegasAps je končala sanacijo dela plinskega omrežja v Su-šku, hrvaškega mesta, ki je 85 kilometrov oddaljeno od Zagreba. Kot so sporočili iz družbe, je bilo delo opravljeno v »zelo posebnih okoliščinah«, zato je bila potrebna uporaba napredne tehnologije. Odsek mreže, ki so ga sanirali, služi namreč pomembni živilsko-predelovalni tovarni, zato je bilo treba delo opraviti v čim krajšem času, da bi bili tako stroji čim manj ustavljeni. Italijanski tehniki so tako skupaj z delavci reškega podjetja Eko-Kem v enem samem tednu obnovili 700 metrov plinovoda, ki dovaja plin tovarni Gavrilovič. Dela so se začela 26. avgusta in so se končala 31. avgusta. Podjetje SIL v tem obdobju dela tudi v zgodovinskem središču Trsta, kjer zamenjuje stare železne cevovode. ameriški dolar 1,3327 1,3503 japonski jen 102,39 103,79 kitajski juan S,4973 S,6207 ruski rubel 43,2470 43,3500 indijska rupija 65,5160 66,1190 danska krona 7,4423 7,4422 britanski funt 0,SS960 0,S6665 švedska krona 9,1592 9,25S0 norveška krona 7,S260 7,SSS0 češka krona 24,S7S 24,754 švicarski frank 1,2140 1,2170 madžarski forint 294,50 292,55 poljski zlot 4,3S1S 4,4050 kanadski dolar 1,3967 1,4105 avstralski dolar 1,3S3S 1,3S74 bolgarski lev 1,955S 1,955S romunski lev 4,3001 4,3575 litovski litas 3,452S 3,452S latvijski lats 0,7092 0,7093 braziljski real 2,5224 2,5067 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,4SS5 2,5100 hrvaška kuna 7,503S 7,4995 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 3. oktobra 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) 0,23944 0,37211 0,55394 libor (eur) - libor (chf) 0,00500 0,0^33 0,06667 euribor (eur) 1,356 1,550 1,750 ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 1 40.096,39 € +645,85 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 3. oktobra 2011 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE INTFREI IROPA 5,70 1 01 -2,73 -S 1S INIEREUROrn KRKA 1 I IKA KOPER 51,00 -0,76 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 9,39 160,00 156 00 -1,S4 TELEKOM SLOVENIJE 61,00 -0,03 -0,S1 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 17,00 - AERODROM LJUBLJANA 12,90 +3,20 DELO PRODAJA ETOL 21,00 - ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTÜADCM7 50,00 15,40 i on -7,7S -1S 54 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 4,22 h/11 IMnTCCT 1 Q n -6,22 KOMPAS MTS NIKA 7,50 1650 -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVAINICA SAVA 10,20 5 21 -2,95 POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! MS HIB! IANA 10,24 -- SALUS, L_IMBt__IrtNn SAVA TERME ČATEŽ 2SS,00 22,00 179 00 -6,62 IERME ČnlEŽ ŽITO S2,00 - ZAVAROVALNICA TRIGLAV 12,S0 +3,06 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 3. oktobra 2011 - 1,34 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 0,937 +0,05 ALLIANZ ATIAMTIA 6S,25 1065 -3,12 -1 57 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 1,26 04115 +0,S0 -1 S1 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 1,75S 0 S955 -5,99 EDISON ENEL ENI 3,30 13 02 -5,39 -0,66 -1 51 FIAT FINMECCANICA 3,962 512 -3,22 FINMECCANICA GENERALI IFIL 11,90 -2,01 -0,34 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,1S 1156 -0,S4 -1 7S LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 19,35 +0,99 -1 01 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 2,346 5,S0 1 60S -1,94 +1 45 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,175 +3,63 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 9,S3 24,95 -0,91 -6,06 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,476 4,S02 0S21 +0,46 -2,20 +0 1S TENARIS TERNA 9,43 -0,95 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,7S 0,045 +0,29 -3,40 UNICREDIT 2,S0 0,7775 -0,07 -3,12 SOD NAFTE ■ (1S9 litrov) 78,11 $ -1,38 IZBRANI BORZNI INDEKSI 3. oktobra 2011 indeks zaključni tečaj : sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 609,71 -1,45 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.S16,76 -2,03 FIRS, Banjaluka 927,47 1.942,0S C3Q Qn -0,93 +0,40 LISICA i j, uojyiou i SRX, Beograd - - Dicv c^^i^wz-v 1 -»/icqí; un /\, -ja i aji_vi_> NEX 20, Podgorica - MBI 10, Skopje 2.154,20 -0,45 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 10.692,39 -2,02 Nasdaq 100 2.091,15 -2,25 S&P 500, New York 1.104,77 -2,36 MSCI World, New York 1.104,06 -2,27 DAX 30, Frankfurt 5.359,32 -2,59 FTSE 100, London 5.066,S1 -1,20 CAC 40, Pariz 2.923,66 -1,96 ATX, Dunaj 1.SS5,00 -2,43 PX, Praga 917,60 -1,75 EUROSTOXX 50 2.13S,24 -1,90 Nikkei, Tokio S.545,4S -1,7S STI, Singapur 2.621,40 -2,01 Hang Seng, Hongkong 16.S22,15 -4,3S Composite, Šanghaj 2.359,22 - Sensex, Mubaj 16.151,45 -1,S4 / ITALIJA Torek, 4. oktobra 2011 5 politika - Največja razhajanja v vrstah Severne lige Volilni zakon razdvaja vladno večino, a tudi Demokratsko stranko Parisi zahteval odstop sekretarja Bersanija, češ da ni zadostno podprl referenduma RIM - »Volilni zakon me ne zanima. Trenutno mi je pri srcu predvsem to, da rešimo Italijo iz vrtinca dolžniške krize.« Tako je včeraj povedal premier Silvio Berlusconi, ki je pristavil, da vlada mrzlično pripravlja odlok z ukrepi za oživitev gospodarske rasti. Odlok bo po njegovih besedah nared sredi tega meseca. Premier je na tak način včeraj obšel vprašanje volilnega zakona, ki je v središču politične pozornosti, odkar je odbor za referendum minuli petek izročil kasacijskemu sodišču milijon 200 tisoč podpisov. Da bi se izognil tej problematiki, je premier celo odpovedal udeležbo v današnji oddaji Porta a porta na prvi televizijski mreži Rai. Možnost, da bi prihodnjo pomlad referendum lahko odredil odpravo sedanjega volilnega zakona, znanega kot Porcellum, ter vrnitev k prejšnjemu volilnemu zakonu, znanemu kot Mattarellum, namreč močno razdvaja desnosredinki tabor, pa tudi sami glavni vladni sranki, se pravi Ljudstvo svobode in Severno ligo. Notranji minister Roberto Maroni, sicer vidni predstavnik Bossijeve stranke, je pod vtisom velikega števila ljudi, ki so podpisali za referendum, v soboto izrazil podporo ljudskemu glasovanju. Mnogi so ga razumeli v smislu, da se zavzema tudi in mogoče predvsem za predčasne volitve. Takoj se mu je postavil po robu drugi vidni predstavnik Severne lige, Roberto Calderoli, ki je sicer uradni oče Porcelluma. Duhove je v stranki skušal pomiriti Bossi, češ da Liga drži dano besedo in da vladi ne bo odvzela podpore. Toda različna stališča obstajajo, kot rečeno, tudi v Ljudstvu svobodi. Strankin načelnik v poslanski zbornici Maurizio Cicchitto se je npr. izrekel za spremembo sedanjega volilnega zakona v parlamentu, tako da bi preprečili referendum. To stališče je podprl eden izmed koordinatorjev stranke, obrambni minister Ignazio La Russa. A nasprotnega mnenja je zunanji minister Franco Frattini, po katerem bi morali spoštovati voljo ljudi. Sicer pa referendum povzroča hudo kri tudi v opozicijski Demokratski stranki. Arturo Parisi je na včerajšnjem zasedanju vodstva stranke zahteval odstop sekretarja Pier Luigija Bersanija, češ da ni v zadostni meri podprl referenduma in tako zamudil pomembno politično priložnost, saj je pobuda naletela na izredno ljudsko podporo. Bersani pa je opozoril, da za demokrate Mattarellum ni najboljša rešitev, zaradi česar se bo stranka zavzemala za reformo volilnega zakona v parlamentu, če to ne bo mogoče, pa bo na referendumu podprla spremembo sedanjega zakona. Notranji minister Roberto Maroni je podprl referendum ansa primer ruby Berlusconijevi obrambi ni uspelo preložiti sojenja MILAN - Milansko sodišče, na katerem poteka sojenje premieru Silviu Berlus-coniju v primeru Ruby, je zavrnilo zahtevo njegovih odvetnikov, naj se sojenje preloži do odločitve ustavnega sodišča o pristojnosti sodišča za sojenje premieru. Berlusconijeva odvetnika sta včeraj na zaslišanju zahtevala zamrznitev sojenja do 15. februarja prihodnje leto, ko naj bi že bila znana odločitev ustavnega sodišča o tem, ali je milansko sodišče sploh pristojno za sojenje premieru. Poslanci Berlusconijeve stranke Ljudstvo svobode so namreč na ustavno sodišče naslovili pritožbo, češ da bi premieru moralo soditi posebno sodišče, ker naj bi očitana mu kazniva dejanja storil med opravljanjem svoje funkcije. Sojenje premieru, ki mu tožilci očitajo, da je plačal za spolne odnose z mladoletno prostitutko in da je zlorabil svoj položaj, ko je slednjo spravil iz zapora s klicem na policijsko postajo, se bo tako nadaljevalo. Za obe kaznivi dejanji Berlusconiju skupaj grozi do 15 let zaporne kazni. Na milanskem sodišču se bo sicer začelo še eno sojenje, povezano s tako imenovanimi bunga bunga zabavami premiera Ber-lusconija. Obtoženi so televizijec Emilio Fe-de, političarka Nicole Minetti in televizijski agent Lele Mora. Sodišče je prvo obravnavo zoper trojico, ki je domnevno spodbujala prostitucijo, sklicalo za 21. november. gospodarstvo - Zaradi sporazuma o delovnih pogodbah Fiat in Fiat Industrial zapuščata Confindustrio TURIN - Družbi Fiat in Fiat Industrial od 1. januarja 2012 ne bosta več včlanjeni v Confindustrio. Odločitev je sporočil pooblaščeni upravitelj obeh družb Sergio Marchionne v pismu, ki ga je včeraj poslal predsednici italijanskih industrijcev Emmi Marcegaglia. Marchionne je pojasnil, da je treba vzrok za ta korak iskati v sporazumu o delovnih pogodbah, ki ga je Mar-cegaglia 21. septembra podpisala s sindikalnimi zvezami Cgil, Cisl in Uil. Ta sporazum po njegovih besedah v veliki meri izjalovi nove možnosti, ki jih na področju delovnih pogodb odpira 8. člen vladnega zakonskega odloka z zadnjimi varčevalnimi ukrepi. Ta člen namreč dopušča možnost, da podjetniške kolektivne delovne pogodbe obidejo določila vsedržavnih kolektivnih delovnih pogodb ter celo nekaterih zakonov, kot je Statut delavcev, kadar gre npr. za odpustitev iz službe. Sporazum, sklenjen 21. septembra, pa se do neke mere postavlja tej mož- Sergio Marchionne ansa nosti po robu. To naj bi »prisililo« družbi Fiat in Fiat Industrial, da zapustita Confindustrio, saj bi v nasprotnem primeru ne mogli izvajati »s polno gotovostjo« podjetniških sporazumov, ki sta jih s sindikati sklenili za tovarne v Po-miglianu DArco, Mirafioriju in v Gru-gnascu. Vodstvo zveze industrijcev se je na Marchionnejevo pismo takoj odzvalo. »Confindustria je prostovoljno združenje svobodnih podjetnikov. Sprejmemo v vednost Fiatovo odloči- tev, čeprav se z njo ne strinjamo niti s tehnično-pravnega vidika,« beremo v noti za tisk. Marchionnevo sporočilo je naletelo na kritične odzive tudi v sindikalnih vrstah, zlasti v vodstvu Cgil. »Fiat noče spoštovati pravil in zavrača sindikalna predstavništva,«» je dejal član sindikatovega vsedržavnega tajništva Vincenzo Scudiere. Predstavniki drugih sindikatov pa so v svojih sicer kritičnih odzivih z zadovoljstvom zabeležili, da je Marc-hionne včeraj vsekakor potrdil načrt investicij v Italiji. Tako naj bi v drugi polovici leta 2013 v tovarni Mirafiori v Tu-rinu začeli proizvajati terenska vozila Jeep. V isti tovarni bodo proizvajali tudi nove modele alfa romeo mito, v tovarni FMA v kraju Pratola Serra pri Avellinu pa bodo razvijali nov bencinski turbo motor. »Mi hočemo samo proizvajati, nas politika ne zanima,« je dejal Marc-hionne. črna kronika - V središču Barlette V zrušenju stavbe 1 žrtev in 4 pogrešani Reševalci na ruševinah stavbe perugia - Proces o umoru 22-letne britanske študentke Meredith Kercher Amanda in Raffaele oproščena Obtoženca nista umorila Meredith, edini krivec ostaja Rudy Guede - Nove preiskave obrambe so povsem izpodbile dokaze preiskovalcev PERUGIA - More je konec. Amanda Knox in Raffaele Sollecito sta bila oproščena, češ da v noči na 2. november 2007 v Pe-rugii nista umorila 22-letne študentke Meredith Kercher. Sinočnja prizivna razsodba je nepričakovano izničila razsodbo prvostopenjskega sodišča, ki je decembra 2009 obsodilo danes 24-letno ameriško študentko Amando Knox in njenega tedanjega italijanskega zaročenca 27-letnega Raffaeleja Sol-lecita na 26 oziroma 25 let zapora zaradi umora britanske študentke Meredith. Tretji obtoženec, 23-letni državljan Slonokoščene obale Rudy Guede, je bil medtem po kratkem postopku obsojen na 16 let zapora. Na sodišču v Perugii se je včeraj po štirih letih odigralo še zadnje dejanje v dolgi aferi o Meredithinem umoru. Solze so oblile Amandin obraz, medtem ko je Raffaele sodnikovo odločitev sprejel z vedrim izrazom. Meredithina družina je ostala brez besed, na ulicah pa se je skoraj soglasno dvignil krik: »Sramota!« Britansko dekle je policija našla v njeni sobi, skorajda golo s prerezanim vratom. Preiskave so dolgo trajale, za zatožno klop- jo se je v tem času zvrstilo tudi nekaj ne-dolžnežev (med temi Patrick Lumumba), med obtoženci pa sta vseskozi bila Amanda, žrtvina sostanovalka, in Raffaele. Po ugotovitvah preiskovalcev naj bi se Meredith uprla skupinski spolni igri: Sollecito naj bi jo zato imobiliziral, Guede jo davil in skušal posiliti, medtem ko naj bi jo Amanda Knox naposled z nožem zabodla v vrat. Sicer je medtem prišlo do novih preiskav s strani Amandine obrambe; slednje naj bi izpodbile vse dotedanje ugotovitve in dokazale več napak preiskovalcev, tako glede sledi DNK Meredith in Amande na nožu na Raffaelejevem domu kot glede žrtvinega modrca in sledi Raffae-lejevega DNK na njem. Včeraj sta Amanda in Raffaele pred razsodbo še zadnjič tožilcem ponovila, da sta nedolžna in da bi se rada vrnila domov in si začela graditi prihodnost. Oglasila pa se je tudi Meredithina družina, ki je za krivca že pred leti označila Amando in Raffaeleja. Povsem različnega mnenja je ameriška javnost, ki je vseskozi podpirala rojakinjo Amando, žrtev domnevne nestrokovnosti in neobjektivno-sti italijanskih preiskovalcev. Amanda Knox zapušča sodišče s solzami sreče ansa ansa BARLETTA - Včeraj okrog 12.25 se je v središču Barlette v Apuliji zrušila dvonadstropna stavba, v pritličju katere je delovala mala tovarna pletenin. Tragični dogodek je zahteval vsaj eno smrtno žrtev. Gre za 14-letno hčerko lastnikov tovarne Mario Cinque-palme, ki se je včeraj predčasno vrnila iz šole in tekla v tovarno k staršem. A ko zapiramo redakcijo, so pod ruševinami vsaj štiri osebe, dve od katerih naj bi dajali znake življenja. Nekaj ljudi so reševalci že uspeli žive potegniti izpod ruševin. Stavba je stala v središčni Ul. Roma. V njenem prvem in drugem nadstropju so bila prazna stanovanja, v pritličju pa je, kot rečeno, delovala mala tovarna pletenin. Uporabniki so že pred nekaj dnevi opazili, da stabilnost stavbe popušča. Zelo verjetno je bila to posledica dejstva, da so porušili sosednjo zgradbo, da bi jo na novo sezidali. Zaskrbljeni krajani so vsekakor pretekli petek obvestili pristojni občinski urad, ki naj bi po nekaterih virih takoj potem poslal inšpektorje na ogled. Ti naj bi potrdili sum, da stavba ni stabilna, in sklenili, da jo bo treba temeljiteje pregledali. To naj bi se zgodilo v tem tednu. Toda tragedija je prehitela občinske inšpektorje. Tudi to je zdaj eno izmed vprašanj, ki jih bodo preučili preiskovalci. Preiskave vodi krajevni državni pravdnik Carlo Maria Capristo. 6 Torek, 4. oktobra 2011 KULTURA / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu tržaški občinski svet - Resolucija Un'altra Trieste ni prodrla Zavrnjeno poimenovanje ulice po 12. juniju 1945 Leva sredina glasovala proti - Cosolini napovedal namestitev tabel o zgodovinskih dogodkih V Trstu ne bo ulice, poimenovane po 12. juniju 1945, dnevu odhoda jugoslovanskih sil iz mesta. Tako je sinoči odločil tržaški občinski svet z zavrnitvijo resolucije, v kateri sta svetnika Unaltra Trieste Ales-sia Rosolen in Franco Bandelli pozivala župana in mestno upravo, naj poimenuje mestno ulico po tem »zgodovinskem datumu«. Resolucijo je zavrnilo 22 svetnikov levosredinske večine, podprlo jo je 12 svetnikov desnosredinske opozicije (Unaltra Trieste, Ljudstvo svobode, Severna liga, Dipiazzova lista in Prihodnost in bodočnost), svetnika Grillovega Gibanja petih zvezd Paolo Menis in Stefano Patuanelli pa sta se vzdržala. Rosolenova je predstavila resolucijo že na prejšnji seji. Sinoči je dodala, da je za »širše razumevanje razlogov drugih pristala na predlog o dvojnem poimenovanju ulic, in sicer tudi po 30. aprilu 1945, »ko je don Marzari dal ukaz, naj se mesto upre.« Levosredinska večina je že pred začetkom obravnave te resolucije zahtevala četrturno prekinitev. Očitno zato, da bi se svetniki dogovorili, kaj storiti. Roso- lenovi je v imenu celotne večine odgovoril vodja Demokratske stranke Giovanni Maria Coloni. Poudaril je, da je dvajseto stoletje pustilo mestu različne spomine. Zelo težko bi bilo poiskati skupni spomin, lahko pa se različne spomine »prečisti«. V ta namen je predlagal nastavek nekakšne poti spominov, ki bi zajela različne strani tržaške zgodovine, da bi na ta način presegli deljeno preteklost ter napovedal sestavo dokumenta, ki naj bi vzel vse te drobce mestne zgodovine v poštev. Drugi podpisnik resolucije Bandelli je omenil veliko odprtost pretekle uprave do razumevanja preteklosti. Spomnil je na Mutijev koncert s tremi predsedniki, Pahorjevo Nekropolo v Verdiju, ter se vprašal, kdaj bo napočil čas, ko bo tudi 12. junij 1945 deležen podobne pozornosti. Če bo dokument zavrnjen, pa ga bo poslal predsedniku Napolitanu, je napovedal. V razpravo so v zelo umirjenih tonih posegli Maurizio Ferrara (Severna liga), Michele Lobianco (Prihodnost in svoboda), Claudio Giacomelli, Paolo Ro- vis, Maurizio Bucci (vsi Ljudstvo svobode). Vsi so podprli resolucijo. Tudi vodja Ljudstva svobode Everest Bertoli jo je, a v mnogo ostrejših tonih, obregnil pa se je tudi ob župana Roberta Cosolinija, ker je dobrohotno sprejel »titovsko poroko na Velikem trgu.« V drugem posegu je Ferrara predlagal postavitev spominske table, ki naj bi v občinski palači spominjala na 12. junij 1945. Po novi prekinitvi je župan Cosolini, potem ko je poudaril, da je bila razprava omikana, z izjemo Bertolijevega posega, zagotovil, da bo njegova uprava namestila tablo v spomin na 12. junij 1945, in sicer v okviru širšega priznanja pomembnih dogodkov iz polpretekle zgodovine, ki bodo tudi obeleženi s spominskimi tablami. Napovedal je tudi, da v zvezi z resolucijo ne bo glasoval. Kljub zagotovilu o namestitvi table sta Rosolenova in Bandelli vztrajala pri svojem. Resolucije nista umaknila, tako se je mestna skupščina o njej izrekla in jo - po pričakovanju zavrnila. M.K. občina - Projekt odborništva za socialo Civilna služba za pomoč priletnim in prizadetim Občinska odbornica za socialne politike Laura Famulari je včeraj predstavila nov projekt za civilno službo, namenjen mladim od 18. do 28. leta starosti. Na razpolago je v tem smislu deset mest za pomoč priletnim in prizadetim osebam. Prošnje za civilno službo v okviru Občine Trst je treba vložiti do 21. oktobra. Prostovoljci bodo zaposleni 30 ur tedensko za 12 mesecev in bo njihova mesečna plača 433,8 evra. Projekt je priložnost za mlade, da pomagajo šibkejšim, je povedala odbornica Famulari in poudarila, da so letos poskrbeli za novost, ki bo prispevala k ohranjanju spomina. Mladi prostovoljci bodo namreč spodbujali priletne, da govorijo o lastni pre- teklosti, njihove spomine pa bodo tudi zabeležili. Sicer bodo tudi sodelovali pri animacijah in drugih pobudah, ki jih bodo prirejali v občinskih domovih za ostarele oziroma občinskih strukturah na ozemlju. Prostovoljci bodo vključeni v projekt pristojnega odborništva, ki jemlje v poštev skupno 120 priletnih in 35 prizadetih v centru za priletne v Ul. Marchesetti št. 8/1, v domu Gregoretti v Ul. de Ralli št. 1, v dnevnem centru Campanelle na Reški cesti št. 201 in dnevnem centru v Ul. Weiss št. 3. Informacije v zvezi s civilno službo nudijo na spletni strani http://www.reteci-vica.trieste.it in tel. št. 0406754231, elektronska pošta ufficiodipiano@comune.trie-ste.it. partnerstvo - SVBG in Elan Nova Elanova jadrnica nosi ime Barcolana 310 Cosolini in odborniki danes pri Sv. Ivanu Tržaški župan Roberto Cosolini se bo danes skupaj s člani občinskega odbora srečal z občani pri Sv. Ivanu in sicer v šotoru, ki na območju nekdanje avtobusne garaže prevoznega podjetja Trieste Trasporti že nekaj let nadomešča župnijsko cerkev, ki je trenutno zaprta zaradi popravila. Na srečanju, ki se bo začelo ob 18.30, prireja pa ga krajevni odbor občanov, bo govor o nekaterih žgočih vprašanjih, ki skrbijo tako prebivalce Sv. Ivana kot tudi druge občane. V prvi vrsti gre za pripravo smernic za nov prostorski načrt Občine Trst, kjer Svetoivančani zahtevajo krepko znižanje indeksov zazidljivosti zemljišč, dalje za popravilo strehe župnijske cerkve in predvsem za spremembo načrta za ureditev območja bivše avtobusne garaže. Sedanji načrt predvideva izgradnjo dveh večjih telovadnic, medtem ko občanski odbor zahteva gradnjo le ene telovadnice, preostali prostor pa bi uredili tako, da tam potekajo dejavnosti, ki so nujno potrebne za krajevno prebivalstvo, kot npr. center za druženje otrok, mladih in starejših, dvorane za kulturne dejavnosti, igre, delavnice, knjižnico, razstave, predavanja, snemanja, koncerte idr. Prav tako naj se uredi rekreacijsko središče z integrirano šolsko službo, otroškimi jasli in dnevnim centrom za starejše ter vrtom, na območju pa naj bi poskrbeli tudi za parkirna mesta po socialno sprejemljivih cenah. Protokol Občina-sindikati o zakupih javnih del Tržaški župan Roberto Cosolini in pokrajinski tajniki Cgil Adriano Sin-kovich, Cisl Luciano Bordin, Uil Enzo Timeo in Ugl Maria Giovanna D'Este so ob prisotnosti občinske odbornice za socialne zadeve Laure Famulari podpisali protokol o zakupih del in občinskih servisov. Protokol naj bi zajamčil delavske pravice, zagotovil občanom boljše servise in pomenil priznanje najboljšim in najbolj resnim podjetjem, ki so si zagotovile zakup javnih del. V protokolu so med drugim predvidena javna srečanja s sindikalnimi organizacijami (potekala naj bi dvakrat letno, marca in septembra), na katerih naj bi preverili potek del v zakupu. ul. s. anastasio Posilili naj bi jo v barih in na ulici Karabinjerji tržaškega operativnega oddelka so v soboto ponoči pridržali štiri mlade romunske državljane, stare 29, 24, 22 in 21 let. Dolžijo jih skupinskega spolnega nasilja nad 31-letnico, rojeno v Beogradu in s stalnim bivališčem v Trstu. Moški, ki ravno tako bivajo v Trstu, naj bi žensko v noči na nedeljo večkrat zlorabili, z njo so se pomikali od bara do bara in jo na koncu naskočili še v temni ulici, kjer so jih karabinjerji zasačili. Danes bo sodnik za predhodne preiskave odločal o pripornem nalogu. Razčistiti okoliščine nočnega dogajanja ne bo lahko. Ženska je občasna gostja centra za mentalno zdravje in komunikacija za preiskovalce ni najbolj enostavna. Dogajanje so časovno uokvirili med 1. in 2. uro ponoči, spolno nasilje pa naj bi se po navedbah tržaških ka-rabinjerjev začelo na stranišču nekega bara blizu glavne železniške postaje. Karabinjerji navajajo, da je do druge zlorabe prišlo na stranišču drugega bara, tokrat v Ulici Ghe-ga, tretjič pa so žensko grobo naskočili kar na odprtem, v temnem in nekoliko skritem kotičku bližnje Ulice S. Anastasio. Nek očividec je njihovo hrupno početje opazil in takoj obvestil karabinjerje, ki so nasilneže presenetili med samim spolnim občevanjem ter jim nataknili lisice. Vse štiri so pridržali, trenutno so v tržaškem zaporu. Preiskavo vodi državni tožilec Massimo De Bortoli. Proučil bo zdravniško poročilo (žensko so ponoči odpeljali na pregled v bolnišnico), v sodelovanju s karabinjerji bo preveril okoliščine nočnih dogodkov in odgovornosti vpletenih posameznikov. Ugotoviti bo treba, ali je ženska poznala četverico in kako je nočno dogajanje točno potekalo, pri čemer bodo dragocena pričevanja strank in uslužbencev obeh tržaških lokalov. Zaenkrat ni jasno, ali so vsi štirje moški aktivno sodelovali, ali pa je bil kdo od njih zraven v vlogi gledalca. (af) ulica crispi - Nov primer nasilja med najstniki Po napadu skoraj oslepel Težko maščevanje nad sedemnajstletnikom, napadalci neusmiljeni - Rocolska policija izsledila tri osumljence Na navtičnem sejmu v Genovi je prišlo do tržaško-slovenskega jadralnega zavezništva. Predsednik jadralnega društva SVBG Vincenzo Spina je namreč z Luigijem Corettijem iz podjetja Adria Ship, ki je uvoznik Ela-novih izdelkov v Italijo, podpisal pogodbo o sodelovanju, na osnovi katere bo nova Elanova jadrnica, ki je sedaj še prototip, nosila ime Elan 310 Barcolana. Prototip, ki je zasidran na salonu v Genovi, se ponaša s posebnim dizajnom, navdihnjenim z dva tisoč jadri zgodovinske tržaške regate. Sodelovanje med begunjskim Ela-nom in in tržaškim jadralnim klubom predvideva poleg ekonomskega dela tudi skupno promocijo na najpo- membnejših evropskih navtičnih sejmih. Ime Barcolane bo tako prihodnje leto združeno z Elanovim v Dus-seldorfu, Parizu in Londonu, pa tudi v vseh pristaniščih, kjer bodo jadrnice Elan 310 Barcolana našle privez. »Tisto, kar mi je pri tem partnerstvu posebno všeč, je dejstvo, da je Elan 310 resnično barka, ki bo postala am-basadorka Barcolane, saj je Elan podjetje s srcem v Jadranu, je izraz našega vetra in našega morja,« je komentiral Spina, medtem ko je komercialni direktor Elanove ladjedelnice Luka Kepec poudaril, da gre za »jadransko zaroko«, ki se začenja v Genovi in projicira navtično tradicijo Severnega Jadrana po vsej Evropi. Pred dnevi so karabinjerji prijeli mladega Tržačana, ki je na Trgu Oberdan z nožem ranil sedemnajstletnega tujca, zdaj pa je podoben primer predmet preiskave, ki jo vodi policija. Sredi septembra je skupinica mladeničev na vogalu med ulicama Crispi in Rossetti brutalno napadla sedemnajstletnika in mu povzročila hude telesne poškodbe, policisti rocolskega komisariata pa so v naslednjih dneh in tednih izsledili tri izmed štirih napadalcev. Poškodovanega mladeniča so v bolnišnici celo dvakrat operirali, saj je žrtev napada resno tvegala, da zaradi prejetih udarcev oslepi. Nasilje je izbruhnilo 16. septembra (približno teden dni pred dogodkom na Trgu Oberdan), ko je skupina mladih priseljencev iz severnoafriških držav pozno zvečer nagovorila in z zvrhano mero nasilja napadla sedemnajstletnega Tržača-na. Kljub razmerju štiri proti ena, jim niso zadostovale gole roke: uporabili so tudi nož, pa še ugriznili so ga. Po informacijah, ki jih je policija zbrala med pogovori z očividci, so napadenega brcali še po tem, ko je nemočno padel na tla. Glavo so mu nekajkrat sunili ob kovinski drog, ki ločuje pločnik od cestišča, nakar je domnevni vodja skupine še vztrajal in negibno žrtev nekajkrat močno brcnil v glavo in trup. Po dogodku - ko so se napadalci že razbežali - je služba 118 prepeljala poškodovanega v bolnišnico. Zaradi močnih udarcev v glavo in obraz, odrgnin na prsih in trebuhu, ureznin na rokah in ugrizov na prstih so zdravniki ocenili, da so poškodbe zelo hude. Največ skrbi je povzročalo desno oko, ki se zaradi brc in udarcev s pestjo ni odzivalo. Po dveh kirurških posegih se je njegovo zdravstveno stanje izboljšalo. Rocolski policisti so se pogovorili z očividci, med brskanjem po lastnih podatkih pa so takoj ugotovili, da je do prvega dejanja prišlo večer pred napadom, 15. septembra. Pri Kovačevem mostu (Ponte della Fabra), ki povezuje Goldonijev trg z Ul. Carducci, sta se 17-letni Tržačan in 18-letni Maročan E. M. J. brez resnejšega razloga hudo sporekla. Poseči je morala policija, ki je dvojico s težavo ločila, saj je 18-letnik še naprej odkrito grozil leto mlajšemu fantu, policistom pa se je upiral. Močno vinjenega Maročana so odvedli na kvesturo in ga kazensko ovadili zaradi upiranja javnemu funkcionarju. Naslednjega dne je E. M. J. s prijateljem ustavil istega 17-letnika, ki se je z vrstnikom sprehajal po Drevoredu XX. septembra. Napadla sta ga, vendar neuspešno, ker so pravočasno posegli nekateri mimoidoči. Nekaj minut pozneje pa je E. M. J. s tremi prijatelji spet dohitel svojo tarčo na Ulici Crispi, kjer je prišlo do brutalnega napada s težkimi posledicami. S tem početjem naj bi se E. M. J. maščeval zaradi nevšečnosti, ki so ga dan prej doletele po posegu policije. Policisti pa so poleg njega v naslednjih tednih identificirali še 19-letnega S. R. in njegovega sovrstnika M. A., maroškega in tunizij-skega državljana, oba s stalnim bivališčem v Trstu. Tunizijcu so zasegli škarje, ki naj bi jih uporabil kot pripomoček pri udarjanju s pestjo. Četrtega člana skupine, ki je bila do mladoletnika povsem neusmiljena, še iščejo. (af) / TRST Torek, 4. oktobra 2011 7 šolstvo - Vtisi z Evropske poletne šole klasikov Kako je grška kultura osvojila rimski svet Pobude so se udeležile tudi tri dijakinje klasične smeri liceja Prešeren Graecia capta ferum victorem cepit et artes intulit agresti Latio - Osvojena Grčija je osvojila krutega zmagovalca in je v kmečki Lacij pripeljala umetnosti: stavek, ki ga je bil pred približno dva tisoč leti zapisal rimski pesnik Horac, je očitno navdihnil prireditelje desete Evropske poletne šole klasikov, ki je od 19. do 25. septembra potekala v Trstu v prostorih Oddelka za zgodovino in kulture od antike do sodobnega sveta tukajšnje univerze v sodelovanju z Združenjem za preučevanje in poznavanje kultur antičnega sveta ter pod pokroviteljstvom ministrstva za šolstvo in v sodelovanju z Občino in Pokrajino Trst ter s pomočjo številnih sponzorjev in ustanov. Prav Graecia capta - Poraženec kot vzgojitelj je namreč bil naslov intenzivnega tedna, ki je potekal v znamenju predavanj in delavnic pod vodstvom univerzitetnih docentov z raznih italijanskih in drugih evropskih univerz, ciljno publiko pa so predstavljali dijaki višjih srednjih šol s Tržaškega. Rdeča nit letošnje pobude je bil namreč tih in prikrit, a vseeno nadvse uspešen prodor grške kulture (tako klasične kot heleni-stične), se pravi kulture poraženca - Rim je namreč vojaško osvojil Grčijo v 2. stoletju pred Kristusom - v rimski svet, ki je viden tako v književnosti kot tudi v arhitekturi ter likovni umetnosti. Temu je bila posvečena vrsta tematskih predavanj o najrazličnejših aspektih tega kulturnega prodora, poleg tega so stekli tudi obiski arheoloških najdišč, cilj vsega pa je bil približati viš-ješolcem klasične študije in antične kulture, obenem pa jim tudi omogočiti vpogled v univerzitetne didaktične metode. Na to ponudbo so se odzvali določeni dijaki oz. profesorji nekaterih klasičnih in znanstvenih licejev iz Trsta in Vidma: kar zadeva šole z italijanskim učnim jezikom, so bili na poletni šoli zastopani klasični liceji Francesco Petrarca in Dante Alighieri iz Trsta ter Ja-copo Stellini iz Vidma ter znanstvena liceja Guglielmo Oberdan in Galileo Galilei iz Trsta, za slovenske šole pa klasična smer Liceja Franceta Prešerna. Slednjo so zastopale dijakinje Nina Pahor, Nicole Parmesan in Caterina Duc-ci Novelli, ki obiskujejo 1., 2. oz. 3. klasični licej. Potem ko so sledile predavanjem, so se vključile v delo po skupinah, ki so z delom nadaljevale tudi potem ko se je poletna šola klasikov uradno zaključila. Nina in Nicole sta se vključili v arheološko-umetnostno, Ca-terina pa v gledališko-glasbeno skupino. Njihova mentorica je bila prof. Barbara Zlobec, ki poučuje klasične jezike na liceju Prešeren, obenem je med organizatorji poletne šole za klasike, kjer je zadolžena za stike z univerzami iz vzhodne Evrope. Z Nino in Nicole ter prof. Zlob-čevo smo se v prejšnjih dneh pogovorili o enotedenski izkušnji poletne šole, ki je bila po njihovi splošni oceni zelo pozitivna, čeprav precej naporna, saj, kot pravi Nina, so bile nekatere obravnavane teme zahtevne: ni šlo namreč za Poletna šola klasikov je višješolcem želela približati klasične jezike in antične kulture, pa tudi univerzitetne metode dela kroma običajne stvari, ki jih obravnavaš v šoli, vendar, dodaja Nicole, je šlo vseeno za osebno zadoščenje, saj sta se naučili veliko novega, kar jima bo gotovo pomagalo pri učenju. Dijakinji sta se vključili v arheološko-umetnostno skupino, kjer sta skupaj z dijaki drugih šol pod mentorstvom t.i. tutorjev, vlogo katerih so opravljali univerzitetni študentje, pod drobnogled vzeli pomen portreta oz. vpliv grške kulture na oblikovanje portreta od antike do sodobnega časa. Z dijaki italijanskih šol sta se lepo ujeli ter sodelovali v skupini, kjer so se naučili tudi sožitja in sodelovanja, čeprav, dodaja prof. Zlobčeva, je bil sporazumevalni jezik po sili razmer italijanščina. Z zaključkom poletne šole pa se nasprotno ni zaključilo delo po skupinah. Prav na dan pogovora je bilo predvideno srečanje skupine, ki sta jo obiskovali Nina in Nicole: skupaj z ostalimi člani morata namreč pripraviti t.i. »lectio magistralis« oz. predavanje na univerzitetni ravni, s katerim bodo orisali obravnavano tematiko. Predavanje bo 7. oktobra, na vprašanje, ali bi sodelovali tudi na prihodnji poletni šoli klasikov, pa sta dijakinji odgovorili, da če bi bilo mogoče, bi to storili, vendar je število dijakov, ki lahko aktivno sodelujejo v okviru delavnic, omejeno (predavanja so nasprotno odprta vsem, tako da so jim prejšnji četrtek prisostvovali tudi drugi dijaki liceja Prešeren) in bi bilo prav prepustiti mesto dijakom, ki te izkušnje še niso imeli. (iž) pokrajina - Včeraj predstavitev Pobude ob Barcolani Od standa do didaktičnih srečanj Pokrajinska uprava bo kot že vselej v zadnjih letih tudi letos sodelovala z lastnim standom na letošnji Bar-colani, poleg tega pa bo poskrbela za vrsto spremljevalnih pobud, od didaktičnih srečanj za otroke in sploh mlajše do obiskov miramarskega naravnega rezervata. Letošnje pobude so predstavili včeraj pokrajinska predsednica Maria Teresa Bassa Poropat, podpredsednik Igor Dolenc in odbornik Vittorio Zol-lia ob udeležbi predstavnikov številnih ustanov, ki bodo sodelovale s pokrajinsko upravo. Ta bo poleg finančnega prispevka za jadralno društvo Barcola Grignano predlagala mnoge pobude z namenom širjenja spoznavanja morja in zaledja, je povedala predsednica Po-ropat. V tem smislu bo od četrtka do nedelje na Barcolani odprt stand, v ka- terem bo med drugim od 18. do 20. ure mogoče spoznati igralce gledališke skupine LArmonia. V soboto pa se bodo od 16. do 19. ure predstavili raziskovalci miramarskega rezervata, ki bodo otrokom razlagali, kakšno je življenje pod morsko gladino. Pokrajina sodeluje v tem obdobju tudi v standu na Borznem trgu, na katerem so s Trgovinsko zbornico in Občino Trst odprli prireditev Trst med morjem in Krasom. Dodatne pobude, vezane na Bar-colano bodo med drugim ta teden glasbena srečanja na bienalu (v četrtek ob 18. uri), delavnice na območju bivše umobolnice pri Sv. Ivanu, vodeni obisk botaničnega vrta Carsiana in ogled Barcolane s svetilnika. Ta bo za to priložnost v soboto odprt od 10. do 15. ure, medtem ko bo v nedeljo odprt že ob 9. uri. Stavka v javnem prevozu za sindikat uspela Stavka v javnem prevozu, ki jo je proglasila včeraj na državni ravni osnovna sindikalna zveza USB, je povzročila težave in nevšečnosti tudi v Trstu in v drugih mestih v deželi Furlaniji-Julijski krajini. Po podatkih, ki jih je posredoval tržaški sindikat USB, je v Trstu stavkalo 39 odstotkov zaposlenih. Na Goriškem je stavkalo 47 odstotkov zaposlenih, na Videmskem 33 odstotkov in na Pordenonskem 15 odstotkov zaposlenih. Spreten goljuf končno v zaporu Policisti mobilnega oddelka tržaške kvesture so po nalogu tožilca na tržaškem sodišču Pietra Montroneja včeraj aretirali 56-letnega italijanskega državljana T. D. Gre za goljufa, ki je po besedah policistov med najbolj spretnimi na področju goljufij na račun podjetij. T. D. se je predstavljal kot zastopnik podjetij in večkrat unovčil denar oziroma čeke. V ta namen je tudi izdajal lažne račune, denar pa je držal kar zase. Goljuf je zdaj v koronejskem zaporu, v katerem bo moral odsedeti dveletno zaporno kazen. zahodni kras - Pred več kot dvema letoma namestili varnostni zidarski oder, dela pa se niso še začela V Križu cerkvica sv. Roka še čaka Vnovično vprašanje rajonske svetnice Marie Grazie Villi - Ali je Dipiazzova desnosredinska občinska uprava sploh zaprosila deželno vlado za prispevek? Cerkvica sv. Roka v Križu je postala nekakšen simbol brezbrižnosti prejšnje desnosredinske občinske uprave do vprašanj, ki zadevajo kraško območje. Pred več kot dvema letoma je dal takratni župan Dipiazza ob cerkvici namestiti varnostni zidarski oder, ker je obstajala (in še obstaja) nevarnost zdrsa kamnitih skrl s strehe na tla. Župan je obljubil takojšen poseg, ki pa ga ni bilo. Zakaj? Rajonska svetnica Demokratske stranke v za-hodnokraškem rajonskem svetu Maria Grazia Villi je skušala poiskati odgovor. V rajonskem svetu je predstavila novo vprašanje, v katerem zelo podrobno obnavlja zgodbo, ki je postala po njenem mnenju že nekakšna kraška nanizanka o nezmožnosti prejšnje desnosredinske občinske uprave, da bi se zadeve resno lotila in jo tudi rešila. Torej: potem ko je bil ob bočnih straneh cerkvice nameščen varnostni (in podporni) zidarski oder, je rajonski svet zahteval takojšnjo prenovo strehe. Ta prepotreben poseg je tudi vključil v svoj seznam javnih del, ki naj bi jih občinska uprava opravila na rajonskem območju. Župan Dipiazza si je med obiskom v Križu ogledal cerkvico in obljubil, da bo občinska uprava streho obnovila. Mestna uprava je v proračuna zadnjih dveh let vključila postavko v višini 470 tisoč evrov za poseg. A nič se ni spremenilo. Nihče ni posegel. Villijeva je ugotovila, kje je tičal zajec. Dipiaz-za je sicer vključil poseg v proračun, šlo pa je za golo formalnost. Kajti: delo bi moralo izvesti z deželnim prispevkom, ki pa ga ni bilo od nikoder! Dipiazza je v bistvu ... blefiral, je ocenila rajonska svetnica. Kaže, da se bo s prihodom levosredinske koalicije na čelo tržaške občine nekaj vendarle premaknilo z mrtve točke. Podžupanja Fabiana Martini se je ob velikem šmarnu udeležila verskega obreda pred cerkvico, ki ga je daroval župnik Maks Suard. Takrat se je prepričala o stanju cerkvice in prisluhnila pozivu predsednika rajonskega sveta Roberta Catta-ruzze, naj Cosolinijeva občinska uprava postori to, kar Dipiazzova ni zmogla. Rajonski svet je obnovo strehe spet vključil kot prioritetni poseg v seznam javnih del za Zahodni Kras, v prepričanju, da bo nova uprava tudi izbrskala potrebna finančna sredstva. Svetnica Villijeva je v tem pogledu iznesla tudi konkreten predlog: zakaj ne bi zaprosili za prispevek Fundacije CRT? Cerkvica sv. Roka je čudovit primer verske arhitekture na Krasu, je velike arhitektonske in zgodovinske vrednosti, zato bi lahko Fundacija vzela v poštev prispevek, s katerim bi pripomogla k njeni ureditvi. M.K. Na veliki šmaren se je verskega obreda pred cerkvico sv. Roka v Križu udeležila tudi podžupanja Fabiana Martini kroma 8 Torek, 4. oktobra 2011 KULTURA dijaški dom srečko kosovel - Novo šolsko leto V jaslih jim ni dolgčas Še nekaj prostih mest - Pester letošnji program - Aktivno osemtedensko poletno središče V jaslih, ki delujejo v okviru Slovenskega dijaškega doma Srečko Kosovel v Trstu, je konec avgusta steklo novo šolsko leto. Otroci so porazdeljeni v dve skupini: v skupino piščančkov, ki jo sestavljajo otroci od 1. do 2. leta starosti, in skupino medvedkov z otroki od 2. do 3. leta. Uvajanje novinčkov je steklo sproščeno in je ustvarilo prijetno vzdušje. Letošnji program je zelo pester: novembra bo na vrsti kostanjčkov praznik, sledilo bo miklavževanje, nakar bodo priredili božično delavnico za starše in stare starše, božičnico, pusto-vanje in pomladanske počitnice s skupnim bivanjem v naravi. Dejavnosti v jaslih sledijo slovenskemu kurikulumu za predšolsko vzgojo in so prilagojene normam Dežele Furlanije - Julijske krajine. Posebna pozornost je namenjena seveda slovenskemu jeziku. V jaslih je za letošnje šolsko leto na razpolago le še nekaj mest, za katera se starši lahko obrnejo na tajništvo doma. V Dijaškem domu Srečko Kosovel pa je bilo zelo živahno tudi v poletnih mesecih. Tudi letos so namreč priredili poleg poletnega središča za otroke, ki obiskujejo osnovno šolo, poletno središče za otroke iz jasli in vrtca. Malih obiskovalcev je bilo več kot 40 na teden in razdeljeni so bili v dve skupini: v skupino jasli (od 1. do 3. leta) in v skupino vrtca (od 3. do 6. leta). Poletno središče je potekalo od 4. julija do 12. avgusta in od 29. avgusta do 9. septembra. Skupno so torej malčki preživeli v poletnem središču kar osem prijetnih tednov ob bogatem in pestrem programu. Tema letošnjega centra je bila Potujemo z domišljijo. Otroci so se preko zanimivih dejavnosti, ekskurzij, izletov in predavanj podali v najbolj oddaljene dežele sveta. Vsak ponedeljek so vzgojiteljice organizirale spoznavne igre. S pomočjo pravljic, receptov, izletov, delavnic in predavanj so otroci spoznavali načine življenja in navade tujih narodov. Medse so povabili tudi Biserko Cesar, ki je otrokom na čudovit način prikazala življenje malčkov v Afriki. Enkrat tedensko je bil na vrsti izlet ali ekskurzija. Otroci so se s tramvajem peljali na Opčine na primer ter obiskali slaščičarno Marco, kjer so se naučili, kako se pripravlja sladoled. Podali so se tudi v Miramarski park in se z Malčki in vzgojiteljice so se nastavili za gasilsko fotografijo ladjo Delfino verde peljali do Barkovelj oz. do Milj. V popoldanskih urah pa je bilo na vrsti čofotanje v bazenih. Malčki, ki obiskujejo jasli, so sodelovali pri delavnicah, ki so bile prilagojene njihovi starosti. V jutranjih urah so potekale dejavnosti na temo morja. Otroci so pazljivo poslušali in sledili animiranim pravljicam, peli pesmice in spoznavali morske živali. Pred zasluženim počitkom so v popoldanskih urah porabili še zadnje moči s čofotanjem v bazenih in z vodnimi igrami. Ko pa jim vreme ni bilo naklonjeno, so se malčki igrali na lepo urejenem vrtu na igralih in v peskovniku. Delavnici ekspresivnega branja in kreativnega potopisnega poročanja Kulturno združenje La Bottega Errante prireja od oktobra do decembra delavnico kreativnega pisanja o potovanjih in delavnico ekspresivnega branja. Delavnica ekspresivnega branja bo potekala od jutri do 9. novembra na sedežu združenja Actis (Ul. Corti, 3/a). Tečaj bo trajal 12 ur (6 srečanj), vodil pa ga bo Fernando Hrelia. Tečajniki se bodo z branjem na glas naučili pravilnega branja poezij, pripovedi in novinarskih tekstov v javnosti in ugotovili, kaj najbolj zanima poslušalce. Zainteresirani se lahko vpišejo samo še danes. Delavnica kreativnega potopisnega poročanja bo potekala od 10. oktobra do 5. decembra v prostorih knjigarne Italo Svevo. Tečaj bo trajal 18 ur (9 srečanj), predavali pa bodo Mauro Daltin, Azra Nuhefendic (o novinarskih reportažah) in Pietro Spirito (o pripovedovalnih reportažah). Tečajniki se bodo naučili kreativnega pisanja o potovanjih s pisanjem zgodb in branjem tekstov Rumiza, Shatwina, Terzanija in drugih. Poleg tega pa bodo spoznali različne oblike pisanja (reportaža, dnevnik, članek ali beležka). Vpisovanje do 7. oktobra. Vpisna pola je na voljo na spletni strani www.bottegaerrante.it. Izpolnjeno jo morate oddati ob ponedeljkih in četrtkih od 18. do 20. ure na sedežu Actis. Za dodatne informacije je na voljo telefonska številka 349/4688757 ali e-pošta in-fo@bottegaerrante.it. opčine - Koristna pridobitev za didaktično ravnateljstvo Računalniki bodo prav prišli Darovalo jih je združenje I bambini del Danubio onlus, ki pomaga družinam bolnih otrok na balkansko-donavskem območju V torek, 19.septembra, je v prostorih Didaktičnega ravnateljstva na Opčinah potekala krajša slovesnost, kjer je združenje I bambini del Danubio onlus darovalo šolam našega rav- nateljstva kar 20 računalnikov, ki bodo še kako koristni pri posodobitvi računalniških učilnic omenjenih šol. Združenje I bambini del Danubio onlus se pod geslom »Naša pomoč za vaš nasmeh« zavzema za to, da bi finančno podpirala družine hudo bolnih otrok, ki živijo na balkansko-donav-skem področju, čeprav se je v zadnjih letih to območje razširilo vse tja do Afrike, Južne Amerike ter Azije. Uradni partner pri uresničitvi projekta je tržaška otroška bolnišnica Burlo Ga-rofalo, častna člana združenja pa sta nemški dirkalni prvak Michael Schumacher ter duhovnik don Mario Vat-ta, ki skrbi za Skupnost San Martino al Campo v Trstu. Združenje, ki mu predseduje gospod Sergio Balbinot, ima svoj sedež prav v Trstu ter je vključeno v seznam združenj, katerim lahko davkoplačevalci namenijo 5 tisočink davka Irpef. Vse podrobne informacije so dosegljive na spletni strani www.bambinidel-danubio.org. Didaktično ravnateljstvo na Op-činah se želi posebno zahvaliti gospe Nadi Carli, ki je v sodelovanju z zavarovalnico Generali omogočila, da prejmejo naši otroci tako bogato darilo. Vabilo na kavo s knjigo jutri v Tržaški knjigarni Začel se je oktober, in čeprav nam topli sončni dnevi še vedno dajejo občutek, da je še poletje, smo pri naših založbah že pred časom začeli novo, jesensko sezono. Pri Mladiki in Založništvu tržaškega tiska pripravljamo celo vrsto zanimivih knjig, ki bodo bogatile vaše zimske večere in seveda tudi veliko zanimivih prireditev in srečanj s priljubljenimi avtorji. Jutri vas ponovno vabimo na Kavo s knjigo, na uspešno sredino srečanje ob knjigah in kavi, s katerim bomo nadaljevali tudi v novi sezoni. Kot po navadi se bomo sestajali ob sredah, ob 10. uri v Tržaški knjigarni in naš program je že poln zanimivih gostov. Prvo kavico bomo pili s pesniki. Ob izidu dvojezične pesniške zbirke Loro tornano la sera, sette autori della giovane poesia slovena (Vračajo se zvečer, sedem avtorjev mlade slovenske poezije, ZTT) je urednik in prevajalec Miha Obit v Tržaško knjigarno povabil Lucijo Stupico, Primoža Čučnika in Jureta Jakoba. Tečaj predporodne priprave v vodi V okviru pobud v novi sezoni 2011/2012 prireja tudi letos ŠC Melanie Klein tečaj predporodne priprave v vodi. Tečaj je namenjen vsem bodočim mamicam od 16. tedna nosečnosti dalje, vse do zadnjega meseca nosečnosti, tudi po terminu. Med nosečnostjo se ne spreminja samo telo, pač pa tudi notranji svet doživlja, tako na psihološki kot čustveni ravni, pravo revolucijo. Vadba v bazenu pomaga bodočim mamicam, da vzljubijo sebe in da to ljubezen posredujejo svojemu otroku, tako da od vsega začetka vzpostavijo tesno in globoko povezavo. Predporodna vadba združuje terapevtsko moč vode in glasbe. Vadba v vodi ob glasbeni spremljavi zmanjšuje občutek okornosti, izboljšuje elastičnost mišic in gibljivost sklepov, poveča mišični ton, krepi dihalni aparat, živčni in kardiovakularni sistem. Mama vzpostavi preko nežnega dotika, masaže, glasu, petja, in glasbe s svojim otrokom tesen stik, na katerega se otrok odzove z ljubeznijo. Informativo srečanje bo jutri, 5.okt-obra, ob 18.30 v Ulici Cicerone 8. Za info: 328 4559414. V petek vodeni ogled tržaškega bienala Skupina 85 vabi v petek, 7. oktobra, ob 18. uri na vodeni ogled razširjenega bienala v skladišču 26 v starem pristanišču. Obiskovalce bo spremljala Giuliana Carbi kuratorka razstave Srednje evropske pobude v okviru bie-nala. Interesenti se bodo zbrali ob 18. uri na Trgu Santos - pri dvorani Trip-covich ob vhodu v pristanišče, od koder jih bo avtobus popeljal do skladišča 26. Vstopnina, v kateri je vključeno vodstvo, znaša 8 evrov (minimalna udeležba pa je 15 ljudi). Svojo udeležbo je treba predhodno napovedati samo še do jutri na tel. 040/212636 ali 338/7417105. Jagoda ... na Pončani Kulturno združenje Tina Modotti vabi drevi na svoj sedež, v Ljudski dom na Pončano na predvajanje filma Jagoda u supermarketu Dušana Milica. Gre za komedijo prežeto s presežki in z neobičajnimi protagonisti. Glavna med njimi je Jagoda, ki dela v super-marketu in si po vojni želi drugačno življenje. Začetek ob 20.30, potrebna je izkaznica Italijanske zveze kinematografskih klubov FICC za leto 2011. O judih med fašizmom V knjigarni Minerva (Ul.S.Nicolo' 20) bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Luiselle Schreiber Segre' Que-sta mia pazza fede nella vita. Gre za zgodbo tržaške judovske družine v času fašizma oz. do konca druge svetovne vojne. Z avtorico se bodo pogovarjale Daniela Gross, Cristina Benussi in Silva Bon. / Včeraj danes Danes, TOREK, 4. oktobra 2011 FRANC Sonce vzide ob 7.06 in zatone ob 18.40 - Dolžina dneva 11.34 - Luna vzide ob 14.49 in zatone ob 0.17 Jutri, SREDA, 5. oktobra 2011 MARCEL VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,3 stopinje C, zračni tlak 1022,9 mb ustaljen, vlaga 65-odstotna, veter 8 km na uro za-hodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 22 stopinj C. [13 Lekarne Do sobote, 8. oktobra 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 - 040 308248, Ul. Curiel 7/B - 040 281256, Bazovica - Ul. Gruden 27 - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Ul. Curiel 7/B, Ul. Ginnasti-ca 6, Bazovica - Ul. Gruden 27 - 040 9221294 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 - 040 772148. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'alba del pianeta delle scimmie«. ARISTON - 17.00, 18.45, 21.00 »A Dangerous Method«. CINECITY - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Drive«; 11.10, 16.30, 19.05, 21.40 »Blood Story«; 11.10, 15.55, 18.00, 20.05, 22.10 »Ba-ciato dalla fortuna«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »L'alba del pianeta delle scimmie«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Ma come fa a far tutto?«; 22.10 »Niente da dichiarare?«; 16.30 »I Puffi 3D«; 15.50, 17.55, 20.00 »I Puffi«; 19.50 »Crazy stupid love«; 22.15 »Super 8«. FELLINI - 17.00, 20.20 »Terraferma«; 18.40, 22.00 »Ma come fa a far tutto?«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Drive«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 17.55, 19.20, 20.45, 22.15 »Carnage«. GIOTTO MULTISALA3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Baciato dalla fortuna«. KOPER - KOLOSEJ - 18.10, 20.10, 22.10 »Johnny English 2«; 19.20 »Kavboji in vesoljci«; 17.00, 19.10, 21.20 »Lahko noč, gospodična«; 16.20, 17.50 »Medvedek Pu«; 21.40 »Ta nora ljubezen«; 16.00 »Zelena svetilka«. KOPER - PLANET TUŠ 16.50 »Smrkci 3D (sinhr.)«; 17.00 »Smrkci (sinhr.)«; 20.15 »Ta nora ljubezen«; 16.30 »Oskrbnik«; 16.00, 18.20, 19.20, 20.40, 21.40 »Johnny English 2«; 16.15, 18.45, 21.15 »Prijatelja samo za seks«; 15.00, 16.40, 18.25 »Medvedek Pu (sinhr.)«; 18.40, 20.50 »Lahko noč, gospodična«; 19.10, 21.30 »Noč morskih psov 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Blood story«; Dvorana 2: 16.45 »Kung fu Panda 2«; 18.15, 20.20 »I Puffi 3D«; 22.15 »Super 8«; 16.40 »I Puffi 2D«; Dvorana 3: 18.15, 20.15, 22.15 »Niente da dichiarare?«; Dvorana 4: 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »La pelle che abito«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.00, 20.10, 22.10 »Drive«; Dvorana 2: 17.30, 19.50 »I Puffi - 3D (dig.)«; 22.00 »La pelle che abito«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.00 »L'alba del pianeta delle scimmie; Dvorana 4: 17.45, 19.50, 22.00 »Blood story«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.10 »Ba-ciato dalla fortuna«. / TRST Torek, 4. oktobra 2011 9 ABONMATSKA SEZONA 2011 2012 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE VABILO KABONMAJU ZABAVNO V NOVO SEZONO PO NAŠIH DRUŠTVIH Adrijan Rustja MAMEPROU PROVOCIRASTE... igrata: Minu Kjuder in Adrijan Rustja VSREDO, 5.0KT0BRA ob 20.30-Stadion Imaj v sodelovanju s SKD Slavko Škamperle in ŠZ Bor V SOBOTO, 08. OKTOBRA ob 18.30-Tižaška knjigarna v sodelovanju s Slovenskim klubom www.teaterssg.it H Čestitke V Banih praznuje danes FRANCO okroglo obletnico. Še na mnoga zdrava leta mu kličemo Renato, Tanja, Erika, Tjaša in Ivanka! S Izleti Ü3 Obvestila cPocjteßno podjetje H UMMWIll^UI ALABARDA na Občinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu NOV URAD NA ISTRSKI ULICI NASPROTI POKOPALIŠČA SV. ANE. Tel. 040 2158 318 TK vabimo na kavo s knjigo v gosteh bodo pesniki: LUCIJA STUPICA, PRIMOŽ ČUČNIK, JURE JAKOB IN MIHA OBIT v Tržaški knjigarni, jutri, 5. oktobra, ob 10.00 kavo bo ponudil Qcug^ TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA sporoča izletnikom, ki se bodo udeležili izleta v Costo Azzurro, Genovo, Sanre-mo in Zahodno Obalo, urnike avtobusa za sredo, 5. oktobra: ob 6.00 pred Tržaško kmetijsko zadrugo, Ul. Travnik, 10 - Industrijska cona in ob 6.15 v industrijski coni na Proseku, med Lanzo in bencinsko črpalko. ROMANJE V PADOVO V soboto, 8. oktobra, bomo poromali v Padovo. V baziliki sv. Antona bomo imeli sv. mašo, nato pa ogled vsega, kar spominja na svetnika. Šli bomo h kapucinom, kjer je živel in umrl svetnik Leopold Man-dič. Po kosilu bomo obiskali še kraje v okolici Padove, ki spominjajo na sv. Antona: Camposampiero in Padova Arcella. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej tel. št. 3479322123. KMEČKA ZVEZA prireja 9. oktobra tradicionalni jesenski izlet na Praznik kostanja v Bardu. Odhod avtobusa iz Bo-ljunca, ki bo peljal po običajnem voznem redu, ob 7. uri. Podrobne informacije lahko dobite v uradih Kmečke zveze ali po tel. 040-362941. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS iz Sežane organizira izlet v Bosno, odhod 13. in povratek 16. oktobra, še nekaj prostih mest. Informacije na tel. št.: 00386-41634750 (Dušan) ali du-san.pavlica@siol.net. JUS PROSEK obvešča upravičence, da lahko predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah do 15. oktobra na sedežu odbora (Prosek 159). Za morebitna pojasnila lahko pokličete na tel. št. 040251241, 349-6161023 in 040-2528069. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE vabi kulturna društva, da se prijavijo na predstavitev gledališke sezone 2011/12 s krajšim skečem »Ma me prou pro-vociraste...«. Igralca Minu Kjuder in Adrijan Rustja bosta v šaljivi obliki orisala novo sezono in omogočila vpis abonmaja. Info na tel. št. 040-632664 (kontaktna oseba Valentina Repini). HIP HOP IN BREAKDANCE AŠD Mladina obvešča, da vaje bodo potekale za osnovnošolce ob ponedeljkih 16.30-18- 00; za srednješolce, višješolce in mlade ob sredah 18.00-19.30. Tečaj bosta vodila trener Samo Polutak Kos in Sara Brelih v rekreatoriju v Križu št. 441. Za informacije: 329-9751782. JOGA V ŠKC V LONJERJU se bo pričela danes, 4. oktobra, ob 19. uri. Informacije na tel. št. 333-5062494 v večernih urah (Dorica). KLEKLJARSKA SEKCIJA SKD Lipa iz Bazovice vabi vse svoje stare in nove klekljarice na sestanek danes, 4. oktobra, ob 19.30 v prostorih Bazovske-ga doma. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi danes, 4. oktobra, ob 20. uri na srečanje z vaditeljico telovadbe v bazenu (Jasna). Srečanje je odprto vsem, ki jih zanima izvedeti kako poteka vadba v bazenu in zakaj je rekreacija v segreti morski voda priporočljiva za dobro počutje našega telesa. Toplo vabljeni. TAI CHI CHUAN AŠD Mladina obvešča, da se bo vadba odvijala ob četrtkih 19.30-21.00 v rekreatoriju v Križu št. 441. Tečaj vodi inštruktorica Vladimira Guštin (tel. 349-3136949). TEČAJ BELLY GYM Mladina obvešča, da se bo tečaj odvijal ob ponedeljkih 10.00-11.00 pod vodstvom profesionalne orientalske plesalke Yasmin Anuby v rekreatoriju v Križu št. 441. Za informacije in rezervacije: 3335663612. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča, da bosta danes, 4., in v petek, 7. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redni pevski vaji. TREBUŠNI PLES AŠD Mladina obvešča, da se bo tečaj odvijal ob ponedeljkih 18.30-19.30 pod vodstvom profesionalne orientalske plesalke Ya-smin Anuby v rekreatoriju v Križu št. 441. Za informacije in rezervacije: 333-5663612. ŽENSKA TELOVADBA V REPNU: Klasična telovadba bo potekala dvakrat tedensko: ob sredah 20.00-21.00 in petkih 17.30-18.30. Prvo srečanje bo v telovadnici v Repnu v sredo, 5. oktobra, ob 20. uri. Potrebni sta blazina za telovadbo in mala brisača. Prijave in informacije na tel. št. 0038631687290 (Tanja). Število mest je omejeno zaradi strokovnega pristopa in opazovanja posameznika. PREDSMUČARSKA TELOVADBA SPDT - Smučarski odsek SPDT obvešča, da se v sredo, 5. oktobra, začenjajo treningi za pridobitev kondicije za smučarsko sezono, namenjeni odraslim, v telovadnici šole Codermatz v Ul. Pin-demonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Informacije in prijave na tel. št. 335-6123484. SK DEVIN vabi na telovadbo za odrasle tehnika Body & Mind v telovadnico srednje šole De Marchesetti v Seslja-nu ob sredah od 20.00 do 21.00. Prvo srečanje bo v sredo, 5. oktobra SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi slovenske filateliste na mesečno srečanje, ki bo v sredo, 5. oktobra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. TELOVADBA V BAZENZU - v organizaciji MD Boljunec se bo pričela v sredo, 5. oktobra. Odhod društvenega kombija ob 8.45 iz trga v Boljuncu (avtobusna postaja), sledi postaja v Borštu, na trgu v Ricmanjih, Log, Pulje in Domjo avtobusna postaja pri trgovini jestvin. Informacije na tel. št.: 335-8045700. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA, Mladika in Tržaška knjigarna vabijo na kavo s knjigo. V sredo, 5. oktobra, ob 10. uri bodo v Tržaški knjigarni na obisku pesniki Primož Čučnik, Jure Jakob in Lucija Stupica, ki so med avtorji nove dvojezične pesniške antologije Loro tornano la sera (ZTT). Z njimi se bo pogovarjal prevajalec in urednik knjige Miha Obit. ŠC M. KLEIN - »Tečaj za nosečnice v bazenu« se bo začel 6. oktobra od 10.00 do 11.30. Informativno srečanje 5. oktobra ob 18.30 na sedežu v Ul. Cicerone 8; »Acquafitness«, primeren tečaj za vse starosti. Urniki: torek 19.3020.10 in 20.15-20.55; četrtek 19.3020.10 in 20.15-20.55. Prvo srečanje bo 6. oktobra; »Tečaj za dojenčke v bazenu« od 1. do 18. meseca ob petkih od 10.00 do 10.45 in sobotah od 10.00 do 10.45 ter od 10.45 do 11.30, od 18. meseca do 4. leta ob sobotah v dvojni izmeni od 17.00 do 17.45 in od 17.45 do 18.30. Začeli se bodo 14. oz. 15. oktobra. Prijave in informacije na tel. 328-4559414, info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org. ŠZ BOR IN SKD S. ŠKAMPERLE napovedujeta kratek zabavni prizor (Adrijan Rustja in Minu Kjuder) in predstavitev abonmaja SSG (Upravni in umetniški predstavnik SSG) v sredo, 5. oktobra, ob 20.30 v atriju pred telovadnico na Stadionu 1. maj (Vrdelska c. 7). Vljudno Vabljeni. AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ IN ZDRUŽENJE ZASEBNIH KRAŠKIH LASTNIKOV vabita lastnike zemljišč trase elektrovoda na informativni sestanek glede predvidene ojačitve elek-trovoda v četrtek, 6. oktobra, ob 20.30 pri družini Rebula (Slivno 6); v petek, 7. oktobra, ob 20.30 uri v mali dvorani Prosvetnega doma Opčine. AŠD BREG sporoča, da bodo v občinskem športnem centru S. Klabjan v Dolini stekla sledeča dejavnost: rekreacija odrasli, od 6. oktobra, ob torkih in četrtkih ob 8.30. Prisrčno vabljeni! KARAIBSKI IN LATINOAMERIŠKI SKUPINSKI PLES - v organizaciji MD Bo-ljunec bo pričel v četrtek, 6. oktobra, ob 20.30. Tečaj je namenjen vsem ljubiteljem plesa ne glede na starostno dobo. Na prvem srečanju bomo preizkusili kako to gre. Prijave na tel. 3292126570 Roberta ali na naslov mdbo-ljunec@gmail.com. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja, ki bo vsak četrtek z gospo Marico Pahor. Prvo srečanje bo v četrtek, 6. oktobra, ob 16. uri. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira v prostorih bara v Razdrtem v petek, 7. oktobra, ob 18. uri potopisno predavanje »Po svileni poti skozi Osrednjo Azijo«, ki ga je pripravila Ksenija Čermelj, mag. etnologije in kulturne antropologije. Ob 20. uri se bo odvijal tradicionalen »Nočni pohod pred polno luno na Nanos«, izpred bara. Pohod je v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti. Odvijal se bo vsak petek, ki je najbližji polni luni po potopisnem predavanju. SPDT prireja tečaj nordijske hoje. Srečanja bodo potekala ob petkih: 7. in 14. oktobra, od 16. do 18. ure, zbirališče pri spomeniku na Proseku ob 15.45. Informacije in prijave na tel. 040-220155 (Livio). KROŽEK AUSER ZA KRAŠKO OBMOČJE vabi svoje člane na družabno popoldne v soboto, 8. oktobra, s pri-četkom ob 16. uri. Srečanje se bo odvijalo v prostorih Dopolavoro ferroviario v Nabrežini. SKAVTI V BREGU skavti so začeli z rednimi tedenskimi sestanki, katerim se lahko pridružijo novi člani. Volčiči in volkuljice (7-10 let) se srečujejo vsako soboto med 15. in 17. uro v Mladinskem krožku v Dolini, izvidniki in vodnice (11-15 let) pa prav tako vsako soboto med 15.15 in 16.45 v Mladinskem domu v Boljuncu. Za informacije szso@skavt.net ali 347-8391257 (Luka). SKAVTI V ŠKEDNJU skavti so začeli z rednimi tedenskimi sestanki, katerim se lahko pridružijo novi člani. V Šked-nju (Dom Jakoba Ukmarja) se srečujejo tako volčiči in volkuljce (od 7 do 10 leta) kot izvidniki in vodnice (11-15 let) vsako soboto med 14.30 in 16. Za informacije: szso@skavt.net ali 3478391257 (Luka). SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja pohod »Zoro Starec« 8. oktobra. Po barkovljanskih klancih bo pohodnike vodila prof. Marinka Pertot. Start izpred društva ob 14.30. Hoje bo okrog 3 ure. Priporočamo primerno obutev. Po pohodu bo v društvu »paštašuta« za katero se je treba najaviti na tel. št. 040-411635, 040-415797. JOGA PRI SKD I. GRUDEN: vodi Divna Slavec, začetek 10. oktobra. Urnik: torek in četrtek, 9.00-10.30 in 10.3012.00; ponedeljek in sreda, 18.3020.00. Info 040-299632 ali 339-5281729 (Vera Tuta). KRD DOM BRIŠČIKI obvešča, da poteka vadba pilatesa za redne in nove čla- ne pod vodstvom prof. Mateje Šajna. Jutranja vadba za zrela in zlata leta: ob ponedeljkih in ali ob sredah ob 9.30; Večerna vadba za zdravo hrbtenico: ponedeljek ob 18.30, četrtek ob 19.15 in ob 20.15. Za vpis in pojasnila: 040327327, 340 4835610 (Anica), 0038640285930 (Mateja). KRUT - za sprostitev in dobro počutje -vabi na tečaj »Ustvarjanje mandale«. Prvo srečanje bo v torek, 11. oktobra, ob 16. uri na društvenem sedežu. Dodatna pojasnila in prijave na Krutu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo 11. oktobra uradi zaprti. GLASBENA KAMBRCA - SKD Barkovlje sprejema vpise v glasbeno delavnico oz. v tečaj solopetja za otroke in najstnike do nedelje, 9. oktobra. Dejavnosti bodo potekale ob sredah, četrtkih ali petkih popoldne (po možnem dogovoru). Začetek 12. oktobra. Informacije na tel. št.: 339-6543410. SK DEVIN prireja do 4. decembra tečaje smučanja na plastični stezi v Nabre-žini pod vodstvom društvenih učiteljev. Možnost najema opreme. Informacije in vpisovanja: info@skdevin.it, 0402908195, 348-1334086 (Erika). 0 Prireditve NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA priredi odprtje razstave »Označevalne točke« Elene Guglielmotti. Odprtje razstave bo v petek, 7. oktobra, ob 17.30. Predstavila jo bo Aleksandra Velise, glasbeni utrinek Jakob Jugovic, saksofon. SKD VIGRED vabi 7., 8. in 9. oktobra v Praprot na 16. kraški Oktoberfešt pod šotorom. V petek 7. oktobra, ob 19. uri nastop godbe Salež, sledi ples s skupino Kraški ovčarji. V soboto, 8. oktobra, ob 15. uri Ex tempore, turnir v briškoli in taborniški kotiček s taborniki RMV Ts-Go. Od 16. do 18. ure plesna delavnica, ob 18.30 nastop plesnih skupin, od 19.30 ples z ansamblom Alter ego in Dj Janka-Valom. V nedeljo, 9. oktobra, od 9.15 do 9.45 zbirališče za 16. pohod »Na Krasu je krasno«, ob 11. uri odprtje kioskov, od 14. do 16. ure ples z ansamblom Domači zvoki, ob 16. uri Muzikfešt - srečanje ljudskih godcev in pevcev, sledi ples s Kraškimi muzikanti. 16. KRAŠKI MUZIKFEŠT vabi v nedeljo, 9. oktobra, ob 16. uri v Praprot, godce in pevce, ki igrajo na katerekoli inštrumente, le da so v postavi od dua do številne skupine. Srečanje je razdeljeno v dve kategoriji: 1.: do 14. leta, 2.: za odrasle, skupina je lahko tudi mešana. Prijave do sobote, 8. oktobra, zvečer, tel. 380-3584580, email: tajni-stvo@skdvigred.org POKLON IGNACIJU OTI Ob 10. obletnici smrti, SKD V. Vodnik, Zveza slovenskih kulturnih društev, Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, SIOT s.p.a., Občina Dolina in Pokrajina Trst vabijo v nedeljo, 9. oktobra, ob 17. uri v Dolino na odprtje spominskega obeležja na rojstni hiši Ignacija Ote. Odkritju sledi v društveni dvorani predstavitev zgoščenke »Da bi iz moje pesmi« MoPZ V. Vodnik. RAZSTAVA v osmici družine Fabec v Mavhinjah. V obratovalnem času osmice do 16. oktobra so na ogled fotografije zgodovinarke Mirte Čok in naravoslovne ilustracije (akvareli) akad. slikarke Katerine Kalc. Vabljeni. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na svečano podelitev nagrad in priznanj Natečaja za nagrado Ignacij Ota, ki bo v nedeljo, 16. oktobra, ob 18. uri v Občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu v okviru počastitve 80-letnice rojstva in 10-letnice smrti skladatelja Ignacija Ote, ki jo pripravljajo društvo SKD Valentin Vodnik, skladateljeva družina in prijatelji. S Mali oglasi 37-LETNIK z vozniškima dovoljenjema C in D, nujno išče katerokoli zaposlitev. Tel. 349-5830782. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. 26-LETNICA išče delo v devinsko-na-brežinski občini kot hišna pomočnica ö Poslovni oglasi V SREDIŠČU OPČIN dajem v najem poslovne prostore. Tel.: 348-8136866 ter pomaga pri učenju angleščine. Tel. št.: 340-6314234. 43-LETNA GOSPA nudi pomoč za gospodinjska opravila, spremstvo mladoletnikov in invalidov. Tel. št.: 3289191977. APE 600 prodam, v dobrem stanju. Tel. št.: 040-220443. GOSPA srednjih let z dolgoletnimi izkušnjami išče enkrat-tedensko delo kot hišna pomočnica. Klicati na tel. št. 3279969360 (v večernih urah). IŠČEM v najem enosobno stanovanje na Opčinah v mirni okolici. Tel. št.: 3356158792. PODARIM televizijo z dekoderjem, znamke toshiba, 28''. Tel. 040-44631. PRODAM domač, neškropljen krompir. Tel. št.: 040-212633. PRODAM drva za kurjavo po ugodni ceni. Tel. št.: 040-214412. PRODAM na novo prebarvan 50 special, letnik '80, nov motor, cena 1.500,00 evrov. Tel. št.: 338-4966680. PRODAM posode rostfrei z 10 cm izolacije, izpustnim ventilom in odprtino z vratci (valvola di scarico e bocca-porto), zmogljivosti 8 in 10 tisoč litrov. Tel. 347-1423651. STANOVANJE v Sežani prodam. Tel. št.: 00386(0)41 345277. V PREBENEGU prodam zazidljivo zemljišče s projektom. Tel. št.: 335-6322701. V VIŽOVLJAH, blizu železniške postaje, dajemo v najem opremljeno man-sardo s pogledom na morje. Tel. št.: 040-299820. in Osmice DRUŽINA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Tel. 040-231975. Prisrčno vabljeni! FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Tel. št. 040-299442. Vljudno vabljeni! OSMICA je odprta pri Škerku v Prapro-tu. Tel. 040-200156. STEVO ZAHAR je v Borštu št. 58 odprl osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040228451. Prispevki Namesto cvetja na grob Jane Umek daruje Caterina 50,00 evrov za AIRC. V spomin na Albina Škerka daruje družina 50,00 evrov za SKD Igo Gruden, 50,00 evrov za SKD Vigred in 50,00 evrov za licej Slomšek. V spomin na drago teto Marico Tence darujeta gospa Petra in gospod Boris Tence 100,00 evrov za vrtec Just Košuta v Križu. V spomin na Rudija Škabarja in Iva Gre-gorettija daruje družina Tavčar (Repen 42) 30,00 evrov za OŠ Alojza Gradnika na Repentabru. Ob 39. obletnici smrti dr. Alojza Ste-pančiča daruje družina 50,00 evrov za SKD Igo Gruden. Zadnji pozdrav teti Dragici nečak Maurizio z Martino, Kristianom in Markom Družini Gruden in Doljak izražata svojcem občuteno sožalje ob izgubi Dragice. Ob izgubi drage Dragice Purič vd. Peric izreka sinu Francu in svojcem iskreno sožalje Godbeno društvo Nabrežina Ob izgubi drage mame Dragice izreka Francotu, Slavici in ostalim svojcem iskreno sožalje Vaška skupnost Praprot Ob boleči izgubi drage mame Dragice izrekamo Francotu in svojcem naše najgloblje sožalje JUS Praprot-Trnovca 1 0 Torek, 4. oktobra 2011 TRST / trebče - Proslava ob 65. obletnici postavitve spomenika padlim Svoboda, priborjena z ogromnimi žrtvami, ni podarjena za vedno Govornika Stanka Hrovatin in Roberto Birsa - Odprtje razstave osnovnošolskih risb in koncert TPPZ »Ti in jaz in vsi otroci imamo pravico živeti brez strahu...«je dejala Lana, učenka COŠ Pinko Tomažič iz Trebč, ko je s svojimi sošolci pred spomenikom padlim prebrala misli, ki so se utrnile med raziskavo o dolžnostih in pravicah, o italijanski ustavi, ki se je rodila iz osvobodilnega boja. Morda so v teh dneh z učiteljicami odprli stran zgodovine, ki opisuje strah, ki so ga doživljali otroci in njihovi starši v temni dobi fašistične diktature, izbruha druge svetovne vojne in na-cifašističnega terorja: mladim in najmlajšim je bila posvečena proslava, ki so jo trebenska društva organizirala ob 65-le-tnici postavitve spomenika, da bi ne pozabili na žrtve, da bi se otresli otopelosti in skušali ohranjati vrednote, za katere so se partizani borili. Osnovnošolci so v Ljudskem domu razstavili svoje izdelke v dvorani, kjer so ra-zobešene slike, skoraj umetniški portreti lepih mladih fantov, ki so za svobodo darovali življenje. Otroci so tudi zapeli nekaj pesmi pod skrbnim vodstvom svojih učiteljic, proslava pa se je začela s slovesnim sprevodom ob spremljavi vaške godbe Viktor Parma. Svoje vence so k spomeniku, ki so ga obkrožale častne straže tabornikov in skavtov, položili predstavniki trebenskih društev, TPPZ Pinko Tomažič, združenja ANPI-VZPI, Zveze levice in VZPI s Pro-seka-Kontovela. Program je povezovala Mateja Počkaj, ki je predala besedo pred- sednici pokrajinskega odbora VZPI Stanki Hrovatin. Bivša partizanska kurirka, ki je dolgo let poučevala na trebenski šoli, se je najprej poklonila spominu padlim, žrtvam zločinov, ki so jih zagrešili fašisti, nacisti in domači kolaboracionisti. Spomenik je simbol boja vseh Trebencev, ki so kakorkoli sodelovali v narodnoosvobodilni vojni: mala vas je za svobodo plačala krvav davek, saj je poleg tridesetih padlih kar 127 vaščanov sodelovalo s par- ti na dejstva, na razloge, ki so mlade fante in njihove družine privedli do upora, do edine možne reakcije na neznosne razmere. Da bi tudi današnja mladina lahko razumela, zakaj so bili mladi pripravljeni žrtvovati vse, da bi si priborili osnovne pravice, pravico do materinega jezika in svobodo. Zato se VZPI nenehno trudi, da bi v svoje vrste privabila mlade, ki bi prenašali vrednote, za katere so predniki trpeli in umirali. To je še posebej potrebno ob Stanka Hrovatin kroma tizani, 120 jih je bilo zaprtih in od l.1934 so si Trebenci skupno prislužili 500 let zapornih kazni. Hrovatinova je obudila spomin na pogreb partizana Emila Čuka, ki je potekal v naglici, v strahu pred nacifa-šističnim napadom, spomnila se je joka-jočih mater, ki bi si zaslužile spomenik v mestnem središču, in sprožila retorično vprašanje, ali so proslave le nostalgični odsev pozabljenih časov. Odgovor je nedvoumen, potrebno je še naprej opozarja- Roberto Birsa kroma splošni krizi, ki je zajela Italijo in pripeljala državo na rob civilne dostojnosti. Stalni pritiski, ki želijo spremeniti ustavo, še posebej člen, ki prepoveduje kakršnokoli obujanje fašističnih gesel in propagande. H koncentričnemu napadu na demokratične vrednote spada tudi zakonski predlog, ki želi premestiti 25. april, praznik osvoboditve, na 18.april, datum, ko je Krščanska demokracija l.1948 na volitvah požela svojo prvo zmago. Hrovatinova je Utrinek z nedeljske proslave ob spomeniku, desno pa risba osnovnošolca na razstavi v Ljudskem domu kroma spomnila tudi na 70-letnico ustanovitve Osvobodilne fronte in menila, da je potrebna večja družbena angažiranost v bran vseh pravic, ki jih vlada postopoma spodkopava. Neurejena delovna razmerja, kričeče socialne krivice in obubožanje šolstva so v ostrem nasprotju z duhom ustave in vsakdo je poklican, da se po svojih močeh zavzame za boljši svet, kajti svoboda, ki je bila priborjena z ogromnimi žrtvami, ni podarjena za vedno. V italijanščini je spregovoril Roberto Birsa, podpredsednik pokrajinskega odbora VZPI. Pozdravil je v slovenščini, nato je izpostavil simboliko spomenika, ki je prepojen s krvjo in solzami padlih, mu-čencev, deportirancev in s predanostjo vseh, ki so se vključili v OF. Nasilje, ki je izbruhnilo 13.julija 1920 s požigom Narodnega doma, se je nadaljevalo z uničenjem 134 sedežev slovenskih socialnih organizacij, 100 društvenih sedežev, 21 delavskih domov, v Italiji pa se je odprlo kar 200 taborišč, čigar obstoj je za premnoge še neznanka. Nasilju se je uprlo partizansko gibanje, ki se je kot požar razširilo po celi Evropi in celini dalo nove korenine. To se mora zasidrati v zavest mladih generacij, katerih dedje so zavrnili svet, v katerem bi izbrane rase zavladale nad množicami sužnjev. Birsa je citiral Kosovela, ki je pred devetdesetimi leti začrtal ideal evropskega državljana, ki je odprt do vseh, a želi ohraniti svojo istovetnost. Vrednote svobode, miru in enakopravnosti so se rodile med osvobodilno vojno ter ostale zapisane v ustavi, zato gre zavrniti vsakršen poskus, ki bi želel spremeniti njene določbe, zakoličen pa mora ostati tudi datum 25.aprila kot dan osvoboditve. Birsa je svoj govor zaključil z geslom Smrt fašizmu, svoboda narodu!, nato so se oglasili mali trebenski šolarčki, za njimi pa še pevci TPPZ Pinko Tomažič z dekleti zbora Klasje, ki so ob spremljavi godbe pod vodstvom Luke Carlija, zapeli Vstajenje Primorske. Proslava se je nadaljevala na dvorišču Ljudskega doma s koncertom TPPZ pod vodstvom Pie Cah: zelo številno in hvaležno občinstvo je spremljalo program borbenih pesmi, čigar izvor je orisala Rada Zergol. Olga Lupinc, Emanuel Martini in Roberto Birsa so občuteno recitirali poezije, ki so se lepo vključile v vojno tematiko. Hej brigade, Naglo puške smo zgrabili, Trst je naš, Računajte na nas, Bratje, le k soncu, svobodi, Na oknu glej obrazek bled, Sa kraj Bosne, Pesem francoskih partizanov, Venceremos, Sivi sokole, La brigata Garibaldi, Na Kordunu, Bella ciao, Na ju-riš so pesmi, ki lahko ganejo vsakogar s čustvenim nabojem uporne vere v boljši svet. Lepo so se odrezali tudi solisti Emanuel Martini, Vinicio Baitz in Andrej Corradetti, Vstajenje Primorske pa je z izpovedno močjo himne, ki se je globoko ukorenini-la na naši zemlji, dvignila vse prisotne v spoštljiv in navdušen aplavz. Katja Kralj medja vas - Četrta izvedba zelo priljubljenega praznika Konji in vonjave mošta Konji in narava - zmagovita poteza Praznik je iz leta v leto bolj uspešen - Bogat spored dogodkov za mlade in manj mlade - Ježa, vožnja s konjskimi vpregami, s helikopterjem - Veselje po osmicah Da je praznik Konji in vonjave mošta v Medji vasi presegel še najbolj rožnata pričakovanja, se je lahko prepričal vsak, ki se je v preteklem vikendu mudil na tistem koncu Krasa. Malo vas je namreč preplavilo morje razposajenih obiskovalcev (avtomobili so bili parkirani vse do križišča za Ribiško naselje - v vas pa je peljal le avtobus), ki so jih tjakaj privabili prijetno sončno vreme, konji in pristno praznično vzdušje. Organizatorji SŠKD Timava Medja vas - Štivan, Jus Medja vas in Vaška skupnosti Medja vas so bili tudi tokrat kos izzivu in za mlade oz. manj mlade obiskovalce poskrbeli za pestro paleto dogodkov. Največ zanimanja so upravičeno poželi konji, ki jih najmlajši obožujejo. Z izkušenimi konjeniki so se otroci preizkusili v ježi, po vasi pa so ves čas peljale konjske vprege. Za pravo poslastico so poskrbeli še konjeniki, ki so se izkazali v konjskih igrah, obiskovalci pa so se nato pomerili v več fotografij na WWW.primorski.eu ljudskih igrah. Na svoj račun so prišli tudi kolesarji (tekmovanje z gorskimi kolesi) in pohodniki po sledeh soške fronte, novost pa je tokrat predstavljala možnost poleta s helikopterjem. Dobra volja in veselo razpoloženje pa je vladalo tudi po osmicah, kmečkih turizmih, v gostilni in pri kioskih, ki so v vasi ponujali domače dobrote. Uspeh, ki ga iz leta v leto žanje praznik, pa je dokaz, da so tovrstne prireditve v naravi in v dobri družbi hvalevredne in vse bolj priljubljene. / PRIREDITVE_Torek, 4. oktobra 2011 1 1 glasba - Oktobrski koncerti Nizozemci Percossa, Adi Smolar, Foam festival, dalmatinski kantavtorji in še Big Foot Mama ... Letošnji oktober ni ravno bogat z glasbenimi dogodki. V glavnem se koncerti kopičijo v drugi polovici meseca in prvi od-mevnejši dogodek je na sporedu šele v sredo, 12. oktobra, ko bo v ljubljanski Hali Tivoli (ob 20. uri) bobnarski spektakel s skupino Percossa. Nizozemski mladeniči, ki so svoje znanje z ulice prenesli v gledališče, nastopajo po vsem svetu že 13 let, sodelujejo z različnimi izvajalci in skupinami, med katerimi dj Armin van Buuren in Sensation. Skupino Percossa sestavljajo štirje člani, René Sjeno Pierings, Janwillem van der Poll, Neils van Hoorn in Eric Robillard. Vsi so izšolani glasbeniki, pravi virtuozi na tolkalih. Vstopnice v predprodaji od 29 do 49 €. Dan kasneje, to se pravi v četrtek, 13. oktobra, bo v ljubljanski Cvetličarni svoj zadnji album .Se počasi daleč pride predstavil Adi Smolar, ki je znan po tem, da o resnih stvareh poje na šaljiv način. Tudi v novem albumu nam postreže z zanimivimi in aktualnimi temami. Opozicija, Prijateljstvo, Ljubezen & zvestoba, Če te ena noče, te pa druga hoče, Bavbav, Ne gre, ne gre, Življenje se konča so le nekateri naslovi novih pesmi. Svojo 30-letnico glasbenega ustvarjanja bo praznoval s koncertom ob spremljavi vedno zvestih Mestnih postopačev. Pričetek koncerta ob 21. uri, vstopnice v predprodaji po 15 €. V dveh največjih slovenskih mestih bosta na sporedu 14. in 15. oktobra (ob 20. uri) koncerta, ki ju ljubitelji dalmatinske glasbe ne smejo zamuditi. Najlepše dalmatinske pesmi - to je naslov dogodka, ki bo najprej v Mariboru v dvorani Tabor in dan kasneje še v Stožicah v Ljubljani. Tedi Spalato, Meri Cetinic, Jasna Zlokic, Tereza Kesovija, Vinko Coce, Klapa Cambi in Oliver Dragojevic: to so imena nastopajočih na dveh gala večerih. Vstopnice: Maribor 22 in 25 €, Ljubljana 32, 35 in 39 €. Med mlajšimi vlada največje pričakovanje za Foam Festival 2011, ki bo 15. oktobra v Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od 21. ure dalje. Na Festivalu bodo nastopili nekateri svetovno znani dj-ji. Gre za spektakel z edinstvenimi vizualnimi efekti, peno, ognjem, plesnimi točkami in laser sho-wom, in bo letos prvič tudi v Sloveniji. Med raznimi dj-ji bodo nastopali Avicii, poznan tudi kot Tim Berg, David Morales, ki je v Sloveniji že večkrat nastopil (in navdušil), in Ian Carey, ki prihaja direktno iz Miamija in je avtor enega največjih klubskih hitov vseh časov - Rise. Vstopnice so v predprodaji po 35 evrov. Zadnji pomemben oktobrski koncert v Sloveniji bo znova v Cvetličarni v Ljubljani. 20. oktobra bodo ob 21. uri nastopili priznani rockerji skupine Big Foot Mama, ki je lani svojih 20 let obstoja zaznamovala s celovečernim dokumentarnim filmom z naslovom Tist' dan v tednu, ki prikazuje »vzpone« in »padce« banda. Premierno so ga prikazali novembra. Cena vstopnice je 19 €, najsrečnejši pa bodo na koncertu prejeli tudi dvd dokumentarnega filma. (I.F.) ljubljana - Od jutri do 12. oktobra Zlata paličica 14. bienalni mednarodni festival igranih predstav za otroke in mlade V organizaciji Lutkovnega gledališča Ljubljana (LGL) bo od jutri do 12. oktobra v Ljubljani potekal 14. bienalni mednarodni festival igranih predstav za otroke in mlade Zlata paličica. Za največ sedem nagrad se bo potegovalo deset predstav po izboru selektorja Mateja Bogataja, še 12 (od tega dve tuji) pa bo mogoče videti v spremljevalnem delu.Bogataj si je od 29 predstav, prijavljenih na festival, še kakšen ducat ogledal mimo prijav in dve takšni tudi uvrstil v tekmovalni program. Pri izboru tekmovalnih del se je držal omejitev, ki jih je postavila že prejšnja selektorica Mojca Kreft: tekmovale bodo izključno predstave, ki ne vsebujejo lutkarskih elementov, je povedal na včerajšnji novinarski konferenci. Tekmovalni program se ne pokriva popolnoma s tem, kar je v spremljevalnem delu, je pojasnil Bogataj. Kot je dodal, je želel s svojim izborom v spremljevalnem delu proble-matizirati nov odnos do animacije, novo uporabo scenografije, novo razmerje med animacijo in igro. Pri ogledu predstav je namreč opazil veliko število novih pristopov pri ustvarjanju odrske iluzije, za katere ni mogoče reči, da jih v prvi vrsti določata lutka ali klasična igra. Pri predstavah pa je opaziti uporabo novih tehnologij, novih medijev, filmov in projekcij. Festival Zlata paličica je sicer na prelomni točki oz. v fazi preoblikovanja, ne le zato, ker se je po pripojitvi Gledališča za otroke in mlade, pod okriljem katerega je potekal v preteklosti, k LGL znašel v novi hiši, temveč tudi zato, ker letos ni dobil namenskih sredstev jav- nih financerjev, je povedal direktor LGL Uroš Korenčan. Kot eno možnih oblik preživetja je navedel pregledni festival, ki bi vse, kar se znajde na odru, ponujal ne le otrokom in mladim, pač pa tudi domači in tuji strokovni publiki. Strokovna žirija, ki jo sestavljajo Petra Po-gorevc, Igor Saksida in Marko Čeh, bo lahko podelila sedem nagrad: za najboljšo predstavo v celoti, za najboljšo režijo, najboljšo žensko vlogo in najboljšo moško vlogo ter tri nagrade za posebne umetniške dosežke. Festival bo 5. oktobra kot del spremljevalnega programa odprla krstna uprizoritev drame Janje Vidmar z naslovom Brez, ki je lani na natečaju LGL za izvirno dramsko besedilo za otroke in mladino prejela nagrado zlata paličica. Igra tematizira iskanje prave poti v kaotični sedanjosti, njen protagonist je najstniški raper Simi, ki ga igra Jan Bučar. Kot je povedala režiserka Ena Nina Lampič, želijo s predstavo nagovoriti najstniško publiko, zato so uporabili ulični jezik in glasbo, za katero je besedila napisal priznani slovenski raper Jose iz tandema Murat & Jose. Dramaturginja je bila Simona Hamer, scenograf Danijel Modrej, ko-stumografinja pa Gordana Bobojevic. Odprtje festivala bo sovpadlo z odprtjem Odra pod zvezdami, novo pridobitvijo LGL s kupolo in pogledom na Ljubljanski grad, ki bo omogočal fleksibilne postavitve. Sredstva za pokrivanje obratovalnih stroškov bodo pridobivali tudi z oddajanjem. Naložba je bila vredna 1,7 milijona evrov, od tega je ministrstvo za kulturo prispevalo slabih 300.000 evrov. (STA) FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V torek, 11. oktobra ob 18.00 / Maja Aduša Vidmar / predstava za najmlajše / »Mali modri Huhu«. V petek, 14. oktobra (za šole ob 12.00) in ob 20.30 / Roland Schimmelpfennig / »Zlati zmaj«. V petek, 28. oktobra ob 20.30 / Vesna Furlanič Valentinčič / »Mama«. Stadion 1. maj Jutri, 5. oktobra ob 20.30 / Adrijan Rustja - SSG / »Ma me prou provoci-raste...«. Tržaška knjigarna V soboto, 8. oktobra ob 18.30 / Adrijan Rustja - SSG / »Ma me prou pro-vociraste...«. KRIŽ Ljudski dom V sredo, 12. oktobra ob 20.30 / Tamara Matevc, Boris Kobal / »Poslednji ter-mina(l)tor«. NABREŽINA Kulturni dom Igo Gruden V torek, 11. oktobra ob 20.30 / Adrijan Rustja - SSG / »Ma me prou pro-vociraste...«. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi ■ Jesenska simfonična sezona V petek, 7. oktobra ob 20.30 / Simfonija št. 7 L. van Beethove / »Orkester gledališča Verdi«, dirigent Francesco Lanzillotta, solist Matteo Rivi. Ponovitev: v soboto, 8. oktobra ob 18.00. Slovensko stalno gledališče V petek, 7. oktobra ob 21.00 / Miela, Bonawentura / »Pupkin kabaret«. V petek, 13. oktobra ob 20.30 / Leioa kantika korala / »Baskovski mladinski zbor«. ■ BARCOLANA JAZZ Od petka, 30. septembra do nedelje, 9. oktobra bo po tržaških ulicah v sklopu 43. Barcolane vrsta glasbenih dogodkov v imenu jazza in swinga. Jutri, 5. oktobra ob 20.00 / Arena Gas Natural / B.F. Dixieland Jazz Band. Nedelja, 9. oktobra ob 13.30 / Nabrežje / Musique Boutique. GORICA Kulturni dom V nedeljo, 9. oktobra ob 19.00 / Amaya Dance Company, orientalski ples / »Bellydance Infusion project«. Režiser in koreograf predstave je priznana plesalka Manca Pavli iz Ljubljane _SLOVENIJA_ LJUBLJANA Cankarjev dom Gallusova dvorana Jutri, 5. oktobra ob 19.30 / W. A. Mozart / koncert / »Ingolf Wunder«, klavir. Včetrtek, 6. in v petek, 7. oktobra ob 19.30 / koncert / »Orkester slovenske filharmonije«, dirigent Kenneth Montgomery, solist Eugene Ugorski (violina). Dvorana Duše Počkaj Jutri, 5. in v četrtek, 6. oktobra ob 20.00 / Ryuzo Fukuhara, Samo Poto-kar / »Ne.Za.Vedno«. Klub CD V nedeljo, 9. oktobra ob 20.00 / Bertolt Brechr, Roger Fernay / »Gramofon«. ■ Mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti Ex Ponto V sredo, 5. oktobra ob 20.00 / Plesna predstava / Ryuzo Fukuhara, Samo Po-tokar / »Ne. Za.Vedno«. Ponovitev: v četrtek, 6. oktobra ob 20.00. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodni dom (Ul. Filzi 14): Narodna in študijska knjižnicana vabi na ogled razstave »Rižarna«.Razstava je na ogled vse do 30. septembra. Urnik: torek od 10.00 do 12.00, petek od 16.00 do 18.00. Hangar 26 starega pristanišča: do 27. novembra je odprta velika razstava sodobne umetnosti tako imenovanega razpršenega bienala (Biennale diffusa), na kateri se predstavlja 172 umetnikov iz Furlanije-Julijske krajine in držav, ki so včlanjene v Srednjeevropsko pobudo (SEP). V tretjem nadstropju obnovljenega hangarja 26 so razstavljena dela deželnih ustvarjalcev, od uveljavljenih imen italijanske likovne scene (Dorfles, Rosigna-no, Zigaina) do mladih obetavnih umetnikov. Med razstavljavci so tudi rije tržaški Slovenci: Klavdij Palčič, Franco Vecchiet in Edward Zajec. Urnik: vsak dan od 10.00 do 21.00. Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numiz- matična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovannija Tallerija: »Orizzon-ti limpidi di liberta«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. BAZOVICA Didaktični naravoslovni center (Bazovica št. 224: na ogled je razstava slik »Kraške hiše« umetnika Pina Zorzija. Urnik: ponedeljek, sreda, četrtek in petek od 9.00 do 13.00, torek od 14.00 do 20.00. MAVHINJE Razstava naravoslovnih ilustracij (akvarelov): do 15. oktobra bo na ogled razstava akademske slikarke Katerine Kalc in fotografij zgodovinarke Mirte Čok (Osmica družine Fa-bec v Mavhinjah). ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pucer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se kaže tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pra- davnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Stolp na vratih: na ogled je razstava likovnih del avtorice »Klavdije Mozetič«. Razstava bo odprta vse do konca oktobra. Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Do-brovem - poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vla-dimirja Makuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do na-daljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih do 15. oktobra 2011, od 9.00 do 16.00. Ob predhodni najavi je možen ogled tudi izven obratovalnega časa. Najave sprejemamo na telefonsko številko: 00386 (0)5 37 26 623 ali 00386 (0)5 37 26 600. CERKNO Partizanska bolnica Franja: je rekonstruiran spomenik nepremične kulturne dediščine iz časa 2. svetovne vojne in hkrati simbol boja, humanosti in junaštva Slovencev, ki so se skupaj z drugimi svobodomiselnimi narodi zoperstavili fašizmu in nacizmu. Odprto: do 30. septembra vsak dan od 9.00 do 18.00. Informacije in najava skupin: tel.: 00386 (0)5 37 23 180. 4 Četrtek, 6. oktobra 2011 KULTURA / pordenon - V soboto slovesno odprtje Trideset odmevnih let Dnevov nemega filma Festival je bolj znan in cenjen v tujini kot doma - Veliko pohval, vendar manj denarja Nepregledna vrsta nekdanjih najslavnejših filmskih mitov, od Baby Pegg-hy, do Busterja Keatona, Walta Disneya, Lillian Gish in seveda nepogrešljivega Charlieja Chaplina. Stari prijatelji, mogoče že simboli, zagotovo protagonisti prvih začetkov sedme umetnosti, se te dni, vse do nedelje, spet srečujejo v Por-denonu, da bi skupaj proslavili trideseti rojstni dan Dnevov nemega filma. Pomembno okroglo obletnico, ki letos sovpada s 150-letnice združitve Italije. In pordenonski Dnevi nemega filma so pravzaprav nastali kot posledica ene velikih tragedij italijanske sodobne zgodovine: potresa, ki je prizadel Furlanijo leta 1976. Takrat je namreč skupina navdušencev zbirala filmski material, da bi razbremenila in popestrila večere potre-sencev in večji del filmskih trakov, ki so takrat z vsega sveta poslali v Humin, so bili stari, nemi filmi. Praznovanje okrogle, tridesete obletnice so si prireditelji zamislili z nekakšnim dvojnim slovesnim predvajanjem, ki bi vsaj filmsko združil obe mesti, ki sta v zadnjih treh desetletjih gostili najbolj mednarodni filmski festival naše dežele: Pordenon in Sacile. Zato bodo Chaplinov Circus v nedeljo, 9. oktobra, predvajali tudi v gledališču Zancanaro, ki je gostilo kar pet izvedb festivala. Ze od vsega nastanka se tega festivala udeležuje veliko več tujih izvedencev in ljubiteljev prvih zametkov filmske zgodovine kot pa domačih. Tudi in predvsem zato, ker se arhiviranju in re-stavriranju starih filmskih trakov posvečajo predvsem v tujini. In ravno iz tujine je v zadnjih tridesetih letih prispela cela vrsta filmskih biserov, ki so na porde-nonskih platnih uspeli ponuditi nadvse bogat vpogled v zametke zgodovine filma na najrazličnejših koncih sveta. Čar tega festivala je ravno v dejstvu, da reši iz pozabe nadvse visoko število filmskih trakov, ki bi drugače segnili v katerem od tolikih zapuščenih in zaprašenih skladišč. O tem priča tudi podatek, da morajo posamezne kinoteke in fundacije ob prenovitvi posameznih filmov črpati potrebni material z vseh koncev sveta in upati, da so neuporabni deli kopije, ki je bila pri tem shranjena v Londonu, bolje ohranjeni v tisti, ki jo hrani druga kinoteka, lahko celo v Tokiu. Charlie Chaplin v filmu Easy Street Nekako tako se je tudi zgodilo s filmom Novi Babilon Grigorija Kozinceva in Leonida Trauberga, ki je v soboto zvečer v nabito polni dvorani gledališča Verdi v Pordenonu slavnostno odprl letošnjo izvedbo. Sovjetski film iz leta 1929 se namreč ponaša z zvočno kuliso Dimitrija Šostakoviča. Gre za notno partituro, za katero se je do skladateljeve smrti leta 1975 izgubila vsakršna sled in so jo kasneje našli v arhivih knjižnice Lenin v Moskvi. Tam pa so v resnici hranili samo en del, ostalo je pred nekaj leti ponovno odkrila fundacija Šostakovič v Parizu. Na sobotnem večeru je bilo tako prvič po letu 1929 mogoče spet prisluhniti originalni verziji. Film Novi Babilon velja za simbol ruske neme avangarde. Dogajanje je postavljeno v čas vstaje pariške komune in pripoveduje o ljubezni med prodajalko Louise in vojakom Jeanom. Nadvse zanimiva in presenetljivo aktualna je primerjava med tem celovečercem in ameriškimi filmi istih let. Nekako tako kot danes, se namreč moskovski filmarji posvečajo razmišljanju, filme opremljajo tudi z ideološko retoriko, v njih pa želijo ovekovečiti zgodovinski trenutek. Ameriške zgodbe pa so pogosto lahkotne komedije, ki jim je predvsem do zabave. Kot je ob odprtju podčrtal predsednik dežele FJK Renzo Tondo, je pordenonski festival dogodek "na katerega moramo biti posebno ponosni, zato se tudi tu, pred vsemi obvezujem, da bom zanj posebej skrbel". Kljub laskavim ocenam pa sta prireditelja, huminska kinoteca in Cinema-zero, letos imela na razpolago veliko manj denarja, kar je seveda vplivalo tudi na spored. Tako so se skoraj v celoti odrekli priljubljeni pobudi Film Fair, tržnici, na kateri je bila razstavljena bogata filmska literatura. Kljub temu pa je spored bogat. Od animiranih del Walta Disneya, posnetih v obdobju 1922-30, ki pričajo o začetnih poizkusih opremljanja tovrstnih zgodb z zvočno spremljavo, do premierno prikazane retrospektive, ki so jo letos posvetili sovietskemu arhivu FEKS. Med osrednje dogodke te izvedbe prav gotovo spada film Cirkus Charlieja Chaplina, ki bo ob glasbeni spremljavi orkestra San Marco, pod vodstvom Gunterja A. Buch-walda, zaživel jutri zvečer v Pordenonu in v nedeljo v Sacileju. Ze včeraj pa so predstavili dva kratkometražna Chapli-nova filma The adventurer in Easy street: za glasbeno spremljavo je v tem primeru poskrbel kvintet trobil. Med zanimivostmi letošnje 30. priredbe pa je tudi premierno predvajanje najstarejšega angleškega filma, ki so ga odkrili pred nedavnim in pa prikaz šest sekund dolgega filmskega traku, ki ima za protagonista ravno tistega clowna, ki je nekaj let kasneje navdahnil in hkrati tudi vodil simpatičnega Chaplina. Spored zaobjema tudi pregled začetnega italijanskega filmskega ustvarjanja. Prisoten je tudi ameriški realizem z zgodbami, ki so v letih dvajset prejšnjega stoletja soočale nazadnjaško življenje ameriškega podeželja in pa nadutost in napredek mestnega vsakdana. Nedvomna zanimivost pa so prav gotovo trije sodobni filmi, se pravi nemi filmi enaindvajsetega stoletja. Kot je včeraj povedal eden od režiserjev, Rex Harsin, s festivalom še enkrat dokazujejo da je Fellinijeva misel: »Prepričan sem, da bi vsi veliko več razumeli, ko bi nekoliko molčali in prisluhnili tišini«, še kako aktualna. (Iga) Alejandro Gonzales Inarritu prejel nagrado zlato oko Mehiški režiser Alejandro Gonzalez Inarritu je na filmskem festivalu v Zurichu dobil nagrado zlato oko za življenjsko delo. To je prva nagrada za kateregakoli mehiškega režiserja na tem festivalu. Festival v največjem švicarskem mestu se je sklenil v nedeljo, pritegnil je okrog 45.000 obiskovalcev. Alejandro Gonzalez Inarritu je bil za svoje filme, v katerih pogosto prepleta več zgodb, že desetkrat nominiran za oskarja. Nazadnje si je nominacijo prislužil letos za film Ču do vi to, pretresljivo zgodbo o očetu, obolelim za rakom. Film je bil nominiran za oskarja za najboljši tujejezični film in za glavno moško vlogo, ki jo je odigral Javier Bardem. Med njegove najbolj znane filme sodita še Pasja ljubezen, 21 gramov in Babilon. (STA) Hrvaški kandidat za tujezičnega oskarja Hrvaško društvo filmskih delavcev je sporočilo, da bo film z naslovom 72 dni režiserja Danila Šerbedžije predstavljal hrvaško kinematografijo v konkurenci za nominacijo za tujejezi-čnega oskarja ameriške akademije filmskih umetnosti. V filmu nastopa tudi režiserjev oče, hrvaški igralec s hollywoodsko kariero Rade Šerbedžija. Prvi ce-lovečerec Danila Šerbedžije z naslovom 72 dni je črna komedija o družini iz Like, ki se preživlja na račun pokojnine umrle babice. Film je bil nagrajen na filmskih festivalih v Pulju in Zadru, predvajali pa so ga tudi na številnih mednarodnih festivalih. Poleg očeta je režiser za glavne vloge angažiral priljubljene zagrebške in beograjske igralce, kot so Krešimir Mikič, Dejan Ačimovič, Bogdan Diklič in Mira Banjac. V konkurenci za nominacijo so bili še filmi Lea in Darija v režiji Branka Ivande, Šuma summarum Ivana Gorana Viteza, Josef režiserja Stanislava Tomiča in Majka asfalta Daliborja Matani-ča, so še sporočili iz Hrvaškega društva filmskih delavcev. (STA) benetke - Zaključek 55. glasbenega bienala V slovo »pokopali« kulturo Bolj kot protestno gesto pa so udeleženci sobotni sklepni del festivala doživeli kot neobičajen dogodek - Zadnje 4 leta je bil umetniški vodja glasbenega bienala Luca Francesconi Mednarodni festival sodobne glasbe v Benetkah je ob svojem 55. rojstnem dnevu dokazal, da je živ organizem, ki skuša tolmačiti izzive svojega časa, vrednoti velike mojstre in odpira vrata ustvarjalnosti mlajših generacij. Med najbolj množično obiskanimi dogodki letošnje izvedbe so bili na primer koncerti na konservatoriju B. Marcello, kjer so bile na sporedu skladbe tridesetletnih in štiridesetletnih avtorjev, ki so se izpopolnjevali na prestižnem pariškem zavodu Ir-cam, kot tudi nastop milanskega godalnega kvarteta Repertoriozero, ki je prejel srebrnega leva za ustvarjalno delo. Skupina Studio for New Music iz Moskve je predstavila sodobne tokove zadnjega dvajsetletja ruske glasbe, pretežno igrivi aspekti umetnosti pa so zaznamovali zelo uspešen, zaključni koncert odlične belgijske skupine Ictus, ki se je gibal med dadaizmom vokalnega performansa, ironično ameriško uglasbitvijo grafitov avtoštoparjev, psihedelično močjo električne kitare v Romitellijevi glasbi in rockovsko industrijskimi zvoki mlade članice skupine Eve Reiter. Umetniški vodja glasbenega bienala Luca Francesconi je v zadnjih štirih letih skušal ustvariti festival brez časovnih in žanrskih meja, ki je aktualen v svojih globalnih razgledih, a se hkrati bori za utrditev vedno bolj labilne zavesti o izvirni dediščini z mnogimi pokloni umetnosti prejšnjih stoletij. V tem duhu je izzvenelo tudi zadnje dejanje njegovega mandata in letošnje izvedbe festivala s simboličnim pogrebom kulture, kar je v današnjih, kriznih časih, zelo resnična »šala«. Množica kulturnih »pogrebnikov« se je v soboto podala na vodni sprevod do otoka beneškega po- ^PH? kopališča sv. Mihaela na čolnih, na katerih je igrala godba Maser. Vezna nit večera je bil Igor Stravinski, saj je bila prva etapa konceptualnega glasbenega obreda njegov grob, pred katerim je klarinetist Dirk Deschee-maeker zaigral njegove tri skladbe za solo klarinet. Kultura, na katero pozabljamo, je tudi naša zgodovina, na primer priredbe Verdijevih opernih zborov (z nekoliko vprašljivo vključitvijo zbora ciganov iz Trubadurja), ki jih je godba zaigrala na vstopnem dvorišču pokopališča, skladba Incontri Benečana Luigija Nona, ki jo je v cerkvi igral orkester gledališča La Fenice, izbor zborovskih del Gesualda in Monteverdija, Stra- Vodni »pogrebni« sprevod kulturnikov vinskega in Pârta v izvedbi zbora Schola S.Rocco. Stravinski se je pojavil tudi v sklepni uprizoritvi sredi samostanskega dvorišča, ko so trije pevci ob spremljavi godbe povezali zaključni prizor Mozartovega Don Gio-vannija in priredbo odlomka iz opere The Rake's progress (ki je leta 1951 doživela premiero prav na beneškem Bienalu). Giovanni je po obče znani partituri in libretu povabil kamnitega gosta na večerjo in se z njim pogreznil v smrt, vabilo pa je bilo tokrat razširjeno, saj so pogrnjene mize, razsvetljene s svečniki, čakale med nagrobnimi kamni na vse udeležence za nekoliko vznemirljivo večerjo. Umirajoča kultura bi poleg izrednih senzibili-zacijskih pobud, kot je bil originalen zaključek bie-nala potrebovala vsak dan tudi več razumevanja, ljubezni in spoštovanja; lepo bi bilo na primer, ko bi se poslušalci pred grobom Stravinskega lahko osredotočili bolj na glasbeno izvedbo kot na zamrznitev podobe trenutka z vsemi možnimi aparati (kar je nespoštljivo oviralo sicer solidnega izvajalca), kot tudi, da bi bili v večjem številu bolj lačni kulture kot raviolov, kar je na koncu pomenljivo razlikovalo množico na zakuski od peščice kulturnih fundamentali-stov, ki so v cerkvi zaključili glasbeni program s poslušanjem srednjeveške ljubezenske tožbe Guillau-meja de Machauta, katere izjemno kakovostna in su-gestivna izvedba pevca Marca Mauillona ob spremljavi viole in flavte je predstavljala umetniški vrhunec celotnega programa. Za večino ostalih izvedb pa velja, kar se pogosto dogaja v ambientalnih dogodkih, in sicer, da postane okvir glavni adut, ki postavlja dovršenost večine izvedb na drugo mesto. Pogreb kulture je po konceptu imel priokus protestov izpred nekaj desetletij in bi glede na današnje razmere lahko predstavljal znak potrebnega, simboličnega upora; ideja bi morala spodbuditi odmevno gibanje, a se je omejila na bolj varne vode zaključnega večera festivala. Ob koncu bi se lahko upravičeno spraševali, če smo v tej državi sploh še zmožni upora, dojemanja in obvladanja kritičnih potez, saj sta povprečna starost udeležencev in splošno vzdušje pustila vtis, da je bil večer za večino udeležencev le poseben dogodek v zelo neobičajnem okviru. Rossana Paliaga / GORIŠKI PROSTOR Torek, 4. oktobra 2011 13 dolžniška kriza - Tudi prihodnje leto Atenam ne bo uspelo uresničiti proračunskih zavez Grški BDP naj bi se prihodnje leto skrčil za 2,5 odstotka Brez dela bo ostalo 30 tisoč uslužbencev - Bodo žrtve preprečile grški bankrot? ATENE - Grška vlada je včeraj v parlament poslala osnutek proračuna za leto 2012. Glede na dokument se bo grško gospodarstvo prihodnje leto skrčilo za 2,5 odstotka, javni dolg pa se bo do konca leta 2012 povzpel na 172,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Del osnutka so tudi novi davki, ki naj bi v državno blagajno prinesli 7,1 milijarde evrov. Kot piše v osnutku, se bo recesija, ki jo Grčija beleži že od leta 2009, nadaljevala tudi prihodnje leto, rast pa naj bi grško gospodarstvo zaznalo leta 2013, poročajo tuje tiskovne agencije. Leta 2009 se je obseg grškega BDP zmanjšal za dva odstotka, lani za 4,5 odstotka, letos pa naj bi se za 5,5 odstotka (sprva so grške oblasti načrtovale, da se bo gospodarstvo letos skrčilo za 3,8 odstotka). Grške oblasti v osnutku proračuna navajajo, da gospodarstvo zavira strm upad porabe gospodinjstev. Domače povpraševanje naj bi prihodnje leto upadlo za 3,8 odstotka, letošnji padec pa naj bi bil 6,2-odstoten. Po izračunih grške vlade se bo močno znižala tudi inflacija. Leta 2012 naj bi bila le še 0,6-odstotna, potem ko naj bi bila konec letošnjega leta pri 2,8 odstotka. Že v nedeljo je grška vlada, na čelu katere je George Papandreu, priznala, da ji tudi prihodnje leto ne bo uspelo uresničiti zaveze, dane EU in Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) v zameno za 110 milijard evrov težko posojilo, vezane na znižanje javnofinančnega primanjkljaja. Primanjkljaj naj bi namreč leta 2012 znašal 6,8 odstotka BDP, Atene pa so obljubile, da ga bodo spravile na 6,5 odstotka BDP. Letos naj bi se primanjkljaj ustavil pri 8,5 odstotka BDP, kar je 0,9-odstotne točke več od prvotno načrtovanega. Ob tem je grška vlada napovedala, da bo Grčija prihodnje leto vendarle zabeležila primarni proračunski presežek, kar pomeni, da ji bo uspelo pred obrestmi na dolgove zabeležiti več proračunskih prihodkov kot odhodkov. Primarni proračunski presežek naj bi sicer znašal 1,4 odstotka BDP. Javni dolg Grčije naj bi medtem konec naslednjega leta znašal 172,7 odstotka BDP. Osnutek proračuna za leto 2012 je v okviru, dogovorjenem s trojko, to je s predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in IMF, vključuje pa tudi že naznanjene varčevalne ukrepe, o katerih bo parlament odločal do konca tega meseca, je v izjavi za me- dije včeraj dejal grški finančni minister Evangelos Venizelos. Del osnutka so tako tudi novi davki, prek katerih naj bi se v državno blagajno nateklo 7,1 milijarde evrov. Grčija naj bi odpustila tudi okoli 30.000 javnih uslužbencev, napovedala pa je še periodično zviševanje davkov, znižanje plač v javnem sektorju, znižanje pokojnin ipd. Največji grški sindikati so te napovedi pospremili z izjavo, da bodo nadaljevali s stavkami in demonstracijami. Trojka pa ta teden nadaljuje pogovore z grškimi oblastmi, pri čemer se bo osredotočila zlasti na grško izpolnjevanje zavez na področju privatizacije. S tega naslova naj bi namreč Atene do leta 2015 pridobile 50 milijard evrov. Trojka bo na podlagi pogovorov odločila, ali Grčiji izplačati naslednjo tranšo lani dogovorjenega posojila. Če Grčija obroka, ki znaša osem milijard evrov, ne bo dobila, bo bankrotirala. (STA) Grški finančni minister Evangelos Venizelos ansa dolžniška kriza - Sinoči zasedali finančni ministri Komisar Rehn: Območje evra na ključni prelomnici LUXEMBOURG - Območje evra je na ključni prelomnici, je sinoči ob prihodu na zasedanje evroskupine poudaril evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn, potem ko je Grčija priznala, da ne bo izpolnila ciljev za zmanjšanje primanjkljaja za letos in naslednje leto. "Danes bomo imeli zelo pomembno srečanje, smo na ključni prelomnici. Soočamo se s tremi glavnimi izzivi: zastalo rastjo, nemirnim trgom obveznic in še vedno ranljivimi bankami," je povedal komisar. Zato je po njegovih besedah ključno, da ministri razpravljajo in pripravijo odločitve o celostni strategiji za premagovanje krize. Evroskupina se je sinoči sestala kmalu po tem, ko je Grčija priznala, da kljub ostrim rezom ne bo izpolnila ciljev za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja za letos in naslednje leto. S tem je usoda naslednjega obroka posojil državi v okviru lani dogovorjene pomoči še bolj negotova. Šesti obrok v vrednosti osmih milijard evrov bi moral biti izplačan do sredine oktobra, sicer državi grozi bankrot. V odzivu na to je Rehn poudaril, da je sedaj ključno oceniti ukrepe in pregledati številke ter nato evroskupini predstaviti celovito poročilo. Poročilo o izpolnjevanju zavez Grčije v zameno za pomoč pripravlja trojka Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), s katero so se grške oblasti dogovorile za program pomoči. Odločitve o šestem obroku posojila Grčiji v sklopu lani dogovorjene pomoči tako včeraj ni bilo pričakovati. To je že minuli torek povedal tudi šef evro-skupine, luksemburški premier JeanClaude Juncker, ki sinoči ob prihodu ni dajal izjav. Kot možni datum za sprejetje odločitve o šestem obroku posojil Grčiji se sicer omenja 13. oktober. Grški finančni minister Evangelos Venizelos je včeraj zatrdil, da je Grčija sprejela odločitve o vseh potrebnih in težkih ukrepih, da bi izpolnila obveznosti, ki jih ima do mednarodnih partnerjev. Poleg tega je dejal, da je Grčija "država s strukturnimi problemi, ni pa grešni kozel območja evra". "Grčija je ponosna država. Imamo potencial in zmožnost premika naprej kljub globoki kumulativni recesiji v višini 12 odstotkov BDP v zadnjih treh letih," je še povedal. Evroskupina naj bi se sicer sinoči po Rehnovih besedah osredotočila na razpravo o začasnem kriznem mehanizmu, evropskem skladu za finančno stabilnost (EFSF). "Preučujemo možnosti za bolj optimalno uporabo EFSF, da bi iz njega dobili več in da bi bil kot požarni zid še učinkovitejši," je dejal komisar. To bi lahko po njegovih besedah storili z "leveraging". Ta termin pomeni uporabo raznih finančnih instrumentov ali izposojenega kapitala za povečanje potencialnega prihodka investicije. Rehn je govoril tudi o možnosti, da bi EFSF dostopal do denarja iz ECB, ki je s ciljem stabilizacije evra že kupila več kot 156 milijard evrov tveganih obveznic držav v območju evra. ZDA in druga velika gospodarstva so že izrazila zaskrbljenost, da EFSF ni dovolj krepak za pomiritev finančnih trgov, saj v sedanji obliki ne bi mogel pomagati velikim evropskim gospodarstvom, kot sta Italija in Španija. (STA) Ameriški obrambni sekretar svari Izrael pred izolacijo WASHINGTON - Ameriški obrambni sekretar Leon Panetta je včeraj pred prihodom v Izrael to judovsko državo posvaril, da je spričo pomladi v arabskem svetu vse bolj izolirana in da ne sme krepiti le vojaške moči, ampak tudi svoj sedaj močno načet diplomatski položaj. Izrael mora izboljšati odnose z Egiptom in drugimi državami v regiji, je pozval Panetta. "Nimam veliko dvomov glede tega, da vzdržujejo vojaško moč. Ampak vprašati se morati, ali je dovolj, če imaš vojaško moč, izoliraš pa se na diplomatskem parketu," je dejal Panetta novinarjem na krovu letala na poti na Bližnji vzhod. Ameriški obrambni minister bo najprej obiskal Izrael in se srečal tudi s predstavniki palestinskih oblasti, nato pa bo obiskal tudi Egipt. Zatem se bo ustavil še v Bruslju na zasedanju obrambnih ministrov zveze Nato, navajajo tuje tiskovne agencije. S slovesnostmi obeležili obletnico združitve Nemčije BERLIN - V Nemčiji so včeraj obeležili 21. obletnico združitve nekdanje Zvezne republike Nemčije (ZRN) in Nemške demokratične republike (NDR). Slovesnosti so se začele v Bonnu z mašo, ki se je je udeležil nemški politični vrh, nadaljevale pa so se s sejo nemškega parlamenta na nekdanjem sedežu parlamenta. Slovesne maše v evangeličanski cerkvi svetega križa, ki je potekala ob strogih varnostnih ukrepih, so se med drugim udeležili nemška kanclerka Angela Merkel, predsednik države Christian Wulff in predsednik parlamenta Norbert Lam-mert. Množične aretacije nasprotnikov Wall Streeta NEW YORK - Newyorška policija je v soboto aretirala več kot 500 udeležencev protestnega pohoda proti pohlepu Wall Streeta na Brooklynskem mostu, ker so hodili po cesti in za več ur zaprli promet. Šlo je za protest v organizaciji gibanja "Okupiraj Wall Street", ki že dva tedna vodi demonstracije po mestu New York. Več kot 200 protestnikov že več dni tabori v parku Zuccotti nedaleč od Svetovnega trgovinskega centra. Spijo na tleh, zaviti v odeje in spalne vreče, postavili so si zasilno kuhinjo in tudi knjižnico. Gre večinoma za izobražene mlade brezposelne ljudi in študente. Občasno pa se organizirajo večji pohodi. V petek se je okoli tisoč ljudi odpravilo proti sedežu ne-wyorške policije na jugu Manhattna zaradi protesta proti policijskemu nasilju. Policija je pred tednom dni na silo raz-gnala demonstracije pri Union Squareu, pri čemer je eden od poveljnikov nekaj dekletom našprical solzivec v oči. Posnetki so hitro zaokrožili po internetu in gibanje je dobilo nov zagon. (STA) libijska kriza - Zavzetje Kasr Abu Hadija Uporniki zavzeli Gadafijevo rodno vas na obrobju Sirte TRIPOLI - Libijski uporniki so po navedbah zdravniških virov zavzeli rojstni kraj nekdanjega libijskega voditelja Moamerja Ga-dafija, Kasr Abu Hadi, ki leži na obrobju sredozemskega mesta Sir-ta. Zavzetje Kasr Abu Hadija je zadnje v vrsti krajev okoli Sirte, ki so jih libijski uporniki iztrgali iz rok Gadafiju zvestih sil. 'Abu Ha-di je povsem svoboden," je zatrdil zdravnik Taha Sultan v eni od bolnišnic na vzhodnem obrobju Sirte. Sultan je še povedal, da je njihova skupina zdravnikov včeraj obiskala vas, kjer so jim povedali, da v njej ni več Gadafiju zvestih borcev. Sultan sicer ni mogel povedati, ali je zavzetje Kasr Abu Hadija zahtevalo smrtne žrtve, dejal je le, da sta bila v spopadih na nekem drugem bojišču v vzhodnem delu Sirte ubita dva upornika, šest pa ranjenih. Kasr Abu Hadija, ki je doživel razcvet prav pod vladavino Ga-dafija, sestavlja več večjih vasi. Večina jih je sedaj praznih, njihovi prebivalci pa so zbežali. Gadafi naj bi se rodil v nomadskem šotoru v Kasr Abu Hadiju leta 1942, ko je bil kraj še majhna puščavska naselbina. Sile libijskega nacionalnega prehodnega sveta se medtem pripravljajo na zavzetje Sirte, odkoder beži na tisoče ljudi. Humanitarne razmere v Sirti naj bi bile po navedbah ljudi, ki zapuščajo mesto, vse slabše. V Sirto je včeraj vstopila tudi skupina Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC), da bi razdelila medicinsko pomoč. Kot so sporočili iz ICRC, so predstavniki Rdečega križa, med katerimi je bil tudi zdravnik, prispeli v bolnišnico Ibn Sina in dostavili nujno pomoč v obliki kirurške opreme za zdravljenje okoli 200 ljudi, pa tudi 400 litrov goriva za generator. okolje - Znanstveniki zaskrbljeni Velika ozonska luknja nad Arktiko LONDON - Nad Arktiko je letošnjo pomlad zazevala velikanska ozonska luknja, opozarjajo znanstveniki. Izguba ozona nad Arktiko je tokrat prvič primerljiva s tisto nad Antarktiko, pojavu pa naj bi botrovale predvsem izjemno nizke temperature minulo zimo, ugotavlja skupna znanstvenikov v britanski znanstveni reviji Nature. Znanstveniki so na rekordno stanj-šanje ozonske plasti nad Arktiko sicer opozorili že spomladi, sedaj pa so predstavili tudi natančnejše s tem povezane meritve in ugotovitve. Kot poudarjajo, se je na območju tokrat ozonska plast prvič stanjšala v tolikšni meri, da pojav lahko opišejo kot ozonsko luknjo. "Kemijsko uničevanje ozona nad Arktiko letos spomladi je tokrat prvič od začetka meritev primerljivo s tistim v ozonski luknji nad Antarktiko," je v članku zapisala skupina znanstvenikov. Tanjšanje ozonske plasti nad Antarktiko je namreč ponavadi zaradi bistveno nižjih temperatur na območju ve- liko bolj očitno, medtem ko je bila izguba ozona nad Arktiko doslej bistveno manjša. Eden od razlogov za nastanek ozonske luknje naj bi bilo neobičajno dolgo hladno obdobje minulo zimo. Izjemno nizke temperature v stratosferi so tako na višini okoli 20 kilometrov vodile v povečanje količine klora, ki uničuje ozon. Glede na meritve se je ozonska plast nad Arktiko v začetku leta stanjšala za okoli 80 odstotkov, in sicer na dolžini med 18 in 20 kilometri. Pojav je nevaren, saj lahko brez zaščitnega sloja na Zemljo prodre več ultravijoličnih žarkov. V mesecih, ki so sledili, se je sicer plast ponovno nekoliko odebelila. "Naše ugotovitve kažejo, da so ozonske luknje mogoče celo pri bistveno milejših temperaturah kot na Antarktiki," so že zapisali znanstveniki, ki pa ne morejo predvideti, kdaj bi lahko vnovič prišlo do tolikšnega stanjšanja plasti ozona. V večini zim ljudem ni treba skrbeti, mirijo, a opozarjajo, da podnebne spremembe vendarle vodijo k hladnejšim temperaturam v stratosferi. (STA) 1 4 Torek, 4. oktobra 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Svetovalni organ za slovensko manjšino se še ni umestil Pokrajinska konzulta: zamude pri izbiri članov Uradi seznanjeni le z osmimi imeni - Do imenovanja vseh članov ne bo prišlo pred novembrom Od umestitvene seje goriškega pokrajinskega sveta, ki je izšel iz majskih volitev, so minili že štirje meseci, nova pokrajinska konzulta za slovensko manjšino pa v vsem tem času še ni zaživela. Po pravilniku bi morale slovenske ustanove in občine imenovati svoje predstavnike v roku 45 dni od umestitve pokrajinskega sveta, do včeraj pa so bili uradi seznanjeni le z osmimi imeni. Konzulto sestavlja po pravilniku 15 članov. Prve tri je na julijski seji imenoval pokrajinski svet, ki je izglasoval Igorja Kome-la, Joška Terpina in Silvio Paoletti, nato pa so uradi dobili tudi uradna sporočila občine Krmin, ki je imenovala Lauro Srednik, občine Tržič, ki je potrdila Natašo Ferletič, in občine Ronke, katero bo v konzulti zastopala Damiana Kobal. Z imeni svojih dveh kandidatov sta pokrajino že seznanila tudi SKGZ, ki jo bo zastopal David Peterin, in SSO, ki je izbral Chiaro Mucci. V teh dneh bi morali uradi prejeti še pismo občine Doberdob, ki je za člana konzulte že imenovala Fabia Vizintina. Kaj pa ostali? Tajnik Sindikata slovenske šole Joško Prinčič je povedal, da bi moralo do imenovanja priti že prejšnji teden, zaradi nesklepčnosti pa so morali sejo prenesti na 13. oktober. Števerjan-ska županja Franka Padovan je povedala, da ji doslej ni uspelo vključiti imenovanja člana konzulte na dnevni red občinskega sveta, do tega pa bo prišlo na prihodnji seji, ki naj bi potekala konec meseca ali na začetku novembra. »Potrdili bomo Marjana Dru-fovko,« je povedala Padovanova, medtem ko je sovodenjska županja Alenka Florenin pojasnila, da do imenovanja še ni prišlo, ker se o imenu predstavnika še niso dogovorili. »Tudi mi bomo o tem odločali na prihodnjem občinskem svetu,« je povedala Floreninova. V kratkem bo svojega člana konzulte imela občina Dolenje, ki bo potrdila Marino Sgu-bin, županja iz Zagraja Elisabetta Pian pa je zamudo pripisala temu, da se je oseba, ki so jo sprva evidentirali, odpovedala mestu, zdaj pa že iščejo novo ime. Z izbiro predstavnika se po navajanju odbornika Stefana Cerette v teh dneh ukvarja tudi uprava občine Gorica, ki namerava imenovanje vključiti na dnevni red prihodnje seje občinskega sveta. Če bodo izjave upraviteljev držale, bi torej do sestave pokrajinske konzulte lahko prišlo pred koncem leta, kar bi v primerjavi z letom 2007, ko so za umestitev potrebovali kar enajst mesecev, bil že dober rezultat. (Ale) devetaki Z avtom v prepad 43-letnik v bolnišnici na Katinari Avtomobil je silovito trčil v skalo, nato pa ga je odbilo v prepad na drugi strani ceste. V nesreči, ki se je zgodila v nedeljo zvečer pri Devetakih, je bil huje ranjen 43-letni P.S. iz Trsta, ki so ga zaradi poškodb sprejeli na zdravljenje v bolnišnici na Katinari. P.S. se je okrog 21.55 peljal s prijateljem, 43-letnim M.S., v smeri iz Gorice proti Jamljam. V še nepojasnjenih okoliščinah je M.S., ki je sedel za volanom, izgubil nadzor nad avtomobilom tipa Mini. Na ravnem delu ceste je nenadoma zapeljal desno in trčil v skalo: avtomobil je odbilo v prepad na drugi strani, padec so k sreči kmalu ustavila drevesa in grmičevje. Rešilna služba 118 je 43-letnega potnika prepeljala na Katinaro, zdravniki se o prognozi še niso izrekli. Manj hude poškodbe je dobil M.S., ki se je v bolnišnico odpravil sam in bo okreval v desetih dneh. Okoliščine nesreče preučuje prometna policija, avtomobil pa so iz prepada izvlekli goriški gasilci. moš - Zaradi požara osem Maročanov v bolnišnici Stanovanji neuporabni Poslopje si je ogledalo osebje podjetja ATER, karabinjerji preiskujejo okoliščine uhajanja plina Kraj požara in HLAJENJE JEKLENKE bumbaca Osebje podjetja ATER in karabinjerji so si včeraj ogledali stanovanji v Ulici Fer-raro v Mošu, ki ju je v nedeljo popoldne uničil požar. Zaradi škode sta dve množični družini do nadaljnjega brez stanovanja, osem oseb pa je zaradi lažje zastrupitve moralo v bolnišnico. »Škoda je velika,« so povedali v podjetju za neprofitne gradnje ATER, saj je ob ognju povzročila škodo tudi voda, ki so jo gasilci uporabili za gašenje. Računajo, da bodo stroške za popravila lahko krili z zavarovalnino, medtem pa so šestnajstim članom dveh maroških družin, ki so živele v stanovanjih, ponudili streho prijatelji v Ronkah in Moraru. Požar je izbruhnil v nedeljo ob uri kosila v pritličnem stanovanju objekta podjetja ATER. Po dosedanjih informacijah naj bi eden izmed družinskih članov na plinskem štedilniku, ki je deloval na jeklenko, kuhal kosilo, okrog 12.30 pa je prišlo do eksplozije: zagorel naj bi plin, ki je uhajal iz dotrajane cevi jeklenke. Stanovanje sta zajela ogenj in dim, družinskim članom pa je k sreči uspelo pobegniti. Svoje stanovanje je morala zapustiti tudi družina, ki stanuje v prvem nadstropju. Sosedje so poklicali na pomoč. Gasilci so bili na delu do 16.30, rešilna služba 118 pa je medtem pomagala stanovalcem. Osem izmed njih so zaradi posledic vdihavanja dima odpeljali v goriško bolnišnico, njihovo zdravstveno stanje pa ni zaskrbljujoče. Na prizorišče nesreče je prišla tudi Eli-sabetta Feresin, županja občine Moš, ki bo skušala družinama priskočiti na pomoč. gorica Dežela še razmišlja o odkupu skrbništva »Na našem odborništvu je ocenjevalni postopek še vedno v teku. Cena za odkup objekta še ni bila določena, prav tako ni še znana vsota denarja, ki bi jo bilo treba vložiti v obnovo stavbe in njeno prilagoditev novi namembnosti.« Tako je deželna odbornica za finance Sandra Savi-no včeraj odgovorila na svetniško vprašanje deželni svetnik Demokratske stranke Franco Brussa, ki je zahteval pojasnila glede možnosti, da bi dežela Furlanija-Julij-ska krajina odkupila sedež nekdanjega šolskega skrbništva v Ulici Leopardi v Gorici in vanj preselila urad za zemljiško knjigo. Odbornica je še pristavila, da bodo »odločitve sprejemali na podlagi veljavnih zakonov o varnosti na delovnem mestu, dobrem počutju in dostopnosti javnih uradov, pri tem pa se bodo držali načrta finančnih zmogljivosti, v katerem bo predvidena tudi možnost prodaje nepremičnin, ki ne odgovarjajo več predpisom.« Brussa izpostavlja, da je odgovor deželne odbor-nice v nasprotju z izjavami goriškega župana Ettoreja Romolija. Ta je v Zaraščeni zidovi prejšnjih dneh za krajevne medije povedal, da je pogajanje z deželo v napredni fazi in da bi do odkupa stavbe v Ulici Leopardi lahko prišlo še pred koncem letošnjega leta, V resnici pa zdi se, da deželna uprava zaenkrat ni sprejela nobene odločitve. Razumljivo je, da se Romoli zavzema za prodajo in restavrira-nje mogočne stavbe, ki je do leta 2000 gostila šolsko skrbništvo, saj poslopje razpada in bo začelo predstavljati strošek za občinski proračun. Brussa pa je drugačnega mnenja in opozarja, da bi bila ta poteza za deželo preveč potratna. »Odkup stavbe, ki je v tako slabem stanju, bi lahko stal preveč. Govori se namreč o ceni, ki je blizu šestim milijonom evrov,« je pojasnil Franco Brussa, ki je z odgovorom deželne od-bornice le delno zadovoljen, saj Savinova ni omenila nobenega alternativnega sedeža za goriški urad zemljiške knjige. »Soglašam s tem, da mora ostati urad v Gorici, javnega denarja pa ne gre tratiti,« je zaključil deželni svetnik Demokratske stranke. tržič Ženska izginila V Tržiču že deset dni pogrešajo žensko, ki je izginila neznano kam. 47-letna Antonella Fracasso, vdova policista, ki je umrl med opravljanjem svoje službe, je 24. septembra zapustila dom na Drevoredu San Marco samo s svojo torbico, v kateri je imela kakih petnajst evrov. Mobilni telefon je pustila doma, ker se od takrat naprej ni več oglasila, pa je njen 21-letni sin Mat-teo Arno obvestil sile javnega reda. Policisti, karabinjerji in gasilci so sprožili obsežno iskalno akcijo. Pogrešanko so iskali tudi v kanalih, pred pristanom Nazario Sauro in pri raznih sorodnikih. Ženska je visoka 170 centimetrov, ima rjave lase, po poklicu je kuharica. Preiskovalci ne izključujejo možnosti, da bi ženska prostovoljno odšla zdoma. Baje je sinu zaupala, da se želi vrniti v Rimini, kjer je preživela počitnice, prijateljici pa je dejala, da bi rada vstopila v samostan pri Padovi. gorica - Luknjasta cesta na Travniku Že spet popravila Podjetje ICI Coop namešča nove ploščice, promet bo tudi danes potekal enosmerno Včerajšnje vrtanje v cestišče bumbaca Težavam s Travnikom res ni videti konca. Včeraj zjutraj so se na osrednji mestni trg vrnili delavci, ki bodo morali - kot se kar pogosto dogaja - poskrbeti za popravilo pokvarjenega cestišča: podolgovate ploščice iz porfirja so se namreč na različnih predelih ceste že spet »odlepile« od tal, druge so počile, ob zanemarjenem videzu pa ustvarja luknjasta cesta tudi težave in nevarnost za njene uporabnike. Popravil so se včeraj lotili delavci pod- jetja ICI Coop iz Ronk, ki je lani poleti (tri leta po odprtju gradbišča) dokončalo obnovitvena dela na Travniku. Kopati in nameščati nove ploščice so začeli na odseku ceste med Nadškofijsko ulico in Ulico Ma-meli, kjer so uvedli enosmeren promet. En semafor so postavili na konec Nadškofijske ulice, drugega pa pred cerkev Sv. Ignacija. Včeraj so se ob jutranji prometni konici zaradi delne zapore ceste že pojavile daljše kolone avtomobilov (v Ulici Roma je vrsta segala do deželnega avditorija), le-te pa lahko pričakujemo tudi danes in morda jutri, saj se dela še niso zaključila. Sinoči so zaradi obnove cestišča zaprli za promet tudi Leopoldinska vrata. Ponovno odprtje vhoda v grajsko naselje je predvideno danes okrog 7. ure zjutraj. Dela so vključena v projekt ovrednotenja Drevoreda D'Annunzio, ki se po včerajšnjih zagotovilih župana Ettoreja Romolija bližajo h koncu. / GORIŠKI PROSTOR Torek, 4. oktobra 2011 15 gorica - Evropski projekt Croctal stopa v živo Čezmejni priključki za mrežo kolesarskih poti Uresničili jih bodo v Brdih ter med Štradalto in Mirnom - Na razpolago imajo 1.349.000 evrov Goriška pokrajina si je zagotovila 1.349.000 evrov za povezavo kolesarskih poti na slovenski in italijanski strani državne meje. Tri čezmejne priključke bodo uresničili na območju Brd, četrtega pa med Rupo in Mirnom. Sredstva za povezavo kolesarskih poti so prejeli na podlagi evropskega projekta Croctal, ki ga je med prejšnjim mandatom razvil bivši pokrajinski odbornik Marko Marinčič. »Goriška pokrajina je njegov nosilni partner, pri pripravi projekta pa so sodelovale še pokrajine Videm, Ferrara in Padova, občina Gorica, slovenske občine Brda, Kanal, Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba in Miren-Kostanjevica in direkcija za prevoze dežele FJK,« pojasnjuje pokrajinska odbornica Sara Vito, ki je včeraj s predstavniki sodelujočih partnerjev podpisala pogodbo, s katero so sprožili postopek za unovčenje evropskega denarja. »Skupno bomo prejeli 1.349.000 evrov, od katerih jih bo približno 800.000 šlo za gradnjo novih kolesarskih prometnih infrastruktur,« razlaga Vitova in napoveduje, da bodo dva nova odseka kolesarskih poti zgradili na Valerišču in na Jazbinah, kjer se bodo povezali na kolesarsko pot na slovenski strani meje, ki jo bodo zgradili med vasicama Barbana in Rutarji. »Pri Pleši-vem bomo obstoječo mrežo kolesarskih pot dopolnilni z informativnimi tablami,« napoveduje Vitova in poudarja, da bodo v okviru projekta kolesarsko pot speljali tudi od točke, kjer se Štradalta priključuje na državno cesto št. 55, do krožišča v Mirnu. Tu je že zgrajena kolesarska pot, ki vodi do Vrtojbe, v okviru evropskega projekta Interbike pa bodo uresničili še povezavo z Lokvico in Opatjim selom. Na včerajšnjem podpisu pogodbe je bil prisoten tudi goriški župan Etto-re Romoli, ki je izrazil zadovoljstvo, da bodo evropski denar porabili za konkreten projekt, medtem ko je v imenu partnerjev na slovenski strani meje župan občine Miren-Kostanjevica Zlatko Martin Marušič poudaril, da imajo kolesarske poti vse več uporabnikov, zato pa upa, da bodo čezmejni priključki dograjeni v roku dveh do treh let. K dodatnem razvoju mreže kolesarskih poti želi prispevati tudi Kolesarska zveze Slovenije, ki jo je na včerajšnjem podpisu pogodbe predstavljala predsednica Milena Černilogar Radež. »Kolesarji najbolje vedo, kakšne morajo biti kolesarske steze, zato pa lahko načrtovalcem zagotovimo marsikateri uporabni nasvet,« je poudarila Černilogarjeva, ki se zelo veseli gradnje kolesarske poti ob Soči, za katero upa, da bo povezana s potmi, ki jih gradijo ob Savi in Dravi. Goriška pokrajina je že zgradila več kilometrov kolesarskih poti tudi v Gradežu, zdaj pa je v fazi načrtovanja nadaljevanje gradnje v smeri proti Tržiču. (dr) DANES PREDSTAVITEV Dvojezični dokument zdravstvenega podjetja V deželnem avditoriju v Ulici Roma v Gorici bodo danes ob 17. uri predstavili dvojezično publikacijo s koristnimi informacijami o storitvah, ki jih nudi goriško zdravstveno podjetje. O vsebini dokumenta (v ital. »Carta dei servizi«) bo spregovoril generalni direktor goriškega zdravstvenega podjetja Gianni Cortiula, za njim bodo na vrsti goriški župan Ettore Romo-li, predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta in nazadnje še predsednik deželne vlade FJK Ren-zo Tondo, ki je ravno pred nekaj dnevi predstavil smernice reforme deželnega zdravstva. V imenu zdravniškega osebja bo posegla zdravnica Roberta Chersevani, besedo bodo imeli tudi predstavniki treh združenj, ki so sodelovala pri pripravi dokumenta. Predstavitev se bo zaključila z igro »Parole allo specchio«, ki jo je pisatelj Pino Roveredo postavil na noge skupaj z mladimi ter z zdravniki in bolničarji goriškega zdravstvenega podjetja. Čezmejni priključek bodo zgradili tudi med Štradalto in Mirnom bumbaca škocjan-vileš Komercialna središča uničujejo kmečke površine Okoljevarstveniki so zaskrbljeni zaradi gradnje komercialnega centra v V-lešu in načrtov za nov trgovski pol v Škoc-janu. Po mnenju predstavnikov sklada WWF sta obe komercialni središči povsem odveč, saj je podobnih centrov v goriški pokrajini čisto dovolj. Ob veleblagovnici IKEA v Vilešu bodo kot znano zgradili komercialni pol, v katerem bo okrog 57.000 kvadratnih metrov prodajnih površin. V nove prostore naj bi se preselile trgovine iz sosednjih občin, zato se okoljevarstveniki sprašujejo, kaj bo z izpraznjenimi halami. »Baje bo v eni hali skladišče, ostale pa bodo samevale,« pravi predsednik goriškega sklada WWF Claudio Siniscalc-hi in poudarja, da bodo za širitev komercialnega centra ob veleblagovnici IKEA uničili obsežno kmetijsko površino ob Teru. Komercialno središče, ki ga načrtujejo v Škocjanu, bo manjše, vendar bo ravno tako hudo prizadelo naravno okolje. »S cementom bodo prekrili kmetijske površine, čemur odločno nasprotujemo,« pravi Siniscalchi in pojasnjuje, da je le par kilometrov od Škocjana cel kup trgovin in komercialnih središč tako v Ronkah kot Tržiču in Červinjanu. Siniscalchi razlaga, da stoji za gradnjo komercialnega središča perverzni mehanizem. Občinska uprava zaradi ukinjanja državnih sredstev mora najti druge oblike financiranja, kakršen je tudi davek ICI, ki bi ga plačevali upravitelji komercialnega središča. Pri skladu WWF so prepričani, da bi morala občina podpreti domače kmete, ovrednotiti vasi in zaščititi naravno okolje, kar bi priklicalo turiste in sprožil okolju prijazen gospodarski razvoj. gorica-portorož - Skok v skupni produkcijski prostor Vesni z goriškim pečatom Z Goriško sta prepletena nagrajena filma Aleksandrinke in Arheo, pri katerih je družba Transmedia koproducent Igor Prinčič bumbaca Na oder nagrajencev 14. festivala slovenskega filma v Portorožu je v soboto minulega tedna stopil tudi Igor Prinčič, odgovorni za avdiovizualno in filmsko produkcijo pri goriškem kinopodjetju Transmedia, ki je sicer bolj znano po svojem brandu Kinemax. Med filmi, ki so prejeli nagrade, sta tudi dve mednarodni koproduk-ciji, pri katerih je družba Transmedia zapisana kot koproducent, Igor Prinčič pa kot eden od producentov. Gre za film Aleksandrinke, delo režiserja Metoda Pevca, ki je v Portorožu prejelo nagrado vesna za najboljši dokumentarni film. Produkcijska hiša Vertigo / Emotionfilm je s producentom Danijelom Hočevarjem ena od slovenskih redkih produkcij mednarodnega formata. Drugi film, pri katerem je Transmedia odločilno sodelovala, je Arheo, ki je s trojko najpre-stižnejših nagrad pravi zmagovalec v Portorožu: nagrada vesna za najboljši film (kot celota dosežkov), vesna za režijo (Jan Cvi-tkovič) in vesna za fotografijo (Jure Čer-nec). Produkcijsko navezo je vodila Stara-gara, delavnica vseh zadnjih filmov med- narodno prebojne dvojice režiserjev Jan Cvitkovič - Janez Burger. Do nedavnega je Zavod Staragara upravljal Jožko Rutar, ki trenutno vodi Slovenski filmski center, naslednika prejšnjega Filmskega sklada Republike Slovenije. Sploh sta oba filma, Aleksandrinke in Arheo, pomembno prepletena z goriškim prostorom. Goriška je bila v preteklosti izvorni kraj brezštevilnih aleksandrink, ki so odhajale v Egipt na delo kot družinske sodelavke in dojilje, za sabo omogočile preživetje, a hkrati puščale praznino. Da bi se tudi na filmu izrazila njihova drama, Slovenija ne premore boljšega avtorja, ki bi imel tanek posluh za upodabljanje (ženskega) srca, kot je režiser Metod Pevec. To je dokazal tudi v svojem novem celovečernem filmu Lahko noč, gospodična, ki je v Portorožu predstavil še en globok ženski lik. Ar-heo po drugi strani tematsko sploh ni vezan na Goriško. Režiser Jan Cvitkovič je po rodu iz Tolmina, priseljen pa na Kras. A prav goriški Kras pri Doberdobu je bil večmesečni kraj snemanja in osnovna okoljska komponenta pri ustvarjanju virtualnega na- ravnega prostora, sredi katerega se ponovno začne zgodba nove človeške in člove-čne skupnosti, ki temelji na ljubezni. Prizadevanje Transmedie in Igorja Prinčiča, da bi pomembne projekte navezala na našo naravno okolje in zgodovino ter predvsem na njegove potenciale financiranja (filma sta sofinancirala tudi FVG Film Fund in Fondo Audiovisivo FVG), postavi goriški filmski milje v sam vrh slovenske produkcije in v organsko povezavo z njenimi mednarodno najprodornejšimi avtorji in produkcijami. Lahko bi celo govorili, da je po desetletjih prizadevanja na področju kulturne produkcije in promocije ter medkulturnega in čezmejnega dela, ki ga je oblikoval Kinoatelje, prišlo končno do skoka v »skupen produkcijski prostor«, kjer ni več centra in periferije, a so tudi pravi cilji zunaj Slovenije in zunaj Italije. Igor Prinčič je prav na dan skupnih uspehov v Portorožu slavil tudi svojega abrahama, kot se temu pravi povečini ... čez mejo. Gre torej za spoj planetov, ki ga gre izkoristiti. Vse najboljše, Igor. Aleš Doktoric ajdovščina - Pipistrel še tretjič zmagal na tekmovanju ameriške vesoljske agencije NASA Taurus G4 pobral prvo nagrado Tistemu, ki bo prvi uresničil letalo na električni pogon, ki bo prebilo zvočni zid, bo Pipistrel namenil 100.000 dolarjev, če bodo NASA, Google in CAFE fundacija sprejeli izziv Slovensko-ameriška ekipa družbe Pipistrel je v razvojnem centru agencije NASA v Silicijevi dolini v Kaliforniji včeraj prejela prvo nagrado na tekmovanju NASA Green Flight Challenge 2011 z nagradnim skladom 1,65 milijona dolarjev. Taurus G4, prvo štirisedežno letalo na električni pogon na svetu, ki so ga v ajdovski družbi Pipistrel izdelali posebej za to tekmovanje, je ugnal vso konkurenco in se glede porabe izkazal za ta trenutek najbolj učinkovito malo letalo na svetu. Rezultate tekmovanja, ki je potekalo na letališču Santa Rosa od 25. septembra do 1. oktobra, so razglasili včeraj ob 12. uri po kalifornijskem času, tako da je, upoštevajoč ča- sovno razliko, vesela novica do nas prišla sinoči tik pred zaključkom redakcije. Več o zmagi, odzivih nanjo in njenem pomenu za nadaljnji razvoj podjetja, ki namerava letala za ameriški trg s poudarkom na najnovejšem v svoji floti, štirisedu Panthera, izdelovati na goriškem letališču, bo mogoče prebrati jutri. Naj samo še izpostavimo, da je na razglasitvi rezultatov vodja Pipistrelove ekipe Jack Lagelaan najavil, da bo Pipistrel tistemu, ki bo prvi uresničil letalo na električni pogon, ki bo prebilo zvočni zid, namenil 100.000 dolarjev, če bodo NASA, Google in CAFE fundacija sprejeli ta izziv. V Pipistrelu pričakujejo, da bo takšno letalo uresničeno v naslednjih desetih letih. (nn) Prvo štirisedežno letalo na električni pogon na svetu, Taurus G4 (na fotografiji), so v družbi Pipistrel izdelali posebej za kalifornijsko tekmovanje foto nasa / GORIŠKI PROSTOR Torek, 4. oktobra 2011 GORIŠKI PROSTOR 16 štandrež - Prestižno priznanje za Božidarja Tabaja Na mlade prenaša predanost gledališču Nagrado si je prislužil za vlogo Porterhousa v igri Zbeži od žene Igralec štandreške dramske skupine Božidar Tabaj je prejel posebno priznanje žirije na 50. Linhartovem srečanju, ki se je v nedeljo zaključilo v Postojni. Matička, glavno nagrado za najboljšo predstavo, si je prislužilo ljubljansko Šentjakobsko gledališče, ki se je predstavilo s komedijo Mali diktator režiserke Tijane Zinajic in dramaturga Andreja Jakliča. Podeljena sta bila še dva matička - za izviren pristop ga je prejelo kulturno društvo K za predstavo Plešasta pevka, matička za moško vlogo pa Darko Zupanc za vlogo Geronta v predstavi Scapinove zvijače. Žirija je podelila še tri posebna priznanja; eno je kot Božidar Tabaj v vlogi Porterhousa v igri Zbeži od žene bumbaca nova gorica - Shod veleposlanikov Izpostavljena nova raven odnosov Slovenija-Italija V Novi Gorici se je včeraj na delovnem srečanju, ki je prvič potekalo izven Ljubljane, zbralo 26 veleposlanikov držav članic Evropske unije v Sloveniji. Prišli so na povabilo častnega konzula Republike Poljske v Sloveniji, Nedjana Brataševca, in novogoriškega župana Mateja Ar-čona. Po uradnem delu, ki je potekal v novogoriški mestni hiši, so se udeležili kosila v hotelu Perla, obisk na Goriškem pa so zaokrožili v Goriških Brdih. Za nekatere veleposlanike je bil to prvi obisk na Goriškem, kljub temu, da v Sloveniji delajo že več let. Častni gost tokratnega srečanja, ki je eno izmed rednih delovnih srečanj tujih veleposlanikov, ki delujejo v Sloveniji, je bil minister za zunanje zadeve, Samuel Zbogar. »Na srečanju z veleposlaniki pričakujem predvsem izmenjavo mnenj, a tudi udeležba župana daje dodatno novo dimenzijo: s tem bo govor predvsem o čezmejnem sodelovanju in kako lahko temu skupaj še kaj pomagamo,« je pred srečanjem povedal Zbogar, ki je v Novi Gorici obiskoval srednjo šolo, saj je doma iz Kanala, zato je gostom lahko zaželel dobrodošlico tudi kot »domačin«. Med prisotnimi je bila tudi novoimeno-vana italijanska veleposlanica v Sloveniji, Rossella Franchini Sherifis, ki je sredi septembra nasledila Alessandra Pietromarchija. Priložnost za srečanje z njo je imel v nadaljevanju tudi goriški župan Ettore Ro-moli, ki se je na povabilo novogori-škega župana udeležil skupnega kosila v Perli. Uradni del srečanja je bil razmeroma kratek in ker je to bil zadnji sestanek z odhajajočim ministrom Zbogarjem, je večina priložnost izkoristila predvsem za to, da se mu je zahvalila za dosedanje sodelovanje. Med vprašanji, ki so jih po uvodnem nagovoru Zbogarja, v katerem je med preletom triletnega dela izpostavil tudi novo raven odnosov med Slovenijo in Italijo, zastavljali veleposlani- Italijanska veleposlanica v Novi Gorici ki, je bilo tudi vprašanje, kakšen osebni nasvet bi Žbogar dal svojemu nasledniku. »Odvisno od tega, kdo bo naslednik ...,« je na pol v šali odgovoril slovenski zunanji minister in nato dodal: »Vsekakor bi svetoval, da se sprejme strategija slovenske zunanje politike, nato pa, da se nekaj naredi glede zaposlovanja na zunanjem ministrstvu. Ker se ljudje namreč ne upokojujejo, ne zaposlujemo mladih, kar pa bi bilo nadvse dobrodošlo.« »Današnja udeležba je takšna, kot smo pričakovali, predvsem pa želimo Goriško približati Evropski uniji,« je o srečanju veleposlanikov v Novi Gorici povedal Nedjan Brataševec. V ta namen so pri novogoriški mestni občini pripravili predstavitveno publikacijo, v kateri svoje dejavnosti predstavlja 26 goriških podjetij, ki izvažajo v Evropsko unijo in ki si želijo navezati stike na novih tržiščih. Katja Munih rečeno prejel Tabaj za vlogo Porter-housa v predstavi Zbeži od žene dramskega odseka prosvetnega društva Štan-drež, medtem ko je priznanje za an-sambelsko igro prejel Studio Gledališče Maribor za predstavo Stari časi, priznanje za moško vlogo pa Niko Turk za vlogo Ivana Vasiljeviča Lomova v predstavi Snubač gledališke skupine kulturnega društva Slomšek Slovenska Bistrica. »Zadovoljen sem tako za prejeto nagrado kot za sam nastop naše dramske skupine na Linhartovem srečanju; na njem je skupno nastopilo osem skupin, ki so se uvrstile v finalni del po selekcijah, na katerih je bilo 180 skupin iz vse Slovenije in zamejstva. Na zaključnem delu v Postojni smo bili edini z vzhodnega in južnega konca Slovenije, saj se v finale ni uvrstila nobena druga predstava z območja, ki gre od Jesenic do Kopra,« pravi Tabaj in pojasnjuje, da so v igri Zbeži od žene v režiji Jožeta Horvata poleg njega nastopili še Daniela Puia, Vanja Bastiani, Matej Klanjšček, David Mugerli, Ivan Jedrlinic, Marko Brajnik, Chiara Mucci in David Vižin-tin. Tabaj pojasnjuje, da je doslej štan-dreška gledališka skupina nastopila na Linhartovem srečanju skupno petkrat, leta 2000 pa so prejeli glavno nagrado za igro Stara garda. V zadnjih letih so po nagradah posegale predvsem skupine, ki so že na pol profesionalne, zaradi krčenja državne pomoči pa so imele v zadnjem obdobju kar nekaj težav s svojim delovanjem, tako da so se pogoji, v katerih so vadili, približali tistim, s katerimi se soočajo čisto amaterske skupine, kakršna je štandreška. Božidar Tabaj se je z gledališčem začel ukvarjati leta 1967. V zadnjih letih nastopa tudi v treh predstavah letno, saj sodeluje tudi s skupinami iz drugih krajev, največkrat z Mirenci. Poleg tega gledališko znanje prenaša na mlade, saj sodeluje s štandreško osnovno šolo, v prejšnjih letih pa je bil večkrat mentor mladih gledališčnikov nižje srednje šole iz Doberdoba. »Ljubezen do gledališča bi rad prenesel na mlade generacije, saj je gledališka umetnost zelo pomembna za negovanje slovenskega jezika,« pravi Tabaj in poudarja, da je treba veliko dela opraviti tudi v za-kulisju. Mlade je treba spodbujati k nastopanju, iskati je treba igralce, izbrati pravi tekst, določiti vloge. Tabaj poleg tega pojasnjuje, da pri štandreški gledališki skupini že pripravljajo novo igro. Gre za komedijo Cvetje hvaležno odklanjamo, s katero se bodo premier-no predstavili januarja in ki je vključena v abonma gledaliških ljubiteljskih skupin prosvetnega društva Štandrež. Prva predstava - Markolfa v izvedbi skupine kulturnega društva Rudija Judre-tiča iz Ribnega pri Bledu - bo na sporedu v nedeljo, 9. oktobra, ob 17. uri v župnijski dvorani v Štandrežu. (dr) gorica - Skupina 75 Fotosrečanje letos zaobjelo tudi video art Z odprtja razstave, Silvan Pittoli prvi z leve Do sredine oktobra bo v zgornji in spodnji razstavni veži Kulturnega doma v Gorici na ogled skupinska razstava fotografij, ki je sad Fotosrečanja v priredbi fo-tokluba Skupine 75. Gre za 13. izvedbo mednarodne prireditve s prikazom del petnajstih fotografov iz štirih držav. Na začetku sezone, ki bo obeležila 30-letnico odprtja Kulturnega doma, je torej na programu že druga odmevna razstava. Pred nekaj dnevi se je zaključila retrospektivna razstava del pokojnega Silvestra Komela, sedaj pa bodo na svoj račun prišli ljubitelji umetniške fotografije. Veliko ljudi se je v soboto udeležilo odprtja razstave, saj se Fotosrečanje uvršča med odmevnejše goriške kulturne ponudbe. V uvodnem nagovoru je predsednik fotokluba Silvan Pittoli posebno izpostavil mednarodni značaj pobude in novosti, ki jih avtorji iz raznih držav prinašajo s seboj. V letih je fotografija znala okrepiti svojo vlogo, je nadaljeval predsednik Pitto-li, in se je uspela odlepiti vloge Pepelke umetnosti. Razvila je lastna merila in po izhodu s prizorišča tradicionalnih sredstev umetnosti, je postala protagonist sodobne scene. Na koncu se je zahvalil članom Skupine 75 za vloženi trud ter pokroviteljem in sponzorjem, ki so podprli zahtevno pobudo. Avtorje in njihova dela sta predstavili kritičarka Lorella Klun v italijanščini in Sla-vica Radinja v slovenščini. Obe sta članici fotokluba Skupina 75. Iznesli sta predvsem dejstvo, da goriški prikaz ni podvržen enotni razstavni temi in tudi ni slogovnih omejitev, temveč je to, kar ponujajo avtorji, sad pozorne raziskave in globokega načrtovanja. Fotoklub Skupina 75, ki je pomembna članica ZSKD, si stalno prizadeva, da bi poleg klasičnih govoric fotografije, prikazal tudi delčke in eksperimentalnost, ki so prisotni v raznolikih fotografskih krogih na državni foto vip in mednarodni ravni, sta še povedali govornici. O avtorjih pa tako: Primož Brecelj iz Ajdovščine izhaja iz vsakodnevnih elementov; nepredvidljivi dogodki so elementi, ki jih avtor rad upodablja. Gianluca Groppi iz Piacenze je moderen ljudski pevec, na trenutke ciničen in grenko ironičen, toda vedno oster in prodoren v iskanju šibkosti in oholosti sodobne družbe. Hrvaški avtor Zoltan Nagy je sin našega časa. Nanj so povezani zmedenost in deževna shizofrenija, vdanost, ki se izmenjuje z nagonom preživetja. Jasna Samarin iz Ljubljane razgradi in ponovno splete vizualne delčke in jih s tehniko kolaža ponovno sestavi na dolgih panojih. Francesco Sambo je strokovnjak za digitalno umetnost; uspe mu ustvariti kraje, situacije in hibridne ter nemirne človeške like. Marku Vogriču uspe sprožiti razmišljanja in iznesti ugibanja glede odnosov med Človekom in Naravo, ne da bi se pri tem izgubljali v banalnostih ali običajnostih. Posebni gost letošnjega Fotosre-čanja je združenje Marghera Fotografia, uveljavljena in vitalna kulturna sredina, ki se je povzpela na sam vrh umetniške fotografije v Venetu in drugod. S svojimi deli so prisotni člani Paolo Croci, Fabrizio Bru-gnano, Cristiano Corte, Paolo Croci, Andrea Miatto, Michele Mattiello, Thomas Ortolan, Nicola Verardo in Roberto Vecchia-to. Na koncu sta Lorella Klun in Slavica Ra-dinja predstavili še umetniško delo izraelske avtorice Shimrit Malul: z njeno udeležbo je Fotosrečanje odprlo vrata tudi video-ar-tu. Za glasbeni okvir sobotne prireditve je poskrbela Glasbena matica, ki je popestrila otvoritveno slavnost s pevkama Kristino Frandolič in Marto Donnini ter čelistko Andrejko Možino. Na koncu velja še omeniti, da je bil tudi za 13. Fotosrečanje izdan lepo zasnovan in urejen katalog, ki so ga pripravili člani Skupine 75. (vip) solkan - Tradicionalna razstava gob Prvič tudi koničasta mušnica in borov glivec Kljub sušnim razmeram predstavljenih 105 različnih vrst V hotelu Sabotin v Solkanu so včeraj odprli 14. razstavo gob. Kljub izjemno sušnim razmeram jim je uspelo predstaviti 105 različnih vrst, nekatere, kot na primer borovega glivca in koničasto mušni-co, pa so javnosti predstavili prvič. Članom Gobarskega društva Nova Gorica je minuli vikend v okolici Nove Gorice uspelo nabrati raznovrstne primerke gliv. »Kljub izredno sušnemu obdobju in nič kaj jesenskim razmeram, smo uspeli tudi na letošnji razstavi predstaviti preko 100 različnih vrst gliv, ki smo jih nabrali na obronkih Trnovskega gozda, razstavo pa smo dopolnili tudi z nekaj primerki z Gorenjskega,« je povedal Ivan Bratuž, predsednik goriškega gobarskega društva. Primerke za letošnjo razstavo so nabrali še na Cerkljanskem, Postojnskem, Starem vrhu pri Škofji Loki ter v bližnjem Pa-novcu. Razstava gob bo na ogled še jutri, kulinarično ponudbo jedi z gobami, pa bo v restavraciji hotela Sabotin moč pokusiti do nedelje. Razstavo, ki jo obiskujejo tudi gobarji z italijanske strani, so sinoči dopolnili še z večernim predavanjem Božidarja Sliv-njaka o nabiranju gob in nevarnostih zastrupitev. Znano je, da se zastrupitve z gobami pojavljajo največ med ljudmi, ki sami nabirajo gobe, a jih ne poznajo. (km) Na solkanski razstavi foto k.m. / GORIŠKI PROSTOR gorica - Pri dogodku sodelujeta centra Bratuž in Komel Poezija in glasba Devet skladateljev črpalo navdih za Lied iz verzov Pierluigija Cappella - Premiera v soboto Pesnik Pierluigi Cappello V Gorici nastaja glasbeni dogodek, ki bo povezal poezijo z glasbo, romal bo po Italiji in po napovedih organizatorjev prečkal tudi državne meje. Še pomembnejša pa je okoliščina, da je plod uspešnega sodelovanja med skladateljem Davide-jem Macculijem ter Slovenskim centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel in Kulturnim centrom Lojze Bratuž. Dogodek se je rodil iz srečanja med Macculijem in pesnikom Pierluigijem Cappellom, rojenim v Huminu in živečim v Taržizmu v videmski pokrajini, ki je med najbolj cenjenimi in nagrajenimi italijanskimi poeti mlajše generacije. Na Maccu-lijevo pobudo je devet skladateljev črpalo navdih za Lied iz prav tolikih Cappellovih poezij. Skladatelja Macculi in Renato Mia-ni sta izbrala furlanski poeziji, ostali soudeleženi skladatelji - Stefano Pelagatti, Claudio Perugini, Barbara Magnoni, Andrea Talmelli, Mario Pagotto, Roberta Sil-vestrini in Poljak Wojciech Widlak - pa italijanske verze. Njihove skladbe bosta na koncertu izvajali sopranistka Alessandra Schettino - nekoč gojenka, danes pa po-dravnateljica centra Komel ter dobitnica nagrad in solistka v raznih zasedbah - in pianistka Neva Klanjšček, ki koncertira kot solistka in v komornih zasedbah, na centru Komel pa poučuje klavir. Premiera bo v soboto, 8. oktobra, ob 20.30v centru Lojze Bratuž; ponovitev bo že naslednjega dne, 9. oktobra, ob 21. uri v gledališču San Giorgio v Vidmu, v okviru festivala sodobne glasbe. Sledili bodo koncerti v Rimu, Por-togruaru, Reggio Emilii in drugod. Protagonist goriškega koncerta bo tudi Cappello, ki bo z odra spregovoril o sebi in svojem opusu ter pred vsakim Lie-dom prebiral svoje verze. »Slovenski ustanovi bosta glasbeno ovrednotili furlanskega pesnika,« pravi Davide Macculi, ki poučuje kompozicijo na centru Komel in že napoveduje, da bodo po podobnem ključu prihodnje leto predstavili slovenskega pesnika, leto kasneje pa še avstrijskega, zato da bodo zaobjeli srednjeevropski kulturni prostor ter s turnejo obiskali Italijo, Slovenijo in Avstrijo. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ROMJAN (ALLA STAZIONE), Drevored Garibaldi 3, tel. 0481-777446. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. ut Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 »I Puffi«; 19.50 - 22.00 »L'alba del pianeta delle scimmie«. Dvorana 2: 18.00 - 20.10 - 22.10 »Drive«. Dvorana 3: 17.45 - 20.10 - 22.15 »Carnage«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 20.10 -22.10 »Drive«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 »I Puffi« (digital 3D); 22.00 »La pelle che abito«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.00 »L'alba del pianeta delle scimmie«. Dvorana 4: 17.45 - 19.50 - 22.00 »Blood Story«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Ba-ciato dalla fortuna«. 4 Koncerti DEKLIŠKA VOKALNA SKUPINA BODEČA NEŽA z Vrha prireja ob izidu svoje prve zgoščenke z naslovom »Bodečene-žno« niz treh koncertov: danes, 4. oktobra, ob 19. uri v Lokandi Devetak na Vrhu namenjena predvsem predstavnikom organizacij, društev in medijev ter krogu vabljenih gostov. V nedeljo, 9. oktobra, ob 19. uri bo v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici celovečerni koncert, ki je nastal v sodelovanju z režiserjem Frankom Žerjalom. Prva dva večera bo predstavil Mirko Ferlan. Zbor bo predstavil skladbe s cd-ja in tudi novejši repertoar. V soboto, 15. oktobra, ob 20.30 v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Štivanu bo zadnja v nizu koncertnih predstavitev, ki nastaja ob organizacijski pomoči devin-skega zbora Fantje izpod Grmade. H Mali oglasi PRODAJAM suha gozdna drva z dostavo na dom; tel. 0481-390238 ob uri obedov. PRODAJAM vino vrste merlot, cena 1,50 evro na liter; tel. 0481-78066. PRODAM suha drva (bukova in hrastova); tel. 335-293409. V PODGORI prodam hišo z vrtom; tel. 320-1817913. H Šolske vesti ŠOLA ZA STARŠE: Dijaški dom Simon Gregorčič vabi starše na 1. srečanje v tem šolskem letu iz ciklusa »Šola za starše«. V ponedeljek, 10. oktobra, ob 18. uri bo v Dijaškem domu na Svetogorski ulici (Ul. Montesanto 84) v Gorici predavala priznana psihologinja Zdenka Zalokar Divjak na temo »Starši-otrokov najboljši učitelj; pomembnost postavljanja pravil in mej v vzgoji«; informacije po tel. 0481-533495 med 13. in 19. uro. M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 5. novembra, tradicionalno martino-vanje z izletom v hrvaško Istro, deželo oljčnih nasadov, oljčnega olja, tar-tufov in refoška. Vpisujejo po tel. 0481390688 (Saverij), 0481-882183 (Dragica), 0481-390697 (Marija) in 3471042156 (Rozina). Na račun 20 evrov. SKRD JADRO iz Ronk prireja enodnevni izlet s kosilom po zgornji Vipavski dolini v nedeljo, 16. oktobra. Prijave po tel. 328-4721305 (Karlo) in 0481-82273 (Roberta). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča udeležencem dvodnevnega izleta na Hrvaško, da bo v soboto, 8. oktobra, odpeljal avtobus iz Doberdoba ob 5.50, nato s postanki v Sovodnjah, Štan-drežu, Podgori, pri vagi in s trga Me-daglie d'oro. Društvo priporoča točnost in veljaven osebni dokument za tujino ter prosi, naj udeleženci poravnajo strošek za izlet. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo v soboto, 12. novembra, enodnevni avtobusni izlet z obiskom kmetije v kraju Pavia di Udine, pršu-tarne v San Danieleju in ogled gradu v Villalti; vpisovanje do 25. oktobra v trgovini Mila (tel. 0481-78398), gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). Obvestila AŠZ OLYMPIA vpisuje v novo šolsko leto: predšolska telovadba, športna gimnastika, športno ritmična gimnastika, športni ples; informacije in vpisovanje po tel. 335-5952551 (Damijana Češčut). OK VAL obvešča, da treningi mini odbojke in splošne telovadbe že potekajo v štandreški telovadnici ob ponedeljkih in četrtkih od 17.30 do 19. ure za letnike od 2000 do 2003, ob torkih in petkih od 16. do 17. ure za otroke, ki obiskujejo vrtec in od 17. do 18.30 ure za letnike 2004 in 2005; informacije po tel. 347-3237444 (Sandro) in 3284133974 (Tjaša) ali na okval@virgi-lio.it, tjasas@hotmail.it. OKENCE ZA MANJŠINSKE JEZIKOVNE SKUPNOSTI je odprto ob ponedeljkih med 9. in 12. uro ter ob sredah med 15.30 in 17.30 v prostorih goriške občine (3. poslopje, 1. nadstropje) na Trgu Municipio 1 v Gorici; tel. 0481-383459 (slovenščina) in tel. 0481-383451 (furlanščina). UTE - Univerza za tretje starostno obdobje iz Gorice obvešča, da bodo s ponedeljkom, 10. oktobra, začeli z vpisovanjem za akademsko leto 201112; ob ponedeljkih med 9.30 in 11.30 ter med 16. in 18. uro, ob sredah med 16. in 18 uro, ob torkih, četrtkih in petkih med 9.30 in 11.30. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-531733) bo odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. OK VAL obvešča, da treningi odbojke za deklice in dečke potekajo v telovadnici v Doberdobu ob ponedeljkih in četrtkih med 16. in 17. uro za mi-krovolley (letniki 2004-2005-2006), ob ponedeljkih in četrtkih med 17. in 18.30 za minivolley (letniki 20012002-2003), ob torkih in petkih med 15. in 17. uro za under 12-13 dečki, ob torkih in petkih med 17. in 19. uro za under 12-13 deklice; informacije po 345-9527302 (Ingrid, Tjaša) ali na okval@virgilio.it. AŠZ DOM obvešča, da ktivnosti v telovadnici Kulturnega doma, Ul. I. Brass 20 (tel. 0481-33288) že potekajo: motorika in navijaška skupina - cheerleading (1. - 5. razred osnovne šole) ponedeljek in sreda od 16.30 do 18. ure; cheerleading (nižja in višja šola) sreda od 16.30 do 18. ure ter petek od 15. do 16.30; minibasket (letniki 2003-2005) torek in četrtek od 16.30 do 17.45; under 12 košarka (letniki 2000-2002) torek in četrtek od 17.45 do 19.15, petek od 16.30 do 18. ure. Vadba za vrtec se bo pričela 3. oktobra ob ponedeljkih in četrtkih od 15. do 16. ure. Poskrbljeno bo tudi za prevoz otrok iz vrtca v telovadnico. DRUŠTVO VIPAVA obvešča, da že potekajo ob torkih treningi hip-hopa na društvenem sedežu na Peči, in sicer od 17. do 18. ure za otroke, ki obiskujejo zadnje leto vrtca, in za učence prvih treh razredov osnovne šole, od 18. do 19. ure pa za otroke četrtih in petih razredov osnovne in vseh razredov nižje srednje šole. Ob petkih med 19. in 20. uro poteka nov tečaj hip-hop plesa za odrasle; informacije po tel. 3483047021 (Barbara). Začel se je tudi letni kotalkarski tečaj, ki je namenjen otrokom vseh starosti ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 17.30 v občinski telovadnici v Sovodnjah; otrokom bodo priskrbeli vso opremo. Nadaljeval se bo tudi tečaj za odrasle, in sicer ob ponedeljkih od 20. do 21. ure na istem mestu; informacije in prijave po tel. 333-9353134 (Elena). V PRENOVLJENIH PROSTORIH DOMA ANDREJ BUDAL v Štandrežu začenjajo oktobra v organizaciji KD Oton Župančič in v sodelovanju s slovenskim športnim društvom Vadba+ sezono raznovrstnih vadb: sprostilna telovadba (Dorella, ob sredah, 17.3018.30), joga (Alessandra, ob sredah, 20.30-22.00), pilates, zumba (skupinska vadba, ki spaja latinsko ameriške in pop ritme, predstavitev danes, 4. okt- gorica - Slovo Sergio Rovis, trgovec in upravitelj Sergio Rovis bumbaca Sergio Rovis je bil rojen 18. julija pred 81 leti v Pazinu. Pri 16 letih se je priselil v Gorico, ki jo je v svojem dolgem življenju zaznamoval kot trgovec in mestni upravitelj. Umrl je v noči s sobote na nedeljo na svojem domu pri Sv. Ani. Na poslednjo pot ga bodo pospremili jutri; žalni sprevod bo ob 10. uri krenil iz pokopališke kapele v cerkev sv. Ignacija; ob 11. uri bo sledil pokop na goriškem glavnem pokopališču. Poslovilni obred bo na Travniku, kjer je bil lastnik drogerije. V njej je imel slovensko osebje, še sam je po potrebi spregovoril slovensko. Tudi po zaprtju trgovine in upokojitvi se je vračal na Travnik; tam je bil poznan trgovec, s trgom je živel v nekakšni simbiozi. O Rovisu vedo ljudje povedati, da je v preteklosti, ko so obnovili tamkajšnji vodnjak, dosegel, da so ob njegovem vznožju uredili gredico s travo, znamenje, da je to bil nekoč zares travnik. Po izobrazbi je bil učitelj, a je bil večino svojega življenja trgovec, med drugim tudi načelnik mestne sekcije lastnikov drogerij in predsednik zveze trgovcev Ascom (1991-93). Bil je včlanjen v social-demokratsko stranko, bil je občinski odbornik in podžupan v obdobju 1965-75. Ko je zbolel, je z vso svojo bojevitostjo deloval v korist združenja civilnih invalidov Anmic. V zasebnem življenju je bil od leta 1959 poročen z gospo Adriano, bil je strasten radioamater. obra, med 19. in 20. uro) in spinning (skupinska vadba na kolesih, predstavitev v sredo, 5. oktobra, med 18.45 in 19.40). Za nove discipline sta organizirali društvi brezplačne predstavitvene dneve, zaradi omejenega števila mest pa je nujna prijava (tel. 3478800556 ali suzana.komel@tmail.si). ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30; prvo srečanje bo danes, 4. oktobra; informacije po tel. 0481-882195 ali 3332677398 (Miriam). PLESNI CENTER TERPSIHORA Šem-peter-Vrtojba pričenja z redno plesno vadbo prvi teden v oktobru. Teden odprtih vrat poteka do 7. oktobra (plesne tehnike: Modern, Sodobna, Hiphop, Orientalski plesi, Zumba, Salsa, Družabni plesi); informacije na spletni strani www.klub-terpsihora.si. SLOVENSKA SKUPNOST vabi na 16. pokrajinski kongres za Goriško, ki bo v petek, 7. oktobra, ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici in v soboto, 8. oktobra, ob 9.30 na pokrajinskem sedežu SSk v Gorici. TABORNIKI RMV vabijo vse otroke od 7. leta dalje v Štandrež v dom Andreja Budala. Prvi sestanek s starši bo v soboto, 8. oktobra, ob 15.30. Info: 3493887180 (Gabrijel). ZSKD vabi na delavnico družinskih postavitev v soboto, 8. oktobra, ob 15. uri v Tumovi dvorani KB Centra, Korzo Verdi 51; informacije in vpisovanje v uradu ZSKD, tel. 0481-531495, 3270340677 in na gorica@zskd.org. V TEKU PROJEKTI ZA AKTIVNO VKLJUČEVANJE MLADIH: ARCI SC v sodelovanju z ZSKD in partnerskimi organizacijami razpisuje projekt za mlade prostovoljce med 18. in 28. letom »DialogArte« za Tržaško in »At-tiva-mente« za Goriško. Projekt predvideva formacijo in pridobivanje novih izkušenj ter mesečno nadomestilo; informacij na www.arciservizioci-vile.it in www.zskd.eu ter na ZSKD, tel. 040-635626 (Trst), 0481-531495 (Gorica). Rok prijave je 21. oktober. Torek, 4. oktobra 2011 Gorelo na Poljanah Med Poljanami in Martinščino se je v nedeljo vnel požar, v katerem je bilo uničenih več hektarov kraške gmajne in gozda. Poveljstvo goriških gasilcev je bilo obveščeno okrog 13.20, z gašenjem pa so zaključili šele okrog 18. ure. Na kraju je bila tudi gozdna straža. Štirje mladi v bolnišnici V kraju Castelvecchio v občini Zagraj so se v noči s sobote na nedeljo lažje poškodovali štirje mladi iz Špetra ob Soči. Nesreča se je zgodila okrog polnoči in pol na pokrajinski cesti št. 9. Avtomobil Ford fiesta, ki ga je vozil 22-letni F.D., je peljal v smeri iz Martinščine proti Zagraju. Mladenič je izgubil nadzor nad vozilom, zavozil s ceste in trčil v drevo. Rešilno vozilo službe 118 je v goriško bolnišnico ob 22-letnem vozniku odpeljalo tudi tri 19-letne potnike. Najhuje se je poškodovala F.G., ki bo okrevala v dvajsetih dneh. Katera usoda čaka zapor? Kaj bo z goriškim zaporom, v katerem so zaprli dve celici zaradi preslabih življenjskih pogojev, se sprašujejo pri sindikatu FNS-CISL. Sindikalisti opozarjajo, da bi za obnovo zapora potrebnih 2,5 milijonov evrov, v Rimu pa baje vsega tega denarja ni na razpolago. V Gradežu literarna nagrada V Gradežu so zadovoljni z uspehom literarnega festivala »Grado Giallo«, ki je letos naštel preko tri tisoč obiskovalcev. Napovedali so, da bodo prihodnje leto v sodelovanju z založbo Mondadori razpisali nagrado za najboljšo detektivko. Na pokrajini omizje mladih V pokrajinski palači v Gorici bo danes z začetkom ob 14.30 prvič zasedalo omizje mladih; na srečanju bodo dobrodošli tako posamezniki kot predstavniki mladinskih organizacij. Dugovo razstavo podaljšali Razstavo Franca Duga v Pilonovi galeriji v Ajdovščini so podaljšali do 7. oktobra; na ogled je od torka do petka med 8. in 16. uro. LETOŠNJE PRAVLJIČNE URICE V FEI-GLOVI KNJIŽNICI bo oblikovala pravljičarka Martina Šolc s stalno sodelavko muco Lino; skupaj bosta pripovedovali pravljice o mucah iz vsega sveta 10. in 24. oktobra ter 7. in 21. novembra ob 18. uri v Feiglovi knjižnici v Gorici. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Guido Ferrante na glavnem pokopališču; 11.00, Ca-terina Tagliamburi vd. Marchese na glavnem pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.50, Ottavia Ran-ni vd. Martini s pokopališča v cerkev Sv. Odrešenika, sledila bo upepelitev; 13.00, Bianca Pagani vd. Rovis iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališče. DANES V CORONI: 11.00, Calogero Oddo (iz bolnišnice Sv. Justa v Gorici) v cerkvi in na pokopališču. DANES V BRAČANU: 14.00, Pierina Fain vd. Perabo (iz splošne bolnišnice v Gorici) v cerkvi in na pokopališču. 4.10.1991 4.10.2011 Devetak Marcelo (Poldo) Vedno v naših srcih. Tvoji najdražji 1 8 Torek, 4. oktobra 2011 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi ó tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu nogomet - Se razmerje sil v A-ligi spreminja? Prej prevlada Milančanov, zdaj Udinese in Juventus Milan v Turinu... s skuterjem - Udinese z najboljšo obrambo V zadnjih letih je bila ena in edina nogometna prestolnica Milan. Vsi naslovi zadnjih šestih let so pripadali ekipama iz tega mesta. Letošnje prvenstvo pa se je za Milan in Inter začelo v znamenju hudih težav in zelo skromnega izkupička točk. V petih krogih sta dve milanski ekipi skupno (!) osvojili le devet točk in sta že šest oziroma sedem točk oddaljeni od vodilne dvojice. Juventus in Udinese torej vztrajata na vrhu. V nedeljo zvečer so Contejevi varovanci nadigrali Milan, ki je bil skozi vseh 90 minut v popolnoma podrejenm položaju; črnordeči so le enkrat prisilili na poseg Buffona, medtem ko je bil Abbiati stalno pod pritiskom. Razlika med ekipama je bila zlasti na fizični ravni, saj Milanu enostavno ni uspelo držati tempa igre, ki ga je vsilil Juventus. Znova je zelo trpela vezna vrsta črnordečih. Medtem ko so Pirlo, Vidal in igralec tekme Marchisio (strelec obeh juventusovih golov) od prve do zadnje minute tekli 100 na uro, so Seedorf in ostali zgledali kot 50 kubični skuterji, ki imajo omejevalni sistem na motorju, ki ti ne dovoljuje preseči hitrosti 50 km/h. Razlika med Tu-rinčni in Milančani je bila še ena: medtem ko so Vučinic in ostali igrali kot, da bi šlo za najpomembnejšo tekmo kariere, je bil pristop Allegrijev varovancev milejši. Stali sta si nasproti »lačna« ekipa, ki ni v zadnjih letih ničesar zmagala, in mentalno že izčrpana enajsterica. Ob tem ima Juventus objektivno prednost, da se lahko posveti izključno prvenstvu, medtem ko je bil Milan med tednom zaposlen v ligi prvakov. Ze v soboto je Napoli dotolkel Inter. Sicer tekma je bila v znamenju hudih napak sodnika Rocchija, ki je zelo oškodoval črnomodre, a v tem obdobju je Napoli bistveno bolje organiziran kot Inter. Razlika je zlasti v obrambi: Inter je doslej prejel 11 zadetkov (najslabša obramba A-lige!), Napoli pa tri. Boljši je edino Udinese, saj je Handanovič v petih nastopih le enkrat moral pobrati žogo iz svojega gola. Tudi v nedeljo proti Bologni je slovenska številka 1 preživela kar mirno popoldne, kar je nov dokaz o odličnem delu, ki ga v Vidmu opravlja Guidolin. PREKINITEV - A-liga bo zdaj mirovala dva tedna, saj je ta konec tedna namenjen reprezentancam. Gotovo bo počitek najbolj koristil tistim ekipam, ki so prvenstvo začele neuspešno. Čez dva tedna pa se bo prvenstvo nadaljevalo z rimskim derbijem in spopadom med Rejo in Luis Enriquejem. IZIDI 6. KROGA A-LIGE: Cesena - Chievo 0:0, Fiorentina - Lazio 1:2, Inter - Napoli 0:3, Juventus - Milan 2:0, Lecce - Cagliari 0:2, Novara - Catania 3:3, Palermo - Siena 2:0, Parma - Genoa 3:1, Roma - Atalanta 3:1, Udinese - Bologna 2:0. VRSTNI RED: Juventus in Udine- se 11, Napoli, Palermo in Cagliari 10, Chievo, Lazio in Roma 8, Genoa in Fiorentina 7, Catania in Parma 6, Siena, Novara in Milan 5, Atalanta (-6) in Inter 4, Lecce 3, Bologna in Cesena 1. TRIESTINA - Ko neka ekipa v petih krogih petkrat vodi, a na koncu iztrži le dve zmagi in trikrat mora poražena z igrišča, je to jasen znak, da nekaj ni v redu. Triestina je tudi v nedeljo proti Carrareseju vodila (in to celo dvakrat), na koncu pa zapustila Rocco s sklonjeno glavo. Tržačani so na domačem igrišču še tretjič zapored dosegli gol v uvodnih minutah: Allegretti je mojstrsko izvedel prosti strel in presenetil vratarja Toskancev, a Carrarese je kmalu izenačil. Gol je tudi v tem primeru padel po prekinitvi. Triestina je znova zadela z Godeasom (šesti zadetek v petih krogih), a v 2. polčasu se je ponovil običajni trend. Padec v kakovosti igre je bil občuten, sredina je vse bolj trpela in Car-rarese je počasi začenjal izkoriščati fizično premoč. Kljub temu bi lahko Trža- Veteran Godeas zadeva, a Triestina izgublja kroma Srbija prvak tudi med ženskami čani pospravili zmago na varno, a Go-deas je s silovitim strelom zadel prečko. Na desnem pasu je Piccini zagospoda-ril in prav na tej strani se je najprej razvila akcija za 2:2 in nato tudi sporni dogodek v 91. minuti, ko je sodnik doso-dil 11-metrovko zaradi prekrška (?) Pezzija nad Gaeto; slednji je z bele točke hladnokrvno premagal Viottija. Tudi na Roccu so torej prišle do izraza običajne hibe Tržačanov: nepazljivosti po prekinitvah, slaba forma nekaterih (Mot-ta negativno izstopa zaradi počasnosti in zaustavljanja igre) in strm padec v zadnji tretjini tekme, ko marsikomu zmanjka kisika. Tokrat je tudi trener Discepo-li prispeval svoje: Mattielig je bil že zdavnaj vidno utrujen, a trener ga je zamenjal šele po drugem prejetem golu, ko je Carrarese prodrl ravno na njegovi strani. Morda bi bilo v Latini primerneje okrepiti vezno vrsto (preiti na 4-4-2), vsaj dokler bo forma večine igralcev tako slaba. Triestina - Carrarese 2:3 (2:1) STRELCI: Allegretti v 3., Merini v 9., Godeas v 28.; Merini v 27.dp, Gaeta iz 11m v 46.dp OSTALI IZIDI 5. KROGA 1. DIVIZIJE: Sudtirol - Bassano 0:0, Barletta - Latina 1:1, Cremonese - Spezia 3:2, Fe-ralpi Salo' - Siracusa 1:2, Frosinone - Lan-ciano 2:1, Portogruaro - Piacenza 2:2, Prato - Pergocrema 2:0, Trapani - Andria 1:1. VRSTNI RED: Pergocrema 12, Lanciano (-1) 11, Trapani 10, Cremonese (-6), Carrarese in Frosinone 9, Barletta in Siracusa (-2) 8, Portogruaro 7, Trie-stina in Andria 6, Latina in Sudtirol 5, Spezia, 4, Prato 3, Feralpi Salo' in Bas-sano 1, Piacenza (-4) 0. PRIHODNJI KROG: 9.10. Latina -Triestina (I.F.) BEOGRAD - Zenska odbojkarska reprezentanca Srbije je na domačem prvenstvu prvič v zgodovini postala evropski prvak. V finalnem obračunu v Beogradu je s 3:2 (-16, 20, -19, 20, 9) premagala Nemčijo, ki je tako zamudila priložnost za svojo prvo zlato kolajno na evropskih prvenstvih. Bronasto kolajno so osvojile Turkinje, ki so v malem finalu s 3:2 (21, -15, -25, 19, 10) premagale branilke naslova, Italijanke. Za Turčijo je to druga kolajna na prvenstvih, leta 2003 na domačem prvenstvu v Ankari je osvojila srebro. Italijanke so prvič po letu 2003 ostale brez odličja. Pestra dirka MOTEGI - Španski motociklist Dani Pedrosa (Honda) je zmagovalec dirke za svetovno prvenstvo v Motegiju v razredu motoGP. Dirko v so zaznamovali številni odstopi, trčenje Valentina Rossija in Bena Spiesa v prvih zavojih dirke, po katerem je Rossi odstopil, pre-hiter start Andree Doviziosa, Marca Simoncellija in Cala Crutchlo-wa, zaradi česar je sledila predpisana kazen in vožnja skozi bokse in napaka Casey Stonerja, ko je po vodstvu z vožnjo čez pesek padel na peto mesto. Še bo zanimivo STRASBOURG - Francoz Sebastien Ogier (Citroen) je zmagovalec domačega relija po Franciji, enajste preizkušnje svetovnega prvenstva. Ker svetovni prvaki Sebastien Loeb (Citroen) ni dokončal dirke ima zdaj 196 točk, le tri več kot Ogier in Mikko Hirvo-nen. Svetovni prvak Loeb si bržčas ni predstavljal, da bo konec sezone tako zanimiv tudi po njegovi zaslugi. Toda le štiri točke na prejšnjem reliju v Avstraliji ter ničla na domači preizkušnji so ob zmagi Ogierja pomenili, da bo boj za naslov v sezoni 2011 še zelo za- SLOVENCI Handanovič OK, ostalim ne gre Med Slovenci, ki igrajo v najvišji italijanski nogometni A-ligi, ni vratar Udineseja Samir Handanovič le najboljše plačan, temveč je vsak teden tudi najboljši. Proti Bologni ni sicer imel velikega dela, ko je moral poseči pa je bil kajpak na mestu. Slabše se v tem uvodnem delu prvenstva godi drugim slovenskim nogometašem. V Bologni je bil Krhin ves čas na klopi za rezerve. Palermo (v nedeljo 2:0 proti Sieni) zanje ni več idilična oaza. Josip Iličič sicer še naprej igra v začetni postavi, tudi tokrat pa je moral predčasno z igrišča. Po pisanju Gazzette dello sport, ki mu je prisodila oceno 6, se vsekakor njegova forma izboljšuje. Še naprej pa greje klop Armin Bačino-vič, kar je slaba novica tudi za selektorja Slovenije Keka. Chievo je v Ceseni igral neodločeno 0:0, Cesar in jokic pa si nista prislužila pozitivne ocene. Cesarju Gazzetta očita napako, po kateri bi Bogdani skoraj zadel za Ceseno, za Jokiča pa piše, da ni igral briljantno. Valter Birsa v Genoi ni našel mesta niti na klopi, čeprav ni ne poškodovan ne kaznovan. Ker je njegovo moštvo izgubilo s 3:1, se mu bo morda v prihodnje le ponudila priložnost, da spet igra. Odbojka: Urnaut blestel, Černic in Mania zmagala Kar nekaj zanimivih tekme je bilo v italijanski odbojkarski A1-ligi. Verona Mitje Gasparinija (16 točk, a le 30% v napadu) in Damirja Kosmine (ni stopil na igrišče) je kljub poškodbi podajalca Meonija že v prvem setu s 3:2 odpravil Belluno (ex Soiley Treviso), v tekmi kroga pa je prvak Trento v gosteh z enakim izidom premagal Piacenzo. Macerata je v gosteh nadi-grala Romo Volley. Prvič v začetni postavi gostov je igral Alen Pajenk (trije bloki, 100% v napadu iz štirih udarcev), reprezentant Savani pa je dosegel rekordnih 9 asov! Matej Černic uspešno igra za Vibo. Proti Cuneu je njegovo moštvo doma iztrgalo dragoceno točko v boju za obstanek, Gabrc pa je dosegel 13 točk (s tremi bloki). Černic bo v nedeljo igral v Bellunu. Zmagal je tudi Loris Mania. Njegova Modena je po pričakovanjih s 3:0 slavila v Ravenni, Števerjanec pa je bil ob sicer samo 13 sprejemih 100%). Ze v soboto je v dresu San Giustina zablestel koroški tolkač Tine Urnaut. V zmagovitem nastopu v gosteh proti Latini (3:2) je dosegekl kar 26 točk (1 blok, 25 napadov z 52-odstotno učinkovitostjo). Izidi 2. kroga: Piacenza - Trento 2:3, Roma - Macerata 0:3, Vibo Valentia - Cuneo 2:3, Monza - Padova 3:1, Verona - Belluno 3:2, Ravenna - Mo-dena 0:3. Vrstni red: Trento 8, Macerata in Modena 6, Cuneo 5, Latina 4, Vibo Valentia, San Giustino, Monza in Padova 3, Verona 2, Belluno in Piacenza 1, Roma in Ravenna 0. košarka - Državna divizija A Tržačani z lahkoto Latino so premagali s petnajstimi točkami razlike - Najboljša strelca Carra in Moruzzi evroliga Jaka Lakovič bo igral proti Unionu Olimpiji LJUBLJANA - Košarkarji Uniona Olim-pije so dobili še zadnjega tekmeca v predtek-movalni skupini evrolige. To je turški Galatasaray, za katerega po novem igra igra tudi Jaka Lako-vič. Turški klub je zmagal na kvalifikacijskem turnirju v Vilniusu, v finalu je z 71:63 premagal domači Lietuvos Rytas.Slovenski reprezentant je v slabih 30 minutah dosegel deset točk, zbral tri skoke in pet asistenc. Poleg Turkov bodo tekmeci Ljubljančanov v skupini D še Asseco Prokom, Barcelona, Montepachi Siena in Unics Kazan. V skupini C pa bo igral belgijski Belgacom Spirou iz Char-leroija, ki je dobil domači kvalifikacijski turnir. V finalu, v katerem je bil eden izmed sodnikov Sašo Pukl, je z 79:53 premagal češki Nymburk. AcegasAps-Benacquista Latina 73:58 (22:11; 42:28; 56:38) AcegasAps: Zaccariello 4 (2:4 prosti meti, 1:3 za 2 točki, 0:2 za 3 točke), Bonetta (-, -, 0:1), Mastrangelo 2 (-, 1:2.), Ruzzier 7 (2:2, 1:4, 1:2), Maganza 4 (2:2, 1:4,-), Moruzzi 19 (2:4, 7:12, 1:2), Ferraro 12 (2:4, 5:7, 0:2), Carra 21 (8:8, 5:8, 1:3), De Petris, Gandini 4 (2:2, 1:4, 0:1). Benacquista Latina: Plateo (-, 0:1, 0:3), Tavernello 6 (3:6, 1:4, 0:1), Milani 15 (6:6, 4:9, 1:1), Serena 4 (-, 1:3, 0:3), Quarisa 13 (5:6, 4:10, -), Romano 6 (-, 0:2, 2:4), Mičevic 14 (4:6, 5:8, 0:2), Plu-mari (-, 0:2,0:2), De Angelis, Camillo. 5ON: Maganza (33) Košarkarji tržaškega AcegasAps-a so na najboljši način debitirali pred domačo publiko in brez večjih težav premagali Latino, ki spada v južno skupino lige. Gostje so povsem razočarali in težko je reči, ali zaradi skromne igralske zasedbe ali pa zaradi doobre obrambe Tržačanov, ki so takoj bliskovito po-vedli. Izid je bil že v 8. minuti 19:4 in do tedaj niso gostje zadeli niti enkrat iz igre, medtem ko sta na drugi strani Carra in Moruzzi polnila njihov koš kot za stavo. Najbolj nevarnega igralca gostov Mi-čevica je odlično zaustavil Ferraro, ostali pa so zaigrali preveč plaho, da bi lahko povzročili kako skrb Dalmassonovi ekipi. Vsi tržaški košarkarji so dobro opravili svojo nalogo, poleg že omenjenih pa je nekaj lepih potez prikazal mladi Ruzzier, ki mu je Dalmasson dal veliko minutažo.Tržaški trener je lahko Alfredo Moruzzi kroma razvrstil na igrišču vseh deset igralcev, vključno z mladima De Petrisom in Bo-netto, ki sta nadomestila poškodovana Scutiera in Zecchina. Kljub temu je ekipa obdržala zanesljivo prednost vse do konca tekme. Po dveh kolih so zaradi posebnega sistema tekmovanja Tržačani v svoji skupini edini, ki so obakrat zmagali, medtem ko so ostali tekmeci zabeležili vsak po eno zmago in en poraz. Prvenstvo pa je šele na začetku in je zato zelo težko napovedati karkoli po samih dveh kolih, pa čeprav izgleda, da je zasedba v dveh severnih skupinah kakovostnejša. Marko Oblak / GORIŠKI PROSTOR Torek, 4. oktobra 2011 19 košarka - Državna C-divizija Favoriti šele segrevajo motorje Trener Vatovec zadovoljen z reakcijo v drugem polčasu - Izboljšati je še treba »anarhično« obrambo Jadran Qubik caffe' ostaja po drugem krogu s Por-denonom in Oderzom edina še nepremagana ekipa. Osem moštev je vknjižilo po eno zmago, Latisana, Montebelluna, Cittadella in Caorle pa še nobene. Kdo bo letos krojil vrh lestvice, je kakorkoli že, težko napovedati, glavni favoriti pa še segrevajo motorje. Tako meni tudi trener Jadrana Walter Vatovec, ki potrjuje, da se v prvih petih krogih večkrat marsikaj zgodi - tudi to, da favoriti izgubijo, novinci pa presenetijo: »Počakati je treba, da se ustali neka hierarhija.« Tako je tokrat presenetil poraz enega izmed favoritov prvenstva Venezie, ki je v prvem krogu proti Margheri zmagala s 23 točkami naskoka, tokrat pa izgubila proti Oderzu (51:62); novinec Servolana pa je že v soboto premagal San Vendemiano z 90:75. Trener Vatovec je bil z zmago Jadrana zadovoljen, razveselila ga je tudi reakcija, ki so jo pokazali igralci v drugem delu tekme: ko jim je voda že tekla v grlo (zaostajali so za 8 točk), so se zbrali in obrnili potek srečanja. Hvalevredno je imeti tako ekipo, je poudaril po tekmi trener, ki je v tem delu pohvalil tudi igro v obrambi in napadu. To pa seveda še ni vse, kar letošnji Jadran zmore. Predvsem v obrambi bi rad trener videl drugačno igro: »Igramo še precej anarhično, vsak dela po svoje. To bo treba izboljšati, saj sicer bomo spet dobili toliko košev.« (V.S.) Da ne bo meteora Med posamezniki se je tokrat izkazal Matteo Marusič, ki je dosegel 28 točk - največ odkar igra pri Jadranu in 6. najboljši strelec v skupini C v tem krogu. »Bil je čas, da je pokazal tako predstavo. Upam, da ne bo zadnja,« je bil jasen trener Vatovec, ki je pohvalil še Bana in Baticha. Ban je igral dobro v prvem delu (v uvodnih minutah 8 točk in 3 asistence), v drugem polčasu pa je v ospredje stopil Batich. 11. po povprečju asistenc: to mesto si je po zadnjem krogu priboril Borut Ban na vse-državni lestvici C-divizije, v skupni C pa je bil z Gherardinijem (San Vendemiano) najboljši. V izbor 20 najboljših v Italiji se je uvrstil tudi Massimiliano Spigaglia, 19. pri blokadah. Ostali izidi 2. kroga: Codroipo - Marghera 63:92, Servolana - San Vendemiano 90:75, Cittadella - Limena 53:68, Ve-nezia - Oderzo 51:62, Conegliano - Montebelluna 83:78, Caorle - pordenone 62:98. Vrstni red: Pordenone, Oderzo in Jadran 4, Servolana, Marghera, Cormons, Conegliano, Codroipo, Limena in San Vendemiano 2, Latisana, Montebelluna, Carole in Cittadella 0. Prihodnji krog (8.10.): Jadran Qubik - Alba Krmin košarka - Deželna C-liga Bor, kakšen finiš! Breg, kje je forma? Peter Sosič se je odločil, da bo igral za Bor Radensko namizni tenis - A2-liga Igralke Krasa ZKB za uvod nepremagane Bor Radenska je prvenstvo začel s tesno zmago, Breg pa z visokim porazom. Basket Opening Day deželne C-lige v športni palači v kraju Lignano Sabbiado-ro je organizacijsko uspel, kot je bilo pričakovati pa je bil za tržaške ekipe težko prebavljiv (uspešen je bil le Bor, sicer v pokrajinskem derbiju). Naša predstavnika sta bila zaposlena v zadnjih dveh nedeljskih srečanjih pred dokaj skromno publiko. Brežani so naleteli na izjemno agresivnega in složnega nasprotnika, ekipo iz Čente, v katero je klubska uprava res veliko vložila. V prvem polčasu so z dobro obrambo in sploh solidno igro Krašovčevi varovanci tekmece obvladovali, v drugem delu pa so povsem popustili in Tarcento se je razigral. Giacomi je bil v Bregovih vrstah pre-osamljen, očitno pa je bilo, da je preveč nosilcev igre še v zelo povprečni formi. Poraz z 20 točkami je vsekakor prehuda kazen za brata Ferfoglia in soigralce, poleg tega da ni verodostojen pokazatelj razmerja moči na parketu. Čisto nasprotno se je zgodilo z Borovo četo, ki je - po kratkotrajnem začetnem vodstvu - zasledovala miljsko Ve-nezio Giulio vse do poslednje minute igre. Mož moža obramba Popovičevih mož ta čas ne deluje kot je treba, kar je v peti minuti tretje četrtine dozorelo v najvišje vodstvo mladih Miljčanov z 49:30. Borov trener je tu poskrbel za nenavadno trojno menjavo in se odločil za consko postavitev 3-2, ki je ob končno bolj bojevitem pristopu takoj obrodila sadove (odtlej 40:15 za Svetoivančane!). Ob prispevku vseh Marko Meden (bor) odločilen v zadnjih 120 sekundah kroma igralcev so Svetoivančani počasi nadoknadili zamujeno in prvič izenačili (pri 64. točki) prav v poslednji minuti. V končnici je bil junak novi prihod Marko Meden, ki je v zadnjih 120 sekundah dosegel vseh svojih šest točk (4:4 v prostih metih), za preobrat pa je bilo ob conski obrambi nad zmedenimi nasprotniki sploh odločilnih osem zaporednih prostih metov. In od sobote bo Bor po petih letih spet računal tudi na Petra Sosiča, ki se je odločil, da se vrne v matični klub. Letnik 1987, 188cm, branilec, je v višjih ligah igral za tržaški Acegas, tržiški Falconstar (državna B-liga), Jadran in videmski NBU (državna C-liga). Priprave je opravil z borovci, s tem da je iskal ekipo na višji ravni. Ker pa spričo študijskih obveznosti ni bil več pripravljen zapustiti naše dežele, je naposled podpisal za Bor, ki ga je registriral včeraj. Nedvomno prvovrstna okrepitev. Venezia Giulia - Bor Radenska 66:70 (21:16, 38:30, 55:46) BOR: Bole 2 (-, 1:1, 0:3), Madonia 10 (4:10, 2:4, 0:4), Crevatin 8 (2:2, -, 2:4), Što-kelj 9 (1:2, 1:4, 2:5), Meden 6 (4:4, 1:4, 0:2), Burni 12 (-, 3:5, 2:2), Zanini 8 (6:6, 1:1, -), Fumarola 15 (-, 6:8, 1:2), Devčič, Gal-locchio, Bocciai, Pertot, trener Popovič. Breg - Tarcento 55:75 (16:13, 34:24, 45:53) BREG: Schillani 5 (-, 1:2, 1:2), Bozic 2 (0:2, 1:3, 0:1), Grimaldi 8 (3:3, 1:3, 1:4), Visciano (0:2, 0:2, -), Kristjan Ferfoglia 7 (1:1, 3:6, 0:1), Saša Ferfoglia 4 (-, 2:6, 0:1), Nadlišek (-, 0:1, -), Samec 2 (-, 1:3, -), Baz-zarini, Giacomi 24 (4:5, 4:6, 4:10), Semec 3 (1:4, 1:3, -), trener Krašovec. Kras ZKB se s prvega prvenstvenega srečanja pri Bocnu vrača zadovoljen in skoraj s polnim izkupičkom. V treh tekmah je dosegel namreč remi in dve zmagi in tako dokazal,da bo v letošnjem prvenstvu A2 lige diktiral tempo. V veliko pomoč ekipi je bila tudi krasova Kitajka Yuan, pravzaprav brez tekmice na nedeljskih dvobojih. Ogrodje ekipe pa so sestavljale še Eva Carli, Katja Milič in Irena Rustja, ki so dale svoj doprinos k uspehu ekipe. V uvodnem srečanju proti Cocca-gliu nekdanje Krasove tujke Wang so bile krasovke že na pragu zmage, saj so vodile 3:1, na koncu pa so se pustile dohiteti. Izid je vsekakor pozitiven. Bivši državni reprezentantki Moretti in Me-renda sta še vedno trd oreh, čeprav je Car-lijevi uspelo premagati Morettijevo. Zanimiv pa je bil dvoboj med bivšo in sedanjo Krasovo Kitajko. Prisostvovali smo spektakularnim točkam, Yuanova pa je le dokazala, da je boljša. V odločilnem šestem dvoboju je Miličeva proti Moretti-jevi s svojo značilno temperamentno igro vodila 2:0 v nizih, a je po napeti končnici za las izgubila. Proti Traminu je Kras dosegel lahko zmago. Yuan je spet dokazala, da je ra- zred zase, čeprav se ji je novi up italijanskega namiznega tenisa, mladinka Picco-lin, dobro upirala. V boj je tokrat trener Liang poslal tudi Ireno Rustjo, ki ni bila ravno zadovoljna s svojo igro, Krasu pa je prinesla točko. V zadnjem dvoboju tekme je Miličeva strla še odpor solidne bloker-ke Walterjeve in zmaga je bila tu. Še lažje je šlo proti domačemu Ep-panu, ki je padel po štirih dvobojih in dobri uri igranja. Rustja je tokrat igrala prepričljivo in prvo točko spravila pod Kra-sovo streho. V ostalih dvobojih niso izgubile niti seta, dobro igro je pokazala Miličeva proti trdoživi in vedno nevarni Pichlerjevi. Kras ZKB - Coccaglio 3:3 Yuan - Merenda 3:1; Milič - Wang 1:3; Carli - Moretti 3:1; Yuan - Wang 3:1; Carli - Merenda 2:3; Milič - Moretti 2:3. Kras ZKB - Tramin 4:1 Yuan - Walter 3:0; Carli - Piccolin 0:3; Rustja - Lotti 3:2; Yuan - Piccolin 3:1; Milič - Walter 3:1. Kras ZKB - Eppan 4:0 Rustja - Eheim 3:2; Yuan - Giova-nelli 3:0; Milič - Pichler 3:0; Yuan - Eheim 3:0. (R) odbojka Sloga Tabor: problem je število napak ThermPaese - Sloga Tabor Televi-ta 3:0 (25:16, 25:19, 25:22) Sloga Tabor Televita: Cettolo 5, V. Kante 14 (na sliki), Nigido 6, Ambrož Peterlin 7, Slavec 7, Veljak 1, Pri-vileggi (libero), Cernuta 1, Matevž Peterlin 0. Trener Lucio Battisti S svojega drugega gostovanja v Italijanskem pokalu se Sloga Tabor Televita vrača z gladkim porazom. Naši ekipi tokrat res ni šlo najbolje od rok, saj je bilo v igri vse preveč napak. Ta je prav gotovo glavni razlog za poraz: napak, ki jih je naredil Pae-se in s temi podaril točko Slogi Tabor, je bilo v vsej tekmi samo 14, naših pa veliko več. Če k temu dodamo še zelo veliko telovadnico, v kateri se slogaši nikakor niso znašli, je slika popolna. Najbolje se je Sloga Tabor Te-levita odrezala v sprejemu, v katerem so bili naši igralci dokaj natančni, neprimerno slabši pa v obrambi, kjer je na tla padlo preveč, tudi ubranlji-vih žog. Tudi na mreži so se morali slogaši zelo truditi in so večkrat napadali, preden je žoga padla na tla na nasprotnikovo igrišče, pa tudi izbire so bile prevečkrat predvidljive. Paese je tako v bistvu vodil skozi vso tekmo, tudi s precejšnjo prednostjo. Vsakič, ko so slogaši dosegli nekaj zaporednih točk in domačine začeli spravljati v težave, jih je «po-kopala» nepotrebna napaka, kot na primer zgrešen servis, kar je Paese takoj izkoristil in našim igralcem odgovoril s serijo pozitivnih akcij, ki so mu seveda spet podarile vodstvo. Trener Lucio Battisti poraza vsekakor sploh ne jemlje tragično: »Pokalne tekme jemljemo izključno kot pripravo na prvenstvo, zato smo tudi tokrat preizkusili nekatere variante v igri. Nismo še v popolni postavi, kar resnično veljamo in zmoremo, bomo videli, ko bomo na igrišču kompletni. Napak pa je bilo vsekakor preveč in resno bo treba delati na tem, da jih odpravimo.« (INKA) 43. BARCOLANA Esimit Europa 2 in dekleta Tudi letošnjo 43. Barcolano sta uvedli dve regati: najmlajši so se pomerili na Barcolini, »velikanke« pa na tradicionalni trofeji Ber-netti, ki je bržkone že napovedala končni vrstni red letošnjega Jesenskega pokala. Esimit Europa 2 je zmagala pred Maxi Jeno, ki se je sicer Simčičevi jadrnici približala. Na Barcolini pa so v nedeljo uspeli zaključiti tri plove, ki jih je v jutranjih urah spremljala burja, kasneje pa rahel maestral. Pri opti- mistih so junioresi opravili tri, kadeti pa dve regati. Med junioresi so prednjačile jadralke, ki so zasedle prvih pet mest. Na visoko tretje mesto med več kot stotimi jadralci in jadralkami je zasedla tržaška Slovenka Jana Germani, sicer članica kluba Jadro Koper. Jadralci Čupe in Sirene pa so se uvrstili večinoma v zgornjo polovico lestvice. Nastopilo je več kot 200 optimistov. Za Čupo so tekmovali Luca Car-ciotti, Sebastian Cettul, Samuele Ferletti, Charilos Alexandropulos (vsi juniores), Giorgia Sinigoi, Nina Benedetti, Francesco Ferletti in Giu-lio Michelus (vsi kadeti), za Sirene pa Max in Vanja Zuliani (oba juniores) in Peter Marzo Magno in Petra Gregori (oba kadeta). / GORIŠKI PROSTOR Torek, 4. oktobra 2011 ŠPORT 20 elitna liga - Po drugem (neverjetnem) zaporednem porazu vzdušje ni sproščeno Pri repenskem Krasu ne gre po začrtani poti 1 poraz v letošnji sezoni za do-berdobsko Mladost, ki je v ne-^ft deljo igrala tiso-^^ čo tekmo v zgodovini kluba. Za ekipo iz Doberdoba je nedeljski skupno 374 poraz (366 zmag in 260 neodločenih izidov, statistični podatki Bruna Rupla). V soboto je 100. tekmo v dresu Sovodenj igral Adriano Trampus. povedali so ... »Težko bom prebavil ta poraz« Krasov trener Sergej Alej-nikov: »Težko bom prebavil ta poraz«. Gino Vinti, športni vodja Juventine: »Če bomo igrali s takim pristopom, bo žal treba omejiti naše cilje. Smo precej razočarani.« Žarko Arandelovič, športni vodja Vesne: »Ustvarili smo veliko priložnosti za gol, čeprav smo se proti koncu tekme precej tresli od strahu. Ker smo zgrešili precej golov, smo tvegali, da bi nasprotnik poskrbel za hladno prho in bi izenačil. V prihodnje bo treba prej pospraviti izid pod streho.« Giuliano Prašelj, načelnik Bregove nogometne sekcije: »Začeli smo zelo dobro. Lahko bi takoj povedli s Ciglianijem in Cermeljem. Žal je sodnik sodil zelo slabo. Igra je bila groba in še dobro, da se nihče ni poškodoval. Iz žepa pa je potegnil le en rumeni karton, čeprav bi jih bil moral potegniti več. Zmagoviti gol je padel v zadnjih minutah tekme. Rešil pa nas je znova Giuliano Cer-melj.« Roberto Zuppin, predsednik Primorja: »Žal mora trener Vitulič stalno spremeniti standardno postavo, saj so številni igralci poškodovani. Upam, da se bo stanje prej ko slej stabiliziralo.« Ezio Bressan, odbornik Mladosti: »Škoda, zaslužili bi si točko, saj smo se povsem enakovredno borili proti Moraru. Na koncu tekme so nas pohvalili tudi domači navijači. V nedeljo nas čaka še ena težka tekma. V Trstu bomo igrali proti solidni ekipi Sant'Andrea San Vito.« (jng) Izidi in strelci Virtus Corno - Kras 5:4 (2:3) Strelca: v 1. Pizzini, 20. Kneževič, 25. Kneževič; 70. Pizzini Vesna - Union 91 2:1 (1:0) Strelca: v 8. Tomizza iz 11-m; 65. Pin Reanese - Juventina 2:1 (0:0) Strelec: v 47. Gulič 11-m Primorec - Isonzo 1:2 (0:0) Strelec: v 79. Lanza San Canzian - Breg 0:1 (0:0) Strelec: v 80. Cermelj Mladost - Moraro 0:1 (0:1) Kar so Krasovi navijači videli na gostovanju v Korenu je skorajda znanstvena fantastika. Rdeče-beli so po 25. minutah že zanesljivo vodili s 3:0 in imeli tekmo trdno v rokah. Povedli so s Pizzinijem in nato je z dvema zadetkoma končno prebil led tudi kapetan Kneževič, ki je bil prejšnji teden sicer bolan. Nato pa prava katastrofa. Po golu Virtusa Corno je krasovce zajela panika. Do konca polčasa so gostitelji, ki so pred tekmo imeli dve točki na lestvici, zmanjšali zaostanek (2:3). Tudi odmor ni bil v veliko pomoč varovancem trenerja Sergeja Alejnikova. Drugi polčas je bil prava srhljivka: najprej je Virtus izenačil in nato celo povedel. Končno so Alejnikovi fantje reagirali in s Pizzinijem znova izenačili (4:4). Tekme še ni bilo konec. Furlanska ekipa je s petim golom ponižala ekipo repen-skega društva, ki je končala tekmo z desetimi igralci (sodnik je v 90. minuti izključil Paolinija). V Krasovem taboru so bili po tekmi brez besed. Trener Sergej Alejnikov se sprašuje, zakaj je prišlo do tovrstnega epiloga: »Še sam ne vem, kaj se je pripetilo mojim igralcem. Na jutrišnjem (današnjem op. av.) treningu bom skušal temeljito analizirati stanje v moštvu. Ne smemo si zatiskati glave pod pesek Radenko Kneževič je po štirih krogih končno zatresel nasprotnikovo mrežo. Njegova zadetka pa nista pomagala Krasu priti do zmage kroma kot noji, nekaj očitno ne gre. Začeli smo zelo dobro in hitro povedli. Po tretjem golu pa smo končali igrati. Po nasprotnikovem golu nas je zajela panika in igrali smo vse bolj živčno. Doživeli smo pravo psihološko blokado. Zbranost je povsem popustila,« je bil kritičen beloruski trener. Zelo razočaran je bil tudi Krasov predsednik Goran Kocman: »Kaj takega še nisem doživel. Ne vem, kaj se nam je zgodilo. Po pol ure je vse kazalo, da bomo tri točke odnesli domov z veliko lahkoto. Nato je tekma ubrala povsem drugo smer. Prestrašili smo se nasprotnika in popustili na celotni črti. V obrambi smo zgrešili enostavne stvari. V zvezni liniji pa nam ni šlo od rok. Tako izkušeni igralci si ne bi smeli dovoliti takih spodrsljajev.« Pri Krasu je vzdušje torej precej napeto. Vodilni Lignano ima že šest točk prednosti. Prvenstvo je sicer še dolgo, poudarjajo v Krasovem taboru. Kras bo v soboto (15.30) v Repnu gostil Muggio, ki je še brez točk. Že jutri (20.30) pa bodo Alejnikovi fantje igrali tekmo osmine finala državnega pokala v gosteh proti furlanski ekipi Cjar-lins Muzane (promocijska liga). Vzdušje bo bolj sproščeno, če bodo rdeče-beli v prihodnjih petih dnevih obakrat zmagali. (jng) ostali - Ekipa štandreškega društva se ne uspe pobrati Pri Juventini niso zadovoljni Vesnina zmaga bi lahko bila še višja - Pri Primorcu škripa - Primorje prvič letos ni zmagalo - Brežani uspešni - Prvi poraz Mladosti Kriška Vesna je s tesno zmago proti Unionu 91 obdržala stik z ekipama (Lu-mignaccom in Reanesejem), ki skušata pobegniti. Vesnin nogometaš Daniel Tomizza je vsekakor prepričan, da letos ne bo ekipe, ki bi »prevladovala«: »Vse kaže, da bo letošnje prvenstvo promocijske lige izenačeno, saj so si moštva enakovredna. Presenečenja bodo na dnevnem redu, vsak lahko premaga vsakogar.« Tomizza, ki je v nedeljo dosegel svoj drugi zadetek (iz enajstmetrovke) v letošnji sezoni, je takole ocenil nedeljski nastop: »Igrali smo dobro. Ustvarili smo vsaj štiri dobre priložnosti na polčas. Podobno igramo že tri tekme, tako da smo lahko zadovoljni. Ekipa ima rep in glavo. Žal napadalci še niso uspeli prebiti ledu in zadeti v polno. Še dobro, da so na zadnjih srečanjih dosegli gol drugi igralci. Ko se jima bo 'odprlo' tudi v napadu, potem bo še boljše.« Juventina očitno še ni našla prave formule za uspeh. Rdeče-beli so vodili vse do deset minut pred koncem tekme, nato pa je Reaneseju uspelo spreobrniti izid v svojo korist. »Dve nerodni napaki naše obrambne vrste sta nam bili usodni. Žal smo na koncu ostali praznih rok, čeprav bi bili morali odnesti domov vse tri točke,« je komentiral predsednik štan-dreškega društva Marko Kerpan. Za Ju- ventino je že tretjo tekmo zapored v polno zadel Saša Gulič. V 1. amaterski ligi se nadaljuje negativna serija Primorca, ki je na domačem igrišču nerodno izgubil proti sicer solidnemu Isonzu. Ekipa trebenskega društva je izgubila še tretjič v štirih krogih. »Kljub novemu porazu smo s pristopom fantov zadovoljni. Ne moremo jim očitati, da se niso potrudili. Gostje, ki so solidna ekipa, so pač dosegli dva zelo lepa gola, enega žal po naši napaki,« je dejal predsednik Primorca Darko Kralj. Proti koncu srečanja so gostitelji zmanjšali zaostanek, za kaj več pa jim je zmanjkalo moči. V zadnjih minutah, po vseh treh opravljenih menjavah, se je poškodoval še Moscolin, tako da je Primorec igral z igralcem manj. V skupini C, kljub sobotnemu neodločenemu izidu proti Pierisu (1:1), še naprej z osmimi točkami vodijo Sovodenjci. V 2. AL je Primorje igralo v gosteh neodločeno z Mosso. Ekipa proseškega društva se sooča s številnimi poškodbami (Puzzer, Ferluga, Colasuonno). Trener Davor Vitulič je športno priznal, da je bil neodločen izid pravičen: »Mossa je imela celo nekaj več od igre in več priložnosti za gol. Naša obrambna vrsta z vratarjem Bellemom na čelu pa je igrala zelo dobro. Nasprotniku so pustili ma- Giuliano Cermelj (Breg) kroma lo manevrskega prostora. Dobro je igral tudi Marko Milenkovic, ki je letos prvič oblekel dres Primorja. Napadalci so prejeli premalo uporabnih žog. Resnici na ljubo še nisem zadovoljen z igro zvezne linije.« Brežani so v gosteh premagali San Canzian. Rabelj goriške ekipe je bil ve- teran Giuliano Cermelj, ki je doslej že petkrat zatresel nasprotnikove mreže. Bassanesejevi varovanci so ustvarili precej priložnosti za gol. Bregov zadetek je padel v zadnjem delu tekme. V 3. AL je doberdobska Mladost izgubila proti močnemu Moraru, ki je glavni kandidat za napredovanje. Nogometaši Mladosti so se sicer enakovredno borili, žal pa so bili pred nasprotnikovimi vrati nenatančni. Moraro je zadel s prostega strela. Podobno bi lahko rdeče-modri, ki so v nedeljo odigrali tisočo tekmo v zgodovini doberdobskega kluba, zadeli v zadnji minuti z Benso. DEŽELNI POKAL Sovodnje, Breg in tudi Primorec doma V okviru 1. AL bodo Sovodenjci jutri na domači zelenici gostili Santamario (4 točke v skupini B). Primorec bo pri Svetem Alojziju v Trstu igral proti Pas-sianeseju (1 točka v skupini B). V 2. AL bosta na igrišče stopila Breg in Zarja. Brežani bodo v Dolini gostili Aiello (5 točk v skupini C), Zarja pa bo igrala v Maria-nu, ki z 12 točkami vodi v skupini D. Vse tekme bodo ob 20.30. Elitna liga Azzanese - Lignano 1:2, Monfalcone - S. Luigi 4:4, Fontanafredda - Torviscosa 1:1, Muggia -Buttrio 0:3, Pro Cervignano - Cordovado 3:0, San Daniele - Gemonese 1:2, Tolmezzo -Manzanese 1:0, Corno - Kras Repen 5:4 Lignano 4 4 0 0 10:4 12 Fontanafredda 4 3 1 0 7:4 10 Azzanese 4 3 0 1 7:4 9 San Luigi 4 2 1 1 10:6 7 Buttrio 4 2 1 1 7:4 7 Pro Cervignano 4 2 1 1 6:3 7 Monfalcone 4 2 1 1 9:8 7 Kras Repen 4 2 0 2 11:9 6 Tolmezzo 4 2 0 2 6:7 6 Torviscosa 4 1 2 1 4:5 5 Virtus Corno 4 1 2 1 8:9 5 Manzanese 4 1 1 2 5:5 4 Gemonese 4 1 1 2 5:6 4 Cordovado 4 0 1 3 3:8 1 San Daniele 4 0 0 4 3:10 0 Muggia 4 0 0 4 2:10 0 PRIHODNJI KROG Buttrio - Azzaynese, Gemonese - Monfalcone, Lignano - Pro Cervignano, Manzanese - San Daniele, Kras Rdepen - Muggia, San Luigi - Corno, Cordovado - Fontanafredda, Torviscosa - Tolmezzo Promocijska liga Costalunga - Trieste Calcio 1:2, Lumignacco -Flaibano 2:1, Pro Fagagna - Caporiacco 2:3, Pro Romans - Ponziana 1:5, Reanese - Juventina 2:1, Tricesimo - Martignacco 3:0, Vesna - Union 91 2:1, Zaule Rabuiese - Valnatisone 0:1 Lumignacco 4 3 1 0 6:1 10 Reanese 4 3 1 0 6:2 10 Tricesimo 4 3 0 1 8:1 9 Caporiacco 4 3 0 1 7:4 9 Trieste calcio 4 2 1 1 7:6 7 Vesna 4 2 1 1 5:4 7 Ponziana 4 2 0 2 6:4 6 Flaibano 4 1 2 1 5:5 5 Juventina 4 1 2 1 4:4 5 Pro Fagagna 4 1 2 1 6:6 5 Costalunga 4 1 1 2 4:5 4 Valnatisone 4 1 1 2 3:5 4 Zaule Rabuiese 4 1 0 3 6:8 3 Union 91 4 0 2 2 3:6 2 Pro Romans 4 0 2 2 3:10 2 Martignacco 4 0 0 4 0:8 0 PRIHODNJI KROG Caporiacco - Lumignacco, Flaibano - Tricesimo, Juventina - Zaule Rabuiese,Ponziana - Reanese, Trieste Calcio -Pro Fagagna, Union 91 - Costalunga, Martignacco - Pro Romans, Valnatisone - Vesna 1. amaterska liga Azzurra - Medea 0:0, Esperia - San Giovanni 0:0, Isontina - Domio 1:1, Pieris - Sovodnje 1:1, Primorec - Isonzo 1:2, Pro Gorizia Sistiana 5:1, Ronchi - Cormonese 3:1, Villesse - Staranzano 1:1 Sovodnje 4 2 2 0 6:3 8 Pro Gorizia 4 2 1 1 9:5 7 Isonzo 4 2 1 1 7:4 7 San Giovanni 4 2 1 1 4:2 7 Cormonese 4 2 1 1 5:4 7 Ronchi 4 2 1 1 6:5 7 Pieris 4 1 3 4:3 6 Medea 4 1 2 1 4:3 5 Domio 4 1 2 1 6:6 5 Villesse 4 1 2 1 7:7 5 Sistiana Duino 4 1 2 1 7:9 5 Staranzano 4 1 1 2 5:7 4 Azzurra 4 1 1 2 2:6 4 Primorec 4 1 0 3 4:6 3 Isontina 4 0 2 2 3:5 2 Esperia 4 0 2 2 2:5 2 PRIHODNJI KROG Staranzano - Pieris, Cormonese - Azzurra, Domio - Ronchi, Isonzo - Esperia, Medea - Primorec, Sam Giovanni -Villesse, Sistiana Duino - Isontina, Sovodnje -Pro Gorizia 2. amaterska liga Begliano - Muglia 2:3, Turriaco - Centro Sedia 2:1, Mariano - Villanova 3:0, Montebello Don Bosco - Romana 1:1, Mossa - Primorje 0:0, Roianese - Piedimonte 1:1, S. Canzian - Breg 0:1, Zarja - Opicina 1:1 Mariano 4 4 0 0 9:0 12 Primorje 4 3 1 0 5:0 10 Muglia 4 3 0 1 10:4 9 Turriaco 4 3 0 1 6:2 9 Begliano 4 2 1 1 10:7 7 Romana 4 2 1 1 9:6 7 Zarja 4 2 1 1 8:6 7 Montebello 4 1 3 0 6:5 6 Breg 4 2 0 2 7:7 6 Opicina 4 1 2 1 5:5 5 Centro Sedia 4 1 1 2 3:4 4 San Canzian 4 1 0 3 1:4 3 Piedimonte 4 0 2 2 5:11 2 Roianese 4 0 1 3 3:8 1 Mossa 4 0 1 3 4:10 1 Villanova 4 0 0 4 2:13 0 PRIHODNJI KROG Breg - Turriaco, Centro Sedia - Mariano, Muglia - Zarja, Opicina -Montebello, Piedimonte - San Canzian, Primorje - Begliano, Romana - Roianese, Villanova - Mossa 3. amaterska liga Aurisina - S. Andrea S- Vito 0:1, CGS - Poggio 3:2, Campanelle - Audax 4:0, Fiumicello - Pro Farra 0:3, Lucinico - Chiarbola 2:1, Mladost -Moraro 0:1, Sagrado - Ruda 0:0, Villa - Torre 0:2 Morarro 4 4 0 0 6:1 12 S.Andrea S.Vito 4 3 1 0 5:0 10 Torre 4 3 0 1 6:1 9 Mladost 4 2 1 1 7:5 7 CGS 4 2 1 1 7:7 7 Ruda 4 2 1 1 3:3 7 Lucinico 4 2 0 2 9:7 6 Pro Farra 4 1 2 1 8:6 5 Sagrado 4 1 2 1 4:2 5 Chiarbola 4 1 2 1 6:5 5 Campanelle 4 1 1 2 7:7 4 Poggio 4 1 1 2 8:10 4 Villa 4 1 1 2 3:6 4 Aurisina 4 0 2 2 2:4 2 Fiumicello 4 0 1 3 3:9 1 Sanrocchese 4 0 0 4 2:12 0 PRIHODNJI KROG Audax Sanrocchese -Aurisina, Chiarbola - CGS, Moraro - Fiumicello, Poggio - Villa, Pro Farra - Lucinico, Ruda -Campanelle, S.Andrea S. Vito - Mladost, Torre - Sagrado / GORIŠKI PROSTOR Torek, 4. oktobra 2011 21 JEZIK NA OBROBJU Čas je, da po dveh torkih, ki sem jih posvetila ne samo zapostavljenemu, ampak pri nas celo skoraj neobstoječemu protivnemu vezniku ampak, poiščemo izvor te uporabe. Naši pisci ampak popolnoma ignorirajo, kot da ne obstaja. Kako je mogoče, da so začeli skoraj vsi, ki pri nas pišejo, namesto ampak zapisovati veznik a, ki ima popolnoma drugačno funkcijo in vlogo? V nobenem primeru namreč a ne more stati namesto ampak. Kdo je kriv te naše velike napake? Vsi pisci imajo nekatere izraze rajši, drugi pa so jim manj ljubi. O slovenskem jeziku je veliko pisal priznani prevajalec Janez Gradišnik, ki je bil osebno nenaklonjen vezniku ampak: namesto njega je uporabljal sorodna veznika temveč in marveč. Pomensko se mu je zdel ampak celo enak zvezam s pa ali vendar, le da je ampak za poudarjanje močnejši od njih. Tega svojega mnenja pa ni nikomur vsiljeval, kar je še posebej poudaril. Gradišnik je bil tudi velik zagovornik prislova pač pa, ki ga smemo uporabljati, samo kadar imamo v prvem stavku s pridržkom zanikano trditev. Zgled: Knjige ti sicer ne prodam, pač pa ti jo rad posodim. Pridržek je Gradišnik izražal s členkom sicer. Tega ne bomo našli v nobeni slovnici ali priročniku, kot tudi ne nasprotovanja vezniku ampak. Gradišnik je ostal osamljen in če skrbno pregledujemo njegove poznejše razlage ali prevode, bomo kmalu opazili, da se tudi sam svojih trditev ni držal. Uporabljal je ampak celo tam, kjer je sam zagovarjal pač pa, ki ga je današnja slovenščina popolnoma opustila. Zaman iščemo ta členek v zadnjem Pravopisu. Zapisujejo ga še vedno samo naši poročevalci kot nekakšen zastareli ostanek preteklosti. Poudariti pa moram tudi, da Gradišnik ni nikdar priporočal veznika a namesto ampak. Od kod je torej nekega dne prišel k nam, saj te napake dolga desetletja po zadnji vojni tudi pri nas ni zapisal nihče? V Sloveniji pa je še danes ne najdemo nikjer. Krivca moramo torej iskati kar pri nas doma. Nerada sem se odločila za citiranje odstavka o veznikih, ki je natisnjen na 57. strani priročnika Pomagajmo si sami, ki so ga več let uporabljale tudi naše šole. Tam namreč piše: »Tako imenitno se komu zdi, če uporablja kar čim pogosteje veznik ampak. Prepričan je, da bo njegovo izražanje bolj fino, če bo vanje vpletel veznik ampak. Veznik ampak smemo uporabiti, samo ko je povedek pred njim zanikan. Ne dežuje, ampak piha. Nimam rada govoričenja, ampak rada poslušam lepo besedo. Povsod drugje ga lahko nadomeščajo a, pa, vendar itd. Rada govorim, a še raje poslušam. Ves dan je deževalo, zdaj pa se je zjasnilo.« Kako je prišla avtorica tega priročnika do teh netočnih trditev, ne vem, saj jih Gradišnik, edini nasprotnik veznika ampak, ni nikdar zapisal. Drugi citirani zgled je celo napačen, pravilno bi bilo: Nimam rada govoričenja, rada pa poslušam lepo besedo. Kdaj torej moram uporabljati ampak, kdaj pa a? O tem prihodnjič. Lelja Rehar Sancin kolesarjenje - Po poročanju južnotirolskega dnevnika Dolomiten Pot ob Dravi priljubljena toda naval kolesarjev spravlja železnice v težave BOCEN - Kolesarenje po urejenih stezah - za to vzgled-no skrbijo v sosednji Avstriji in Nemčiji, pa tudi v drugih državah - privablja vse več ljubiteljev. Posebej privlačna je kolesarska steza ob Dravi, od Innichena do Maribora, ki je bila v poletnih mesecih dobesedno oblegana. Kolesarji se za prevoz na startno mesto in povratek v glavnem poslužujejo vlakov. Zanimivo, da je bilo največ težav na železnici, poroča južnotirolski dnevnik Dolomiten. Zaradi velikega števila kolesarjev in nerodnosti uprave italijanskih železnic. Sredi avgusta je kompozicija iz Brunecka v In-nichen odpeljala z veliko zamudo, posredovali pa so tudi ka-rabinjerji. Ni namreč lahko, še manj pa hitro, natovoriti na desetine koles. Kmalu zmanjka časa in prostora. Nekaj kolesarjev se je moralo sprijazniti tudi z dejstvom, da so ostali na tleh. Drugače so poskrbeli na avstrijski strani, poroča dnevnik Dolomiten, kjer so ob pričakovanem povečanem pritisku kolesarjev poskrbeli za dodatno vlakovno kompozicijo, ki lahko sprejme do 450 koles in kolesarjev. V primeru potrebe jo pripravijo v dveh urah. Tu vozijo posebni vlaki med Lienzom in Innichenom. Skokovito naraščanje zanimanja za tovrstno rekreacijo seveda sproža in spodbuja tudi razpravo in polemike pa tudi iskanje ustreznih odgovorov. Težave ob konicah nastajajo zaradi dejstva, da je železniški promet naravnan za prevoz oseb, spoštovati mora ozke časovne razmike, sicer posledično nastajajo dodatne težave, opozarjajo v pristojnih deželnih službah, kjer si prizadevajo poiskati tudi ustrezne rešitve. Nekatere so že v veljavi, druge pa šele pripravljajo. S kartico "Bikemobil card" bi se recimo ognili zamudnemu natovarjanju in prekladanju koles. Kolesarji bi kolesa preprosto dobili v uporabo tam, kjer jih dejansko potrebujejo. To velja, če je povpraševanje v običajnih mejah. Drugače je seveda treba poskrbeti ob konicah. (vk) lipica - Testirali so 9 kobil in 8 žrebcev letnika 2007 Zaključen preizkus delovne sposobnosti mladih kobil in predizpit za mlade žrebce LIPICA - V Kobilarni Lipica so v septembru z zaključnim izpitom končali letošnji preizkus delovne sposobnosti mladih kobil in ob tem izvedli tudi predizpit za mlade žrebce, za katere se bo preizkus zaključil z zaključnim izpitom v novembru. Potem ko se doslej preizkus delovnih sposobnosti za mlade žrebce in kobile v Kobilarni Lipica ni izvajal v skladu z rejskim programom, so s prihodom novega vodstva lani prvič v celoti izvedli ta preizkus, ki je v četrtem letu starosti po rejskem programu obvezen za vse mlade žrebce in kobile, zrejene v Kobilarni Lipica. V letu 2010 so tako preizkusili 11 kobil in 11 žrebcev letnika 2006, v letošnjem letu pa je v testu delovnih sposobnosti sodelovalo 9 kobil in 8 žrebcev letnika 2007. Preizkus delovne sposobnosti mladih kobil traja 30 dni s predizpitom na 14. dan preizkusa, preizkus delovne sposobnosti mladih žrebcev pa 100 dni, prediz-pit, v katerem se ocenjuje karakter, temperament, delavoljnost, zmožnost in osnovne hode na roki ter voljnost in sposobnost pod sedlom, pa se opravi po prvi tretjini preizkusa. Zadnja dva dni preizkusa se izvede zaključni izpit, v katerem strokovna komisija skupaj s testnim jahačem ocenjuje karakter, temperament, delavolj-nost, zmožnost, osnovne hode ter voljnost in sposobnost pri izvajanju dresurnih nalog in v terenskem jahanju. Kobile v testu je tako kot lani treniral izkušen nekdanji lipiški jahač Žarko Ka-riž z mladimi jahači Združenja rejcev lipicanca Slovenije. Pri zaključnem izpitu je kot tuji - testni jezdec že drugo leto zapored sodeloval Frank Bauer, eden najbolj cenjenih testnih jahačev nemške kobilarne Marbach. Prav vse v test vključene kobile so test uspešno zaključile, prav tako so se dobro odrezali tudi žrebci, ki jih v novembru čaka še zaključni preizkus. Direktor Kobilarne Lipica Tomi Rumpf je bil ob zaključku letošnjega testa za kobile vidno zadovoljen. »Po uspešno zaključenem lanskem preizkusu delovnih sposobnosti in v večji meri izvedenem letošnjem, lahko rečemo, da smo pomanjkljivost, ki je bila več let predmet očitkov strokovnemu delu v kobilarni, v popolnosti odpravili. Preizkus delovnih sposobnosti tudi v praksi spet postaja povsem samoumevna naloga rejskega programa, o izvedbi katere ni več nobenih dvomov ali vprašanj. Vesel sem, da so tako kot lani prav vse v test vključene kobile test uspešno opravile, podobno pa v naslednjem mesecu pričakujemo tudi od naših mladih žrebcev.« PISMA UREDNIŠTVU Agencija za prihodke pojasnjuje, kako je s pisanjem šumnikov na zdravstvenih izkaznicah V zvezi s člankom o novih zdravstvenih izkaznicah, ki je bil 29. septembra objavljen v Primorskem dnevniku z naslovom "Za napake so krivi drugi" (dan prej tudi na spletni strani PD) bi rada pojasnila sledeče: Kot je bilo pojasnjeno že v okrožnici 34/E preteklega 20. julija, se je Agencija za prihodke prilagodila sistemu anagrafskih podatkov občinskih uprav. V veljavo je namreč stopila tehnična rešitev, ki omogoča matičnim davčnim uradom pridobivanje podatkov v originalni obliki, tudi kar zadeva šumnike. Slednje bo davčni matični urad prevzel po sprejetju telematskih sporočil s strani občin preko sistema INA-SAIA, ki ga upravlja notranje ministrstvo, in ki omogoča virtuelno logično povezavo občinskih matičnih uradov z namenom pretakanja anagrafskih komunikacij med občinami in vsemi javnimi upravami. Če posamezne občine posredujejo podatke občanov, v katerih so šumniki, omenjeni telematski sistem avtomatsko proizvede zdravstveno ali davčno izkaznico z imenom in priimkom v obeh oblikah: v originalni (torej z morebitnimi šumniki) ter v črkovnem prepisu, ki se navezuje na 26 črk, ki pridejo v poštev za davčno številko. Kar zadeva zdravstvene izkaznice, pa informatski sistem pridobiva podatke, ki ga Agenciji za prihodke pošljejo posamezne krajevne zdravstvene ustanove, katerim pripada posamezni občan. Za pojasnila in morebitne probleme, ki zadevajo pravico do zdravstvene oskrbe, se morajo občani obrniti na svojo zdravstveno enoto. Agencija za prihodke FJK (Federica Rachele Badano, pomočnica ravnateljstva) Hvalevredna pobuda skupine Goričanov v zvezi s popisom Uredništvu Primorskega dnevnika Komentator spletnega Primorskega dnevnika Klopotec izpod orehov je 29. septembra 2011 ob 11.28 zapisal v zvezi s skorajšnjim 15. splošnim popisom prebivalstva tudi sledeče: »s skupino prijateljev smo pripravljeni ne sprejeti popisnih pol v italijanščini in se pritožiti na sodišče«. To zato, ker so leta 2001 razdeljevali popisnice v slovenščini po celotnem ozemlju občine Gorica, letos pa nameravajo razdeljevati popisnice v slovenskem jeziku samo v Štandrežu, Podgori, Štmavru in v Svetogorski četrti (glej okrožnico ISTAT št. 8 z dne 8. septembra 2011, prot. št. 6858, poslano občinskim popisnim uradom). Drugi odstavek 28. člena zakona št. 38 z dne 23. februarja 2001 določa, da zakona ni mogoče tolmačiti tako, da bi zagotovili nižjo raven varstva »a quello gia in godimen-to in base a precedenti disposizioni«. Pobuda je nadvse hvalevredna in upati je, da se bo tudi v Trstu zbrala skupina prijateljev, ki bodo izpeljali tako pomembno in hvalevredno pobudo. Samo Pahor / GORIŠKI PROSTOR Torek, 4. oktobra 2011 74 Bojan Brezigar Krakow v mojem spominu Auschwitz: punčka iz cunj, igračka enega tisočev otrok, ki jih je pogoltnila krematorijska peč Lep spomladanski dan je danes, po včerajšnjem dežju je nebo vedro, lepo urejeni vrtovi v vaseh okoli Kra-kowa so polni cvetja in vtis imam, da se peljem na prijeten izlet. Pa ni nič prijeten, kajti pri srcu me stisne, ko izstopim iz avta in se sprehodim skozi na stežaj odprta železna vrata, nad katerimi stoji zloglasni napis Arbeit macht frei. Da, sem v Auschwitzu, enem najbolj zloglasnih krajev v Evropi, kraju trpljenja in smrti. In spomina, kajti edino spomin še lahko lajša bolest ki jo doživljaš, ko hodiš po dvoriščih in cestah znotraj tega taborišča, ki je danes videti mirno in zelo urejeno, pa še dokaj prazno, kajti prišel sem ob uri odprtja in vrata prestopim med prvimi, le skupinica Japoncev je pred mano, tako da čutim tišino tega velikega prostora in si samo predstavljam krike in jok, ki je prihajal izza zamreženih oken teh velikih palač. Auschwitz daje vtis urejene kasarne. Dejansko je to bila vojašnica poljske vojske, ki so jo leta 1940 Nemci spremenili v zapor poljskih političnih jetnikov, za katere v času nacistične okupacije ni bilo več prostora v poljskih zaporih. Šele kasneje je postal taborišče za Jude, vendar ne glavno uničevalno taborišče. To je bil Auschwitz II Birkenau, dober kilometer ali dva oddaljen, ampak tja bom šel potem. Sedaj hodim med hišami in vstopam v muzejske hale, veliko jih je, ter si nemo ogledujem fotografije in dokumente, ki so tu razstavljeni. Res, nemški vojaki so veliko fotografirali in s temi fotografijami so si v zgodovini sami zapisali obsodbo. Svet dolgo ni verjel, da so ta grozodejstva mogoča in še leta 1944 so ameriški časopisi, ki so tu razstavljeni, z dvomom pisali o poročanju poljskih beguncev, da poteka na območju okupirane Poljske pravi genocid. Ampak potem, po ogledu prvih muzejskih sob, ki so namenjene fotografijam, te prevzame tisti del, kjer so razstavljeni predmeti, ki so jih v taborišču našli po koncu vojne. Tu je gora kovčkov, v glavnem so to kovčki iz kartona, z etiketami in imeni napisanimi s kredo z velikimi črkami, potem je gora čevljev, pa kup raznih protez, lesenih rok in nog, in še kubični metri pribora za britje, glavnikov, zobnih ščetk. Zgroziš se, ko gledaš skozi velike šipe na te kupe predmetov in razmišljaš, kaj je sleherni od teh predmetov pomenil za njegovega lastnika. Kajti o Judih imamo še vedno zgrešeno predstavo. Res, Judi v Nemčiji, v Avstriji in na Zahodu sploh so bili v glavnem dobro stoječi ljudje in mnogi izmed njih tudi zelo bogati, vendar so bili milijoni Judov na vzhodu, na Poljskem, v Ukrajini in v drugih državah W h \ , ?! i. ;t: i M® z MIh;; i- L n rr c u - r: >r tega dela Evrope v veliki meri delavci in kmetje. Wilna, sedanji Vilnius v Litvi, ki je bila tedaj na Poljskem, je bilo evropsko mesto z največjim odstotkom judovskega prebivalstva v Evropi. Tem ljudem je veliko pomenil glavnik, ali skromna igračka, punčka iz cunj, kakršno vidim onstran šipe, ki mi pove dvoje: da je bila to igračka revne družine in da je to igračko imel otrok, ki je izginil kot desettisoči drugih otrok v kremato-rijskih pečeh tega smrtonosnega taborišča. In potem lasje, kupi lasi, predvsem ženskih lasi, ki so jih odrezali je-tnicam in s katerimi so nato delali lasulje za nemške dame. Kupi lasi, ki dajo samo bežen vtis ogromnega števila življenj, ki so ugasnila v teh prostorih. Zadnje v vrsti je poslopje s celicami. Videti je kot vsi stari zapori. Majhne celice, brez sanitarij, temne in vlažne. Med temi tudi celica, ki ni višja od metra in je tako majhna, da se jetnik ni mogel zlekniti na tla; prava mučilnica. Obstal sem pred to celico, kajti podobno sem videl v Budimpešti, v hiši terorja, muzeju, ki so ga uredili v poslopju, v katerem je bil najprej sedež nacističnih »puščičastih križev«, madžarskih kvizlinških SS oddelkov, nato pa sedež komunistične policije. Diktature si pač podajajo roko. Tu je tudi celica, v kateri je umrl frančiškan Maksimilijan Kolbe, ki ga je papež Janez Pavel II. razglasil za svetnika. Ko so iz Auschwitza leta 1941 (takrat to še ni bilo uničevalno taborišče) zbežali trije jetniki, so Nemci iz represalije prijeli 10 jetnikov in jih obsodili na smrt s tem, da jih zaprejo v celico brez hrane in pijače, dokler ne umrejo. Eden izmed njih je zajokal in vzkliknil: »Imam ženo in otro- ke« in frančiškan Kolbe se je ponudil, da ga zamenja. Zaprli so jih v celico in po 15 dneh je bil Kolbe še edini živ. Ker je Gestapo potreboval celico za druge jetnike, so ga usmrtili z injekcijo. Pretresljiva zgodba, le ena od tolikih, vendar ena redkih, za katero smo izvedeli. In potem je tu zid smrti. Med dvema poslopjema je železobetonski zid. Na smrt obsojeni so morali goli pred ta zid in tu so jih ustrelili. Na sosednjem poslopju so okna prekrita z železnimi ploščami, da jetniki ne bi gledali, kaj se dogaja na dvorišču. Pred zidom je stalno sveže cvetje; obiskovalci ga prinašajo vsak dan. Ko misliš, da si videl že vse, te smerokazi vodijo prav na konec taborišča. Tu je, kot piše na panojih, ki ti vseskozi pojasnjujejo dogajanje v taborišču, rekonstrukcija najbolj tragičnega dela, ki so ga Nemci ob umiku porušili, vendar so ga kasneje, ob urejanju muzeja, obnovili. Tu je velika soba s plinskimi pipicami na stropu, na strehi pa odprtina, skozi katero so spuščali plin, in pa krematorijske peči, ki zijajo z odprtimi vrati. V teh žrelih je izginilo na tisoče ljudi, Poljakov, Judov in številnih drugih. Tabla te opozarja, da je to kraj molka. Dejansko tukaj nihče ne govori, niti šepeta ne. Tukaj je samo kraj žalosti in spomina. In razmišljanja, česa je sposoben človek. S tišino v srcu odhajam iz taborišča, zopet pod napisom Arbeit macht frei. Nasproti mi prihajajo trume obiskovalcev, ki se pogovarjajo, čebljajo. Ker vsega tega še niso videli, jim ni do molka. Meni pa ne gre, da bi govoril. Tiho hodim naprej, kajti to je šele začetek. Auschwitz II Birkenau je na drugi strani. se nadaljuje Na slikah: zgoraj žica, ki je obdajala celotno taborišče. Spodaj levo zloglasni napis Arbeit macht frei nad glavnim vhodom. Spodaj zid smrti, pred katerim so streljali obsojence, kupi čevljev in krematorijska peč. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 6. oktobra 2011 23 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Videonatečaj - Ljubezen po SMS-u 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Dok.: Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 6.55 Dnevnik in vremenska napoved 7.00 Dnevnik in vremenska napoved 9.30 Dnevnik - kratke vesti 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuo-co (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Pralament in vremenska napoved 18.50 Kviz: Leredita 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Nan.: Il signore della truffa (i. G. Proietti) 23.05 Dnevnik - kratke vesti 23.25 Aktualno: Porta a porta 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.40 Aktualno: Sot-tovoce V^ Rai Due 21.05 Nan.: Criminal Minds 23.25 Dnevnik 23.40 Aktualno: Fratelli d'ltalia 0.40 Nan.: Piloti 1.10 Dnevnik - Parlament ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne 16.20 Aktualno: Po-meriggio cinque (v. B. D'Urso) 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Avanti un al-tro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.301.00 Variete: Striscia la notizia 21.20 Film: Il 7 e l'8 (kom., It., '07, r. G. Avellino, i. Ficarra/Picone) 23.25 Film: No problem (kom., It., '08, r.-i. V. Sa-lemme) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved C/ Italia 1 6.45 Nan.: Tracy & Polpetta 7.00 Risanke: Cartoon Flakes 10.30 Dnevnik in rubrike 11.25 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'italia sul Due 16.15 Nan.: Ghost Whisperer 17.00 Nan.: Hawaii Five-O 17.45 Dnevnik - kratke in športne vesti 18.45 Nan.: Numb3rs 19.30 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik ^ Tele 4 6.00 Dnevnik 8.00 Aktualno: Agora' 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 TgR Piazza Af-fari 14.55 Aktualno: TGR Speciale Ambiente Italia 15.10 Dnevnik - L.I.S. 15.15 Nan.: The Lost World 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 23.15 Šport: Sfide 23.55 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 1.05 Aktualno: GAP - Rivoluzione sessua-le 1.35 Aktualno: Fuori orario u Rete 4 7.00 Nan.: Starsky e Hutch 8.05 Nan.: Hunter 9.55 Nan.: RIS - Delitti imperfetti 10.50 Variete: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan.: Un detective in cor-sia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.15 Film: Sfida all'O.K. Corral (western, ZDA, '57, r. J. Stur-ges, i. B. Lancaster) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: The Mentalist 23.15 Nan.: Law & Order - Unita speciale 0.00 Film: American beauty (dram., ZDA, '99, r. S. Mendes, i. K. Spacey) La 7 Hidak 15.40 Knjiga mene briga (pon.) 16.05 Sveto in svet (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.25 Ugriznimo znanost 17.45 0.45 O živalih in ljudeh 18.00 Nad.: Vrti-čkarji 18.35 Minute za jezik 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Odkrito 21.05 Muzika od Trsta do Trbiža 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.00 Globus 6.50 Risanke 8.55 Nan.: Nini 9.55 Dok.: Strano, ma vero? 10.55 Dok.: Deadly 60 11.55 Dok.: Spose extralarge 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Big Bang Theory 15.35 Nan.: Chuck 16.30 Nan.: Glee 17.25 Risanke 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI 21.10 Film: Transformers - La vendetta (fant., ZDA, '09, r. M. Bay, i. S. LaBeouf) 23.30 Dok. odd.: Druga revolucija - Gorki in Lenin na Capriju 1.00 Dnevnik (pon.) 1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.00 Infokanal |r Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 1.25 Zabavni infokanal 11.05 Dobro jutro 13.50 Peklenski izbor (pon.) 14.35 Bleščica (pon.) 15.10 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 16.10 Izvir(n)i (pon.) 16.35 Na vrtičku (pon.) 17.00 Na vrtu - odd. Tv Maribor (pon.) 17.25 Mostovi - Hidak 17.55 Glasnik - odd. Tv Maribor 18.20 Slovenski vodni krog 18.50 23.45 Video zid 19.40 Žrebanje Astra 0.10 Film: The Cronicles of Riddick (fant., ZDA, '04, r. D. Twohy, i. V. Diesel) 2.20 Aktualno: Poker1mania 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... E se domani 8.00 Aktualno: Lezioni di pittu-ra 8.30 Dnevnik 9.00 Aktualno: L'eta non conta 9.30 Nan.: Maria Maria 10.20 Glasba: Millevoci 12.10 Aktualno: Hard Trek 12.40 Variete: 80 nostalgia 13.10 Aktualno: Pagine e fotogrammi - Estate 2011 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: ...Nel baule dei tempi 14.35 Aktualno: Super Sea 15.00 Šport: Sportiva... mente 16.00 Dok.: Italia da scoprire 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Cittadino in linea 19.30 Večerni dnevnik 20.05 Aktualno: Gioielli nascosti 20.25 Aktualno: TG Agenparl 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Kviz: Ufo di sera 22.30 Variete: Uomini di successo 23.02 Nočni dnevnik 23.40 Nan.: The F.B.I. LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee break 10.30 Aktualno: L'aria che tira 11.00 Variete: G'Day 11.30 Aktualno: (ah)Piroso 12.25 Aktualno: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Lo sbarco di Anzio (vojna, It., '68, r. D. Colet-ti, i. E. Dmytryk) 16.15 Dok.: Atlantide -Storie di uomini e di mondi 17.30 Nan.: L'ispettore Barnaby 19.30 2.50 Show: G-Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.10 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Resn. show: SOS Tata 0.10 Dnevnik 0.20 Nan.: Crossing Jordan 1.10 Nan.: N.Y.P.D. 19.55 Košarka: Super pokal, Krka - Union Olimpija, prenos iz Rogaške Slatine 21.50 Film: Lajf 23.05 Brane Rončel izza odra 0.35 Videozid (pon.) (t Slovenija 3 6.00 7.00 Sporočamo 9.00 Preiskovalna komisija DZ, prenos 15.30 Poročila Tvsl 16.50 Kronika 17.30 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik Tvsl 20.00 22.30 Aktualno 21.30 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - Tdd 14.20 Euronews 14.30 Biker Explorer 15.00 Arhivski posnetki 15.50 Sredozemlje 16.20 Artevisione 16.50 Meridiani - aktualna tema 18.00 Brez meje 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 20.00 Tv serija: Ko pride sodnik 20.55 Avtomobilizem 21.10 »Q« -trendovska oddaja 22.15 Boben - glasb. odd. 23.15 Biker explorer 23.45 Istra in 0.30 Čezmejna Tv - TDD Jr Slovenija 1 POP Pop TV 6.10 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Roli Poli Oli 10.20 Ris.: Pujsa Pepa 10.25 Ris.: An-čine nogice 10.35 Ris.: Zakaj? Zato! 10.45 Studio Kriškraš (pon.) 11.30 Zgodbe iz školjke 12.00 Poročila 12.05 Prvi in drugi (pon.) 12.25 Podoba podobe (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Studio city (pon.) 14.30 Babilon Tv (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - 7.05 14.00 Oprah show 8.00 14.50 Nebru-šeni dragulj (dram. serija) 8.55 10.05, 11.30 TV prodaja, Reklame 9.10 15.45 Tereza (dram. serija) 10.35 16.45 Nad.: Larina izbira 12.00 17.55 Ko se zaljubim (drama nan.) 13.00 24UR ob enih, Novice 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Kmetija išče lastnika 21.00 Preverjeno 22.00 24UR zvečer, Novice 22.30 Film: Zbogom, punčka (ZDA) 0.45 Nan.: Vohun v nemilosti 1.40 Nan.: Skrivnostni otok Kanal A 7.30 11.05 Obalna straža (akc. serija) 8.20 Svet (pon.) 9.15 Tom in Jerry (ris.) 9.40 Super heroji (ris.) 10.10 Iz Jimmyjeve glave (ris.) 10.35 13.25 Nan.: Vsi županovi možje 12.0016.10 Faktor strahu ZDA (resnič. serije) 12.55 Tv prodaja, Reklame 17.05 Nan.: CSI - Na kraju zločina 18.00 19.45 Svet, Novice 18.55 Nan.: CSI - New York 20.00 Film: Prenašalec 3 (akc., ZDA) 22.00 Film: V navzkrižnem ognju (ZDA) 23.40 Nan.: Mladi zdravniki 0.10 Film: Praznik piva 2.20 Love Tv RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.30 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Ivan Aleksanovič Gon-čarov: Oblomov - 53. nad.; 18.00 Vstala Primorska si v novo življenje; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na radiu Koper; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Poletni Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.00 Osebnost Primorske; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Eppur si muove; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Z vročega asfalta; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 19.45 Kronika; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, Poročila; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 7.00, 12.00, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Ricor-di golosi; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35, 13.40, 18.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 In minoranza; 13.00 Dorothy e Alice; 14.00, 20.30 Il diario di Athena; 14.35 Anteprima classifica; 16.00-18.00 Pomerig-gio ore quattro; 20.00 Proza; 22.00 Pic nic electronique distretto 656 (od februarja dalje); 23.00 The magic bus; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme; 6.50 Črna kronika; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.10 Večer; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Prireditve; 8.55 Sporedi; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 11.00 Frekvenca X; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved - pregled sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 Radio Slovenija napoveduje; 15.15 Finančne krivulje - komentar dneva; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.15 Sporedi; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.45 Klicaj; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 ŠTOS - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 5.05 Arsove spominčice; 6.00, 7.25 Glasbena jutranjica; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05, 19.25 Napoved sporeda; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Torek, 4. oktobra 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno X\ zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ôVr nevihte veter megla vremenska slika 990 1000 1010 1020 A O KIJEV 11/19 OBRUSELJ O PARIZ 15/25 15/28 ŽENEVA 11/23 O milan > ° 15/27 DUNAJ 1024? LJUBLJANA"^ 011/26 LIZBONA O 19/33 MADRID O 11/30 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. BEOGRAD o 9/26 A o SOFIJA SKOPJE O 10/23 „ 8/27 Jl¡ \VATENE - v , J9/29 ., - - C Anticiklon se bo zadrževal nad Italijo še nekaj dni, čeprav Nad zahodno, srednjo in južno Evropo je območje viso-bo postopoma slabel. V petek nas bo dosegla izrazita kega zračnega tlaka. V višinah doteka k nam zelo topel in hladna fronta, ki bo prinesla poslabšanje in ohladitev. suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.06 in zatone ob 18.40 Dolžina dneva 11.34 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 14.49 in zatone ob 0.17 A BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje bo ugoden in ob sončnem vremenu spodbuden. MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 22,1 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 8.09 najvišje 25 cm, ob 13.51 najnižje -2 cm, ob 18.40 najvišje 15 cm, ob 21.16 najnižje -20 cm. Jutri: ob 1.37 najnižje -40 cm, ob 8.30 najvišje 35 cm, ob 14.25 najnižje -13 cm, ob 19.42 najvišje 21 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........23 2000 m ..........11 1000 m ..........18 2500 m............8 1500 m ..........13 2864 m............6 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4,5 in v gorah 5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan gil sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 10/24 TOLMEČ O 7/23 TRBIŽ O 6/23 o 7/19 KRANJSKA G. Ç—VIDEM o i^S 11/29 O PORDENON 12/28 ČEDAD O CELOVEC O 8/22 O TRŽIČ 11/22 O KRANJ O 11/21 S. GRADEC CELJE 10/23 O MARIBOR o 10/23 PTUJ O M. SOBOTA O 9/24 O LJUBLJANA GORICA n O N. GORICA 11/24 N. MESTO 9/24 9°5LCA O ■,„/-,,, POSTOJNA o ^ O 11/23 -o- --- KOČEVJE < .. > o \ _ o ČRNOMELJ ZAGREB 11/24 O 14/29 14/24 ^NAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo jasno, pihali bodo krajevni vetrovi. V hri- Jasno bo. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. bih bo lahko zjutraj nastalo nekaj nizke oblačnosti, ki pa se Najnižje jutranje temperature bodo od 5 do 10, najvišje bo tekom dopoldneva razkrojila. dnevne od 23 do 28 stopinj C. TOLMEČ O 8/24 TRBIŽ O 7/23 o 8/19 KRANJSKA G. CELOVEC O 8/22 O TRŽIČ 11/22 O GRADEC 10/24 o 11/21 S. GRADEC VIDEM O l^i 14/29 O PORDENON 12/28 ČEDAD O O N. GORICA O KRANJ O LJUBLJANA 12/24 POSTOJNA CELJE 12/23 O MARIBOR O 11/24 PTUJ O M. SOBOTA O 10/25 N. MESTO 10/24 O ZAGREB 11/25 O K (NAPOVED ZAJUTRI Po vsej deželi bo jasno, pihali bodo krajevni vetrovi. V nižinskem pasu bo ponoči in zgodaj zjutraj možna megla v pasovih. V hribih bo lahko zjutraj nekaj nizke oblačnosti, ki pa se bo kmalu razkrojila. Proti večeru bo verjetno na nebu nekaj koprenaste oblačnosti. Jutri bo povečini sončno in zelo toplo za ta čas. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. nobelove nagrade - Nagrajeni Bruce Beutler iz ZDA, Jules Hoffmann iz Luksemburga in Ralph Steinman iz Kanade Letošnje priznanje za medicino trem imunologom Eden izmed njih, Kanadčan Steinman, je medtem umrl STOCKHOLM - Nobelovo nagrado za medicino bodo letos prejeli Bruce Beutler iz ZDA, Jules Hoffmann iz Luksemburga in Ralph Steinman iz Kanade za svoje dosežke na področju imunologije, so včeraj sporočili iz kraljevega instituta Karolinska v Stockhol-mu. Žal so pozneje odkrili, da je Steimen medtem umrl. Beutler in Hoffmann bosta nagrado prejela za "odkritja glede aktivacije naravne imunosti". Odkrila sta recep-torje, ki sprožijo prvi odziv imunskega sistema telesa v obrambi pred škodljivimi bakterijami in virusi, piše v utemeljitvi, objavljeni na uradni spletni strani Nobelovih nagrad. Steinman pa naj bi bil nagrajen za "odkritje dendritske celice in njene vloge za pridobljeno imu-nost". Dendritske celice so ključne v imunskem sistemu, Steinman pa je razložil, kako delujejo in regulirajo proces pridobljene imunosti, stopnje, ko se mikroorganizmi odstranijo iz telesa. Odkritja letošnjih nagrajencev so razkrila, kako se aktivirajo začetne in ansa adaptivne faze imunskega sistema, in s tem tudi omogočila vpogled v mehanizme bolezni. Njihovo delo je odprlo nove možnosti za razvoj zdravil proti infekcijam in vnetjem, pa tudi rakavim obolenjem. Nagrajenci bodo oz. naj bi skupaj prejeli 10 milijonov švedskih kron nagrade (1,07 milijona evrov). Beutler in Hoffmann si bosta razdelila polovico, drugo polovico pa so nameravali podeliti Steinmanu. Trojica si je nagrado zaslužila za odkritja, kaj sproži naravne imunske procese in kako nato pride do adaptiv- Jules Hoffmann ansa nih procesov. Telo se namreč pred vdorom patogenih mikroorganizmov začne boriti s t. naravno imunostjo (innate imunity), "prvo linijo obrambe", ki običajno sproži vnetno reakcijo in že tu poskuša ustaviti napad mikroorganizmov. Če slednjim vendarle uspe razširiti okužbo, nastopi "druga linija obrambe", adaptivna oz. pridobljena imunost. V tej fazi celice T in B začnejo proizvajati protitelesa in celice, ki uničujejo okužene celice. Po uspešni obrambi infekcijskega napada pa si adaptivna imunost ustvari "spomin" za hitrejšo in še mo- Ralph Steinman ansa čnejšo mobilizacijo obrambe pred napadom enakega mikroorganizma. Z Univerze Rockefeller v New Yorku pa so včeraj po objavi imen treh letošnjih Nobelovih nagrajencev za medicino sporočili, da je Kanadčan Ralph Steinman tri dni prej umrl, potem ko se je štiri leta boril z rakom trebušne slinavke. Nobelove nagrade se načeloma ne podeljujejo posthumno, odbor, ki je izbiral nagrajence, pa za Steinmanovo smrt ni vedel. Kot je povedal član odbora za Nobelove nagrade Goran Hansson, za Steinmanovo smrt takrat, ko so sprejeli odločitev o letošnjem nagrajencu, niso vedeli. Sedaj bodo temeljito preučili pravila in na osnovi tega sprejeli morebitne nadaljnje korake. Ali utegnejo nagrado preklicati, zaenkrat ni jasno. Na Univerzi Rockefeller, kjer je bil Steinman zaposlen, so med drugim pojasnili, da so mu raka trebušne slinavke diagnosticirali pred štirimi leti. Da je živel še tako dolgo, pa je med drugim zasluga posebne, na dendritskih celicah utemeljene imunoterapije, ki jo je zasnoval Steinman sam. Z včerajšnjo objavo dobitnikov Nobelovih nagrad za medicino se je začel teden objave letošnjih Nobelovih nagrajencev. Danes bo objavljeno ime letošnjega dobitnika nagrade za fiziko, jutri pa za kemijo. V četrtek bo znan dobitnik nagrade za književnost, 10. oktobra pa bo znano še ime letošnjega Nobelovega nagrajenca za ekonomijo. Ime dobitnika najbolj prestižne med Nobelovimi nagradami, nagrade za mir, bodo objavili v petek v Oslu. (STA)