Izhaja vsako sredo. C e d e i Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Did 9.—, inozemstvo Din 64.—. — Poštno-čekovni račun 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravnišivo: Maribor, Koroška cesta 5 Telefon interuibab 113. Cena inseratomi cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.-, »/. strani Din 250-, '/« str. Din 125-, Mali ogla« si vsaka beseda Din 1.20. V revolucijskem letu 1848 je poulična sodrga v Parizu napadla kraljevski grad ter vrgla skozi okno tega gradu križ, znamenje našega zveličanja in naše svobode. Pred razdivjano množico stopi veliki katoliški voditelj in bojevnik grof Montalembert ter ji zakli-če: »Vi hočete biti svobodni? Ali ne veste, da morete biti svobodni samo v Tistem in po Tistem, ki je za vašo svobodo umrl?!« Množica je te moške besede razumela in sramujoč se svojega prejšnjega bogoskrunskega dejanja je ponesla Zveličarjev križ v zmagoslavnem sprevodu v veličastno cerkev Naše ljube Gospe. Odrešenik sveta je naš največji ter edini Osvoboditelj; osvobodil nas je najhujše sužnosii: sužnosti pregrehe in hudobije. Ta sužnost je bila človeštvo pritirala na rob prepada. Ako bi ne bil Zveličar s svojim križem zaustavil pot temu propadanju, bi se bili posamezniki in narodi za vedno zrušili v pogubljenje. »Dal je«, pravi apostol narodov sv. Pavel, »samega sebe za nas, da bi nas odrešil vse krivice in zase očistil kot izvoljeno ljudstvo, vneto za dobra dela.« Ljudstvo, očiščeno krivice in hudobije, vneto za dobra dela: to je bil Zveličarjev namen. Kako žalostno je, ako ljudstvo noče biti izvoljeno ljudstvo Gospodovo, ako se noče dati očistiti krivice in hudobije ter vzbuditi za dobra dela, marveč se je odvrnilo od svojega Gospoda in Zveličarja! Vsak veliki petek nas spominja Cerkev na pre t rešljivo tožbo Gospodovo: »Ljudstvo moje, kaj sem ti storil?« Gospod se ne pritožuje radi nehvaležnega Judeža, ki ga je izdal, ne radi strahopetnega Pilata, ki ga je po krivem obsodil, ne radi tistih ošabnežev, ki so ga zasmehovali, marveč toži nad ljudstvom, nad svojim ljudstvom. In koliko sil je delovalo ter deluje ¡na to, da se ljudstvo odtrga od svojega Odrešenika! Vsa ogromna sila poganske rimske države, duševna in gmotna, je bila zastavljena za to, da bi ljud stvo ne postalo Gospodovo. Ljudstvu ¡bi ne smel vladati Gospod, njegova resnica in milost, marveč bi naj ostalo v suženjstvu laži, hudobije in pokvarjenosti. Poganstvo bi naj držalo ljudstvo v svojih krempljih ter ga tiščalo v prepad. Proč od Kristusa, nazaj v poganstvo: tako se glasi geslo, ki se danes širi po velikem delu krščanskega sveta. Kakor je nekdaj poganska rimska država porabila vso svojo velikansko moč za ohranitev poganstva, tako danes napenja vse svoje sile velika ruska država za vzpostavitev poganstva. Igra, ki se v boljševiški Rusiji uprizarja, je ta: pred kulisami vodi borbo proti Bogu in Kristusu organizacija brezbožnikov, za kulisami pa vodijo režijo državni mogotci boljševiške Rusije. V imenu teh mogotcev je izjavil ljudski komisar za prosveto (po našem prosvetni minister) Lunačarski: »Kralje tega sveta smo že odpravili, sedaj še hočemo odpraviti nebeške kralje!« Z državnim denar jem in z vsemi sredstvi, ki jih daje na razpolago državna uprava, se vrši na Ruskem agitacija brezbožnikov. Zlasti na mladino se je vrgla ta brezvestna agitacija. Mlada srca hoče zastrupiti ne samo z versko brezbrižnostjo, n^arveč uprav s sovraštvom do Boga in Kristusa. Kakšne grdobije uganja bvezbožniška agitacija proti Kristusu, njegovemu križu in njegovemu odrešilnemu delu! Njegove največje praznike: Božič in Veliko noč, si je izbrala kot posebno pri-pravne prilike za zasmeh Odrešenika n odrešenja. Letošnjo Velikonoč so brezbožniki v Rusiji določili za to, da agitacijo za brezbožništvo združijo z agitacijo za kolektivizacijo (vpeljavo skupne lastnine in skupnega gospodarstva). Njihovo geslo je: Kjer so skupna gospodarstva, tam morajo biti celice brez-božništva. To velja ne samo za fabri-ke, podjetja in delavska društva, mar- Bivši nemški kancler Herman Mtilier umrl. več tudi za kmetska gospodarstva. Brezbožniki so sklenili, da pošljejo brezbožniške agitatorje na deželo mea kmetsko ljudstvo, kojega razkristjan« jenje ne gre tako naglo, kakor želijo boljševiški mogotci, ki bi najrajše videli, da bi s končanim petletnim gospodarskim programom v Rusiji bilo tudi razkristjanjenje dovršeno. Brezbožniška agitacija se zadnji čas iz Rusije vrši s podvojenimi napori po Evropi, zlasti v Nemčiji, kjer je v Berlinu posebno središče za razširjenje svobodomiselstva in brezbožništva. Proletarsko svobodomiselstvo, organizirano v nemških komunistih in nemških socialnih demokratih, je razvilo pravcato tekmovanje, kje bo več in bolj ognjevitih brezbožnikov: ali med komunisti ali med socialnimi demokrati. Po ruskem vzoru so se že začele prirejati brezbožniške grdobije proti Kristusu, njegovi veri in Cerkvi pG nemških mestih: v Berlinu, Leipzigu in Draždanih. Iz Nemčije bo ta agitacija posegla v Avstrijo, kjer že ima socialna demokracija odprte roke, da sprejme boljševiški denar, s katerim bo duše odtrgala od Kristusa-Odreše-nika, da jih preda v suženjstvo brez« boštva, laži in hudobije. Ali ni tožba Gospodova: »Ljudstvo moje, kaj sem ti storil«, upravičena danes bolj ko v preteklih časih?! Ta Gospodova tožba je ob enem najhujša obtožba tistih, ki hočejo ljudstvo odtrgati od Odrešenika. Ljudstvo, ki ne živi iz Kristusa, drvi v svojo smrt, četudi izgleda na zunaj krepko in močno, Takemu ljudstvu je zasut vir življenja, ki ga je odprl Kristus s svojim življenjem in trpljenjem. Usoda, ki preti takšnemu ljudstvu, je propad, duševni in telesni propad, propad kulture, propad gospodarstva. Le v Kristusu je odrešenje in življenje, v njegovem križu je zveličanje! * Po objavi pogodbe o carinski združitvi med Nemčijo in Avstrijo. Objavo pogodbe o carinski združitvi (uniji) med Nemčijo ter Avstrijo presojajo vse druge države pravilno s tega stališča, da ne gre tokrat le za gospodarsko akcijo, ampak za dobro preračunano ter prikrito obnovo nemške premoči v sre- dnji Evropi. Angleški in francoski zunanji minister sta se že sporazumela o stališču svojih držav napram nemško-avstrijski carinski pogodbi. Anglija in Francija bosta zahtevali, da je treba uprašanje carinske združitve predložiti Društvu narodov. Stališču omenjenih velesil se bodo gotovo pridružile Nemčija ter Avstrija v očigled temu nasprotsvu prostovoljno opustili načrt tudi ostale evropske države, Če bi pa carinske združitve, se bo smatrala celo Evropo vznemirjajoča zadeva kot re šena. Velik uspeh nemškega kanclerja Briinijaga, Dne 25. marca je sprejel nemški državni zbor proračun za 1931, ki se giblje krog 10 milijard mark, z 277 glasovi proti 62. Komunistično nezaupnico vladi je zbornica odklonila. V petek je bil državni zbor odgoden do »redine oktobra. V dobi odgoditve bo imela vlada dovolj časa za finančne preosnove. S sprejetjem proračuna pred 1. aprilom je dosegel kancler Brii ning velik uspeh. Rumunija bo žeiezniea militariziraia Rumunska vlada namerava militarizi-rati večji del državnih železnic, zlasti one v Besarabiji in ob severni meji. Na službovanje pri železnici je že pri-deljenih mnogo častnikov ter podčastnikov in več železniških bataljonov. Organizacijski odbor za osnovanje evropskih združenih dzžav je zboroval v Parizu. Zastopanih je bilo 12 držav pod predsedstvom francoskega zunanjega ministra Brianda. Po vsej Šieziji je slavila Nemčija z velikimi slavnostmi in manifestacijami lOletnico plebiscita. Vsi govorniki z nemškim kanclerjem Bruningom .vred so pozivali na boj proti krivičnim mejam, kakor proti Poljakom, ki mučijo nemško kri. Nad 50.000 šlezijskili manifestantov je priseglo, da narod v Šieziji ne bo miroval, dokler ne pride do spremembe mej med Nemčijo ter Poljsko. V Indiji so usmrtili tri nacijonaliste, ki so pred dvema letoma na grozovit način umorili angleškega policijskega častnika in domačega stražnika. Radi usmrtitve so se vršile od strani nacionalistov in komunistov velike demonstracije proti Gandhyu, ki se je peljal na zasedanje indijskega zbora v Kara-chi. Demonstranti so klicali Gandhiju: »Izdajalec! Morilec!« * V pondeljek, 30. marca, je finančni minister dr. Švrijuga predložil v podpis Nj. Vel. kralju državni proračun za leto 1931/32. Dohodki in ravno tako izdatki so proračunjeni na 13 milijard 210 milijonov Din, za 137 milijonov B manj nego v preteklem letu. To znižanje deloma odpade na splošno državno upravo, čije izdatki so znižani za 12 milijonov Din, dočim je proračun državnih podjetij znižan za 125milijona D. Znižane so podpore banovinam, in sicer za 40 miliionov Din. Proračun kmetijskega ministrstva znaša 83 milijonov Din,- v primeri z lanskim proračunom za 19 milijonov manj. To znižanje ima vzrok v tem, ker je večji del strokovnih izdatkov prenesen ua banovine, ki imajo v svojih proračunih za kmetijstvo predvidenih 65 milijonov Bia, v državnem proračunu pa 50 milijonov Din. Dohodki so v glavnem tako določeni: neposredni davki 2 milijardi 160 milijonov Din, cd teh zem» ljarina 610, zgradarina 258, pridobnina 220, uslužbenski davek 268 milijonov, davek na poslovni promet 438 milijonov, za 178 milijonov več nego lani. Posredni davki 3 milijarde 586 milijonov Bin, cd teh: trošarina SCO milijonov, takse 1 milijarda 245 milijonov, carine 1 milijarda 4SS Din. Širjenje organizacije brezbožnikov. Organizacija brezbožnikov je bila osnovana v Rusiji leta 1925. Poleg Rusije so si izbrali brezbožniki za svoje torišče Nemčijo, Avstrijo in vse nemške narodne manjšine, ki bivajo v sosednih državah. Najbolj nadarjene brezbožnike pošiljajo Nemci na šolanje v Moskvo. 130.000 članov nemške brezbožne organizacije je priseglo, da bo nabralo za širjenje brezboštva v najkrajšem času 1 milijon mark (14 milijonov dinarjev). Člani lahko postanejo tudi otroci od 3. šolskega leta dalje, s 14. letom pa so že polnovredni člani. Statistika trdi, da je dosedaj 4 milijone članov, ki se hočejo razmnožiti tekom treh let na 17 milijonov. Za širjenje ima organizacija na razpolago filme, gledišče, leteče igralske skupine, letake in knjige. Od časa do časa prirejajo cele razstave za uničenje — verskega čustva. Organizacija brezbožnikov se zelo širi med brezposelnimi. * nmm sneg. Od vseh strani so poročali časopisi, koliko snega je padlo v mesecu marcu. Več poročevalčev je še dostavilo: Že desetletja se ni zgodilo kaj takega in celo stari ljudje ne pomnijo ob tem času tolike množine snega. Človeški spomin je pač luknjast in vsled tega hitro pozabimo, kar doživimo. Saj še tega ne pomnimo, kaj smo predvčeraj šnjim južinali ali večerjali! Pozabljivosti se obrani samo to, kar je zapisano. Tako je n. pr. zapisal v župnijsko kroniko nekdanji puščavski župnik g. Lovrenc Potočnik, da je leta 1870 padlo ob postni Gospojnici eden meter na debelo snega in so morali iz Št. Lo vrenca mimo Puščave do železniške postaje (eno uro daleč) vleči snežni rduer. Tudi naslednic leto ni bilo nič boljše; ob sv. Jožefu je nasipalo toliko snega, da je na praznik sv. Jožefa, ko je v Puščavi prvi romarski shod, pri-gazilo komaj 18 oseb k jutranji sv.ma-ši. Enako kakor v spomladi snega, je bilo omenjeni dve leti v jeseni dežja; koruza ni mogla dozoreti in ajda v kopah se ne posušiti. Vina je bilo malo in še tisto tako kislo, da je bilo bolj primerno namesto kisa za solato ter murke, kakor pa za pijačo. Visoko ceno pa je imel les; za 100 šolnskih desk so plačevali trgovci pri žagah 36 do 38 gld. — Leta 1873 je bilo kopno do sredine svečana. N-« Novega leta dan je kazal toplomer 8 stopinj toplote in ob Sv. Treh kraljih so na vrh planine pri Lamprehtu še govejo živino pasli. Dne 6. in 7. aprila je snežilo; dne 31. maja je slana nosmodila grah, krompir in koruzo; naslednji dan, na bin-koštno nedeljo, pa je pohorske hribe pobelil sneg. Tako se suče in obrača svet in ljudje ž njim vred! * fscii cen|. i»«!!«, katerim je naročnina že potekla, ali ki še niso vsaj deloma poravnali naročnine za leto 1531, ustavimo z današnjo številko »Slovenski Gospodar. Kdor bo pravočasno plačal naročnino naprej, bo dobival list brez prekinjenja dalje, drugi izostaiih številk pozneje ne bodo več dobili. Blagoslovljene in srečne veiikonočns praznike želita cenjenim naročnikom, čitateljem, prijateljem, fantom vsakem, orožnikom in finačnim stražnikom izven Slovenije — uredništvo in uprava »Slov. Gospodarja«! Kmetska zveza v Mariboru želi vsem svojim članom in odbornikom veselo Velikonoč! 251etnico škofovanja je slavil goriški nadškof Frančišek Sedej. Nadškofu dr. Jegliču — zabranjen vstop na italijansko ozemlje. Nadškof dr. Jeglič se je hotel udeležiti proslave 251etnice škofovanja goriškega nadškofa dr. Sedeja, Iver spada ljubljanska škofija v goriško provinco. Ko je pripeljal vlak z nadškofom na italijansko ozemlje postaje Podbrdo, je — moral 821etni vladika s spremstvom na zahtevo italijanskih obmejnih oblasti izstopiti in se vrniti s prihodnjim brzovlakom nazaj na Jesenice. Drugim potnikom, ki so se zgražali nad postopanjem Italijanov z 821etnim g. nadškofom, je dr. Jeglič sam s povdar kom pojasnil vzrok, zakaj se mora vrniti, z besedami: »Zato (se moramo vr niti), ker ;-mo Slovenci!« Nadškof dr. Jeglič je vrnil visoko italijansko odlikovanje. Kanonik Martin Dogša umrl. Na Grabah pri Središču ob Dravi je umrl kanonik Martin Dogša ki je bil duho- vnik zagrebške škofije, a rojen 2G. X. 1861 na Grabah. Posvečen je bil 1. 1885 Naj počiva v miru v domači zemlji! Umrl je v Mariboru dne 23. marca po daljši in mučni bolezni obče znani in priljubljeni pek na Koroški cesti g. Karol Robaus v starosti 46 let. Rajni je bil pred vojno na Dobrni ter tudi v Ameriki. Svetila mu večna luč! Po treh mesecih ga jo Drava naplavila. Dne 11. decembra 1930 je padlo 12 delavcev pri snaženju jeza na Fali s potapljaškega zvona v Dravo. Vsi so se rešili, izvzemši 281etnega Franca Šuligoj, ki je utonil. Te dni je naplavila Drava pri falski elektrarni njegovo truplo. V Bravo je skeSil z niasta na Breznu dne 22. marca 2o!etni delavec Ludvik Smoler iz Janževega vrha. Vzrok samomora je neznan. Na strehi vagona. Na železniški postaji v Hočah pri Mariboru so odkrili dne 21. marca na strehi nekega vagona močno prezebljenega moškega. Pozneje se je donalo, da je bil kot dimni kar črni potnik vojaški begunec iz Ru munije. Zaenkrat ga je pridržala mariborska policija v zaporu. Nczu.anega vtopljenca so potegnili iz SSTsre pri tovarni lepenke na Sladkem vrhu. Utopljenec je bil delavec in star cd 38 do 40 let. Ne da bi bili ugotovili, k<5do da je, so ga pokopali pri Mariji Snežni. Požar. V Graški gori v občini Šmi-klavž pri Slovenjgradcu je uničil požar hišo in gospodarsko poslopje posestnika Štefana Kočnika, po domače -Cvikla. Ogenj se je razširil iz lesenega dimnika in uničil s hišo in gospodarskim poslopjem ves živež, krmo za živino in vse orodje. Rešili so le nekaj obleke in živino. Gašenje je bilo onemogočeno, ker ni bilo blizu vode. Škodo cenijo nad 70.000 Din, ki je pa krita le delno z zavarovalnino. Požar povzročil nad 100.380 9 škode. Dne 26. marca je pogorelo 50 m dolgo in 12 m široko gospodarsko poslopje Ivana Pečolarja v Gradišču pri Slov.-Gradcu. S težavo so rešili živino in konje. Požar je povzročil kratki stik domače električne napeljave. Celotna škoda znaša 120.000 Din. Ker ja miril, ga je doletela — smrt. V Pečkah v župniji Makole pri Poljča-nah se je vrnil zvečer posestnik Jakob Mlakar pijan domov. Radi gospodarjeve pijanosti je pričel pri Mlakarjevih obupen krik, katerega je čul tudi sosed Drozg, ki se je napotil takoj na odpomoč. Pričel je razljutenega Mlakarja miriti, a je dosegel baš nasprotno. Iz mirjenja se je razvil med sosedoma najprej pretep s pestmi in nato pa še z noži. Oba sta se obdelovala tako dolgo, dokler nista izdahnila radi izkrvavljenja. Cerkvenega tatn so ujeli v šmartiia pri Slovenjgradcu na praznik Marijinega Oznanenja. Odnesel je iz dabiral-nika 61 Din kovanega denarja. Po aretaciji je izbegaval z izdajo pravega i-mena in ga bo spravila na dan še le preiskava. EOletnico rojstva ja obhajal 3. marca banski svetnik in župan celjske okolice g. Alojzij Mihelčič. Rodil se je dne 3. marca 1880 v Harijah. Svojo mla- dostno dobo je posvetil študiju glasbe v Ljubljani. Kot izurjen organist in pomožni učitelj se je udejstvoval najprej v Štangi, pozneje pa v Metliki. V Celju je bil nato dolga leta vodja pevskega zbora Katoliškega prosvetnega društva, ki je pod njegovim spretnim vodstvom žel sijajne uspehe. Slovensko glasbeno literaturo je obogatil z nad 200 skladbami. G. Mihelčič se je s svojo veliko energijo uveljavil kot zaslužen javen delavec tudi na drugih častnih mestih. V Metliki je bil župan in deželni poslanec. Sedaj pa je g. Mihelčič župan občine Celje okolica, pod-načelnik okrajnega cestnega odbora, predsednik okrajneoa kmetijskega odbora, član banskega sveta, član bano-vinskega šolskega sveta, član banovin skega kmetijskega odbora itd. Jubilantu »Slovenski Gospodar« prav iskreno čestita, želeč mu, da doživi še dosti razveseljivih jubilejev! Redka smrt splavarja. Prve dni v marcu je spravljal splave po Gračnici pri Rimskih toplicah vodja splavarjev in posestnik Stopar. Ker je bilo že pre cej proti večeru, je splav, na katerem je bil Stopar, zadel ob skalo, se razbil in omenjeni je padel v vodo. Tovariši so ga videli še parkrat, kako se je pri- kazal iznad valov, a nato je izginil. Nadaljevali so pot po vodi clo Mitrovi-ce brez gospodarja. Ko so po li dneh vožnje preiskali na suhem s splavi pri Mitrovici, so našli zapletenega v žici pod zadnjim splavom utopljenega Sto-parja. Avtomobil zgorel. Dne 21. marca p« poldne se je unel na cesti iz Dobrne proti Velenju na Zlateškem klancu — bencin v avtotaksiju Jožefa Osetiča iz Dobrne. Šofer je nezgodo opazil pravo časno, opozoril na nevarnost oba potnika in vsi so zapustili z vso naglico voz. Prazen avto je ek&plodiral in zgorel. Šofer utrpi veliko škodo, ker je pred kratkem odpovedal zavarovalnino. Konji so ga vlekli čez 160 m daleč. V soboto dne 21. marca je peljal posestnik Franc Korošec iz Motnika v Št. Peter v Savinjsko dolino voz tramov. Na povratku je padel med Loči-co in Motnikom vsled utrujenosti z vo za med prednja kolesa. Pri padcu sr je obesil z nogo za vago in konja sla ga vlekla več sto metrov daleč po ka-meniti in blatni cesti. Nesrečnež je dobil težke poškodbe po celem telesu. Vlom v žnpnišče. Zadnji teden je bilo vlomljeno v župnišče v Leskovcu Najnovejše poljsko letalo js padlo iz zračnih višin na sredino ulice v Var-ša\'i, UbfJ. se je vcdja aeroplana in dva potnika, ki sta bila na ulici, sta bila smrtno nevarno poškodovana. pri Krškem. Vlomilec je odnesel po skrbnem brskanju komaj 500 Din gotovine. 7Gletncga prevžitkarja našli v potoku z razbito glavo. Dne 21. marca se je vračal iz svoje gorice v Sremiču pri Rajhenburgu Franc Zakšek, TOletni prevžitkar. V nedeljo dne 22. so potegnili njegovo truplo iz potoka z rano na glavi. Gozdni požar je bil viden 27. marca na hribu Vrtače pri Sevnici ob Savi. Ogenj ni povzročil mnogo škode. Jezero smrti. V severnem delu angleške jugozapadne Afrike je več nego 150.000 kvadratnih kildmetrov še skoraj neraziskanega ozemlja in v njegovem ozrčju se razprostira eden naj-skrivnostnejših in najgrozotnejših delov naše zemlje. To je blatno jezero: Etoša Ran. 180 km dolga, 80 km široka močvara, ki bo menda edino naravno živalsko grobišče, kar jih danes poznamo. Če se ponoči bližaš od severovzhoda temu kraju, se ti nudi strahoten pogled. Na tisoče zbledelih živalskih okostnjakov se blišči v mesečini, in zdi se ti, kakor da še v smrti niso našli miru. - Nešteto jih je namreč še vedno v isti nasilno skrivljeni legi, ki jo je zavzela žival v zadnjem obupnem naporu, da bi se rešila iz smrtonosne blatne pasti. Vse vrste afriškega živalstva so tu zbrane v obliki okostnjakov, nepozaben vtis pa napravi nate okostnjak ogromnega slona, ki se je bil že skoro izmotal iz varljivih blatnih tal, a je obstal končno onemogel tik pred pomolom trdne zemlje, ki moli v jezero. To slon je imel največje in najkras nejše okle, ki si jih moraš misliti, a domačinov ne spraviš za nobeno nagrado na svetu, da bi šli ponje. In pri tem se ne boje blata, temveč hudiča in vseh zlobnih duhov, ki obljudujejo po njihovem mnenju ta prokleti kraj. — Sicer pa hrani Etoša Ran še mnogo drugih skrivnosti. Njegova zapadna stran je gorata in preko teh gor so" so-tovali Buri v 6. desetletju prejšnjega stoletja s svojimi velikimi, pokritimi vozovi. Na stotine teh vozov je zašlo na tem pohodu proti jugu. s poti in izginilo v Ranu z vsem živim, kar je bilo na njih. Tašča ima prvo besedo. Kakor je videti, so tožbe proti zlobnim in hudobnim taščam vsaj v Evropi nekoliko po tihnile. Nekdaj ga ni bilo šaljivega lista, ki ne bi v vsaki številki povedal kakšne »mastne« na naslov tašč, danes so pa napadi na tašče precej ponehali. Mogoče pa je tudi to, da so se tašče poboljšale, ali pa je mladina tako pokvarjena, da se za tašče in njihovo govorjenje nič več ne zmeni. So pa še dežele, kjer je ostalo vse pri starem. Tako žive v Indiji še dandanes tašče, ki imajo prvo in zadnjo in glavno besedo v hiši, sinahe pa ne smejo odpreti niti ust. Ko je nekoč stopil berač v neko indijsko hišo in prosil za milodar, mu je rekla sinaha: »Res nimam nič, da bi ti kaj dala.« Na te besede je berač odšel, a že pred hišo je srečal taščo. Povprašala ga je, zakaj je tako žalosten. Berač je povedal, da ni nič dobil. — »Tako?« ie rekla tašča, »pojdi nazaj z menoj!« Ko sta v Pt^no^nriic», ie na rekla tašča: »Tako to.\. , ta t': kla, da nima nič? Vidiš, ta nima tukaj nobene besede. Sedaj pa ti rečem jaz, da nimamo nič, kar bi dali, razumeš, in zato idi!« Srebro — zdravilo. Leta 1893 je opazoval Viljem pl. Nageli, da odmirajo alge (neka vrsta vodnih rastlin, ki raste na dnu potokov in rek) v vodi, kamor si položil bakren npvec. Nadaljna preiskovanja so dognala, da tudi bakterije (mali organizmi, ki povzročajo večino bolezni) ne uspevajo, če pridejo v dotiko z bakrom, cinkom in zlasti s srebrom. Ta učinek srebra so dokazali s poskusi na živalih. Ta pojav so sedaj izkoristili za zdravljenje ran. Rano pokrijejo s tanko srebrno ploščo in kakor trdijo, so uspehi jako dobri. Tudi tam, kjer se je že začel prisad, so dosegli dobre uspehe. S tem je dokazano, da mori srebro bakterije in da močno pospešuje celjenje ran. Dobro je tudi to. ker se srebrna plošča kože ne prime in se da torej ovoj lahko menjati. ftenctžčnik v številkah. Pred krat kem so dogradili v Newyorku najvišji nebotičnik State Building, ki ima 85 nadstropij in se dviga v višino 380 m. Stavbeni stroški znašajo 5 milijonov dolarjev. Delalo je na stavbi 3000 delavcev iz 30 različnih strok. Za pozidavo so porabili 10 milijonov kamnov za zide, 600.000 m žice za električno napeljavo, 220.675 m cevi za vodovod, 2000 kubičnih čevljev kamnov, 50.000 ton jekla in 65 dvigal je bilo med grad njo neprestano v obratu. Kupujte vse oblačilno blago in vse Vaše potrebščine le v trgovinah F. Senčar, Hala Nedelja in Ljutomer, kjer dobite vse po novih in najnižjih cenah. Prepričajte se! 498 Skrbna žena pazi, da je njen mož vedno čil in zdrav. Zato mu redno postreže z Radensko zdravilno vodo. Zopet došlo novo blago po nepričakovano nizkih cenah. Oglejte si pred nakupom v Trpinovem Bazarju, Maribor, Vetrinjska 15. 376 Sanalorij v Mariboru, Gosposka ulica i9, telefon št. 2358. Lastnik isi vodja: primarij dr. čeraič, špecijalist za kirurgijo. Sanatorij je najmodernejše urejen za operacije in opremljen z zdravilnimi aparati: višinskim soln-cesn za obsevanje ran, kostnih in sklepnih vnetij; tonizatorjem za elektriziranje po poškodbah in ohlapelosti čreves; diatermijo za električno pregrevanje in električno izžiganje; žarnico »hala« za revmatično in druga boleča vnetja; »enteroclanerjem« za notranje čre-es-ne kopeli pri zapeki, napihovanju in za splošni telesni podvig. Dnevna oskrba v I. iaz redu 120 Din, II. razred 80 Din, III. razred 60 Din. 83 »riugSK-koss, škropilnice za sadno drevje in vinograde, »Rekord« lepljive drevesne pasove dobite pri glavni zalogi I Videmšek, Maribor, Koroščeva 36. 320 Otroci se najbolj veselijo, če morejo pomagati odraslim pri delu. Deca se rada igra in delo je zanje resna igra. Zato naj otroci mirno pomagajo pri lahkem perilu, da spoznajo kakovost mila! Kaj Vam pomaga, ako še tako tožite o krizi in pomanjkanju denarja. Hočete biti zadovo'.j ni in hočete kupiti dobro blago za obleko, perilo, gotovo obleko, klobuk, čevlje in druge potrebščine za malo denarja, morate si pred nakupom ogledati velike zaloge in bogato izbiro vseh potrebščin v Trgovskem domu Ster-mecki, Celje. Zagotavljamo Vam, da posebno sedaj za praznike prihrani dosti oni, ki tukaj kupuje. 589 Ali že imate povesti »A njega ni . . .« ter »Kraljica Estera«. Obe sta krasni. Dobita se v Cirilovih knjigarnah v Mariboru za ceno 15 Din 1 komad. Molitve po maši z novim besedilom, kakor ga določa novi katekizem, so izšle v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cena dosedanja. Newes(a smrti. Cela Francija pozna žensko Garron pod imenom »nevesta smrti«. Leta 1917 se je zaročila z angleškim častnikom, kateremu je stregla v pariški bolnici. Udeležil se je veliko bitk, a je bil le lažje ranjen. Kmalu po zaroki si je snažil svoj revolver, ki se je sprožil in je obležal Anglež mrtev. -.Ilada gospodična se je zaročila nato s francoskim oficirjem. Neposredno pred poroko je padel drugi zaročenec kot žrtev dalekonosnega topa, s katerim so obstreljevali Nemci Pariš. Tretji ženin neveste Carron je bil neki Rus, ki je vstopil v armado generala Wrangla in padel na Krimu. Če-¡trti zaročenec je bil povožen. Peti se je pri zaroki tako napil, da je padel po stopnicah ter si zlomil tilnik. Ženin štev. 6 je postal smrtna žrtev železniške nesreče. Sedmi se je ustrelil radi slabega glasu, katerega je baje uživala njegova zaročenka. Osmega ženina je pobrala španska bolezen, deveti je smrtno ponesrečil pri trčenju dveh avtomobilov. Desetega je Ustrelil roparski morilec. Enajsti je prišel pod kolesa pariške podzemeljske železnice. Dvanajsti se je hotel iz-nebiti debelosti, a je pri hujšanju umrl na oslabljenju srca. Kaka usoda pač čaka sedanjega trinajstega zaročenca neveste smrti? — Vsekakor je trinajsti junak, da se je „Upal zaročiti s to žensko. Da se da bakru in medi lep sijaj, potrebno je jako malo dela in jako malo Vim-a. Yim odstranjuje vsak madež in naredi kovino sijajno in lepo. Vim. čisti z lahkoto in hitro, in stane velik zavoj samo Din. 6.- PREDMET/ « ŠAH O ~ DlN. NOVI VELIK GOSPODARI Kmetska zveza je zaprosila za naše obmejne vinogradnike pri pristojnem finančnem oblastvu, da se ukine novo postopanje pri izvozu vina, po kate- rem se morajo vsi sodi, ki se uvozijo v svrho vina, dopremiti do glavne carinarnice v Mariboru, kjer se ocarinijo in ravno tako preko carinarnice v Mariboru izvoziti tudi vino, natočeno v te sode. Novo postopanje bi bilo združeno s tako velikimi stroški za prevoz, spremljajoče organe ter carinskega posrednika, da bi bilo obmejnim pre« X-a spomlad zboli največ ljudi! . .«»■ 1 Zakaj ? Proti koncu zime ter v prvem pričetku spomladi pridejo posebno do izraza škodljivi učinki pomanjkanja solnca in neprimerne hrane tako, da celo zdravi ljudje občutijo takozvano »pomladansko utrujenost«. Pri večini ljudi pa so posledice lahko opasnejše, kajti njihova odporna sila proti bolezenskim strupom je tako oslabela, da jim ne more prožiti zadostne obrambe. Pojavijo se razne bolezni, dostikrat dolgotrajne in celo življenju opasne. Zato je neobhodno potrebno za vsakogar, da čim preje očisti svoje telo bolezenskih sirupov, kar doseže edinole z redno in dobro prebavo. Ako hočete to doseči, tedaj pijte redno vsak dan po dva do tri kozarce bivalcem sploh onemogočeno prodati svoj vinski pridelek v Avstrijo. Kmet-ska zveza je prosila, da se ohrani dosedanje postopanje pri izvozu vina, potom katerega so se sodi kupca iz Avstrije mogli uvoziti na najbližji carinski cesti pod nadzorstvom obmejnih stražnikov ter izvoziti, napolnjeni z vinom, po isti poti še isti dan. Priprave za I. banavinsho vinsko razstavo In vinski sejem, ki bo od 10. do 12. maja t. 1. v Mariboru v dvorani pivovarne »Union« na Aleksandrovi cesti, so v polnem teku. Pretečem teden smo razposlali oficijelne prijavnice vsem članom Vinarskega društva, ki so letos in lani plačali članarino in od katerih pričakujemo, da bodo dali svoja vina na razstavo, oziroma na sejem. Če pa kdo prijavnice ni prejel, bodisi član ali nečlan Vinarskega društva, pa bi rad razstavil svoje vino, naj takoj piše po prijavnico Vinarskemu društvu za dravsko banovino v Mariboru, katero mu prijavnico takoj pošlje. Pozvali smo tudi razne tvrdke narodnega gospodarstva, da nam pošljejo svoje oglase za katalog, katerega bomo izdali ob priliki vinske razstave in sejma ,v veliki nakladi. Vse tvrdke, ki našega poziva nise prejele in pravilno cenijo vrednost oglaševanja, vabimo 'tem potom, da nam pošljejo svoje oglase v objavo. — Vinarska podružnica v Gornji Radgoni bo v svojem področju zbrala vina, namenjena za razstavo in sejem, v Gornji Radgoni, in jih bo skupno poslala v Maribor. Enako postopanje priporočamo vsem drugim vinarskim podružnicam. Kjer pa še 'vinarskih podružnic ni, tam se naj vinogradniki razstavljalci zmenijo med seboj za sličen postopek in pošljejo svoja vina istotako skupne- na razstavo in sejem v Maribor. Odpremni Stroški bodo na ta način manjši. V svojem članku od 12. oktobra 1. 1., objavljenem v dnevniku »Slovenec« pc-d napisom »Odprite vinu meje« sem opozoril na glavne hibe naših troša-rinskih predpisov, ki izredno ovirajo prodajo in promet vina v državi sami. Predvsem sem opozoril na previsoko skupno trošarino, ki je znašala do letošnjega novega leta povprečno okoli 3 Din od litra, to je toliko, kolikor stane približno sedaj liter srednjega vina. Povdaril sem, da je treba skupno trošarino maksimirati na kvečjemu 1 Din od litra z diferenco pri kvalitetnem vinu ter z zmerno dopustnim zvišanjem kvečjemu po mestih. V tem pogledu je naša vlada že storila prvi hvalevredni. l;orak. da. je dr- žavno trošarino znižala od 1 Din na 50 para s početkom novega leta. Temu koraku pa bi morale slediti tudi občine in seveda tudi banovinska uprava, ker bo sicer zgoraj navedeni korak na še vlade le malo v praksi učinkoval. Vem, da bo i občina i banovina prišla s tehtnim izgovorom, češ, da tega ne morejo napraviti, da pridejo sicer njihove finance iz ravnovesja, začeti pa bo vendar treba kmalu, ker neznosna vinska kriza ne prenese nikakor tako visokega obdavčenja, ki bo precejšnji vzrok neizogibnega propada vinogradništva. Opozoriti moram pri tej priliki še enkrat posebno tudi na eno veliko hibo trošarinskih predpisov, to je, da prodaja vina za domačo vporabo ni prosta trošarine, kakor je bila svoje-časno pred prevratom do količine po 56 litrov. V tem pogledu sem v uvodoma navedenem članku obširno razpra vljal, kako škodljivo vpliva ta neumestna določba na prodajo in konzum vina. Žalibog še doslej vlada ni pristala na to, da bi prodajo vina za domačo vporabo oprostila trošarine. Tukaj pa lahko naša banovina in občine gredo z lepim vzgledom naprej in one predvsem same sklenejo, da od prodaje vina za domačo vporabo ne bo niti ena niti druga zahtevala nikake trošarine za sebe. Uverjen sem, da bi taki koraki v najkrajšem času tudi vlado pre pričali o umestnosti in koristnosti takega postopka. Ako bi občina in banovine to uvidele, bi še za enkrat silno pripomogle k lažji prodaji vina, ker v tem slučaju bi kupec moral plačati le 50 para državne trošarine od litra, med tem ko mora sedaj plačati z občinsko in ba-novinsko trošarino vred okoli 3 Din. Pri današnjih nizkih cenah vina bi si marsikdo za domačo vporabo privoščil vino, gotovo pa vsaj tisti, kateri so sicer kupovali sadjevec, ki je letos nekaj dražji, kakor srednje vino, če se ga sploh dobi. Če torej hočemo od vlade pričakovati v pogledu trošarinske politike — zboljšanje predpisov, moramo predvsem doma v občinah in banovini iti z dobrim vzgledom naprej in uspeh bo tudi pri vladi tembolj siguren. Dr. Anton Ogrizek, Celje. Mlriufe sadnih iüai- Ifl¥€€V. Dolgo sem premišljeval, a končno le prišel do zaključka, da je najbolje, naravnost povedati, kaj mislim in čutim. Poleg tega je moja dolžnost, poročati to, kar sem sam preizkusil in kar lahko z mirnim srcem trdim v spodbudo vsem našim sadjarjem. Znano je marsikomu, da sem obiskal razne sadjarske in kmetijske podružnice ter posamezne kmetovalce sadjarje. Povsod le vpraševanje, kaj bo z našim sadnim drevjem? Denarna kriza; na drugi strani bolezni sadnega dreja, oziroma sadonosnikov. Kmetovalci-sadjarji, le opazujte svoja sadna drevesa! Ne vidite raznih malih škodljivcev, ki vam uničujejo vaše drevje? Kako je že uničen sadonosnik od raznih rastlinskih škodljivcev, kot so: monilija (gniloba), fuzikladij (ples-noba), peronospora (rja), sejavost itd. Ali ne vidite listnatih in krvavih ušic, sočnatih ušic, gosenic, bolhačev, drevesnih stenic, moljev, malega zimskega pedica, cvetožera, zavrtača, jabolčnega zavijača, raka, škrlupa itd.? Sadjarji,1 vse to lahko opazujete na svojem sadnem drevju in ako se ne zganemo, bo sčasoma vse uničeno. Naša dolžnost je,' da zatiramo vse te škodljivce, naša sve ta dolžnost je, da preprečimo širjenje' teh zajedalcev. Mi drevesničarji si lahko prizadevamo in se tako trudimo, da zatremo zalego, ako pa ni pravega razumevanja s strani sadjarja samega, kaj pomaga trud in delo poedincev? Potrebno je, da se vsi sadjarji zganemo in v skupnem boju proti nevarnim škodljivcem dosežemo one koristi, ki nam jih nudi naše sadno drevje. Pridobimo one, ki še oklevajo, da storijo isto, dajmo dober zgled in dokažimo prednosti pravega dela. Marsikateri sadjar ne ve ceniti sadnega drevja, ker se ne zaveda, kakšne koristi mu sadno drevje dónese. Kako hvaležno nam je sadno drevje, ako ga ščitimo, ga obvarujemo in mu pomagamo, da se otrese zajedalcev. Iz lastne skušnje vidim, kako mi je sadno drevje hvaležno, ako ž njim pravilno ravnam, ako mu dajem dovoljno hrane, ako ga pravilno osnažim, ako pazim, da ne oboli in ako sploh skušam obvarovati ga pred škodljivci. Kako jo vam bas drevo hvaležno za vse delo, ki ga opravljate na njem in kar žrtvujete za njega! Mi sadjarji dobro vemo, da smo za jabolka dobili lepe tisočake, poskrbimo in zanimajmo se tudi, da se vporablja-jo sredstva, katera so preiskušena. Čutim dolžnost, da se javno zahvalim, da imamo danes tako dobra sredstva za zatiranje škodljivcev. Po lastnih izkušnjah sem imel v svojih drevesnicah sijajne uspehe z lepljivimi drevesnimi pasovi »Rekord«. Istotako sem imel sijajne uspehe tekom mojih poskusov s škropilom »Garkon«. Z »Garkonom« se naj škropi v jeseni septembra ali oktobra, spomladi pa aprila, vsekakor pa pred cvetjem. Radi večje varnosti naj se škropi še tretjič koncem maja ali za četkom junija. — Istotako priooročam Škropilnice, ki se izdelujejo v Mariboru, n. pr. »Rapid«. Podpirajmo sadjarji naša domača in dustrijska podjetja, naš denar naj osla ne v naši državi. Zahvaljujem se za tako dobra sredstva, ki se izdelujejo pri nas, z dokazi o uspehih pa som drage-volje vsakomur na razpolago! Kari Koželj, drevesnica, Nova vas pri Slov. Konjicah. * J. J. v D. Prosim za naslov za milijarderja Rockefel-lerja, da mu pišem po podporo. Odgovor: Naslov nam ni znan. To povemo vam in o-stalim, ki so nas že tudi vprašali. J. V. v Sv. R. Zobje so mi vedno bolj črni, kako jih naj osnažim? Odgovor: Na zobe se vam nabira zobni kamen. Tega vam odlušči zobozdravnik, potem pa si zobe snažite s šetko. ». O. v O. Ali sprejmejo fante v pletarsko šolo in če ;e to svobodna obrt? Odgovor: Sprejmejo tudi fante. Kdor se izuči, lahko to vrši za sebe brez obrti, za druge pa potoin svobodne obrti, ko je zadostil obrtnim predpisom. Za te se izve na sreskem načelstvu. F. K. v Z. Ali se samska lahko gre učit za babico? Odgovor: Lahko. V Ljubljani je šola, prijavite sc. Raznim vpraševalcem: Za posredovanje za službe in kako ter kje bi jo kdo dobil, ne moremo odgovarjati, ker ei mora službo že vsak sam oskrbeti. H. S. v E. Kdaj postanem polnoleten?. Odgovor: Z izpolnjenim 21. letom. J. L. v Sv. Jakobu. .Fant, zakonito oproščen vojaščine, je želel služiti skrajšan rok in je bil potrjen. Sedaj pa želi oprostitve. Kaj naj napravi? Odgovor: Napravi naj prošnjo na vojni okrug v Celju, kjer naj utemelji, kako so se razmere izpremenile, da zdaj ne more k vojakom. J. V. v T. Davkarija ne sprejme družinske pole, češ, da ni prav kolekovana. Kaj naj storim? Odgovor: Pošljite družinsko polo na davkarijo po pošti, ako je drugače ne sprejme. Želeti je, da bi davkarije šle ljudem na roke, ne pa, da se jim nagaja! Pritožbe zoper postopanje da v kari je je nasloviti na finančno ravnateljstvo v Ljubljani. Vendar morajo biti pritožbe res utemeljene, ker si lahko nakopljete — hudo kazen! M. R. v II. Kdo ima pravico do zemlje, nairebljene iz obcestnih jarkov med državno cesto in mojim svetom? Odgovor: Cestni odbor, ki pa vam jo bo gotovo rad odstopil, ker bi jo sicer moral odvažati. Cestni nadziratelj sam ne razpolaga z njo. M. P. v B. Želim pojasnila, zakaj plačam vsako leto višji zemljiški davek. Odgovor: Zemljiški davek kot nnjomnica morate pla čati, na zemljiški davek pa so doklade, občinske in banovinske, ki niso vedno enake. Od tod zvišanje davka, A. H. v G. Rad bi šel prostovoljno k vojakom. Kaj naj ukrenem? Odgovor: Prijavite se pri vojnem okrugu v Mariboru v Melju. Zdaj je čas, da pridete na vrsto pri sprejemu. H. ?. v Č. Ali je hiša davka prosta ,ako ima najemnik devet otrok? Kaj je z najemnino? Odgovor: Oče, ki ima devet otrok, ki so vsaj 1 dan vsi živeli, je prost vseh davkov, ni pa potreba, da bi vsi doma stanovali. Od hiše pa plačuje davek lastnik in ne najemnik. Najemnina se plačuje gospodarju in ne davkariji, te seveda najemnik ni oproščen. Eden od pri zadetih naj stopi na davčni urad v P., pa bo o ostalih zadevah dobil natančna navodila. F. S. v R. si. Kam naj se obrnem, da se popravi občin« ska cesta, ki je popolnoma nerabna? Odgovor: Naj preje na občino samo. Ako tu ni odziva, pa na srezko načelstvo. B. J. v V. Advokatu sem založil 400 Din pri neki tožbi. Dosegla se je poravnava, moj nasprotnik plača vse stroške. Advokat mi teh 400 Din ne da nazaj, češ, da še ni nasprotnik vsega plačal. Kako naj pridem do denarja? Odgovor: Advokat ima pravico, vaš denar zadržati tako dolgo, da nasprotnik plača. Ima pa v vašem slučaju tudi dolžnost, da izterja Od nasprotnika dsnar. — Ali je bilo treba za ~ poravnavo advokata? Vašemu nasprotniku je danes gotovo žal, da se ni preje poglihal. J. B. v G. R. Ali bo davek na šmarnico to leto že zopUUIIillllliUlUUnilHlil!llll!llll!lllll!lllllilll!l!lii'' Znižanje een pohištvu! Uvedli smo izdelovanje modernih spalnic iz trdega lesa kot črešnja, bukva, hrast, prvovrstno blago. Naše spalnice so popolnoma kompletne in obstoje iz sledečih komadov: 2 omar, 2 postelj, 2 nočnih omar, 1 psyche z bruš. kristal-ogledalosn (velikost ogledala 45X125 cm), 1 mize s predalom, 2 stolov, 2 žičnih vložkov s križnim ozacenjein, prima airik-madracov za obe postelji, in 1 otomane s pohištvenim blagom tapecirane na peresa. CENA KOMPLETNI SPALNICI IZ TRDEGA LESA samo Din 7CG0.— franko tovarna Celje. Izdeluje se sicer vsakovrstno luksuzno pohištvo, nadalje cerkveni stoli in druga cerkvena oprava in tapetniško delo po najsolidnejših cenah. 567 Tovarna pohištva Franjo ¥ehovar Tapetarsko podjetje Ivan Strelec CELJE glavna zcloga pohištva in tapetniških izdelkov Glavni trg 12, tel. inter. 41. spi. stavbena in pohištveno mizarstvo s strojnim obratom Celje — Gaberje, Mariborska cesia 52. Izdeluje raznovrstno pohištvo kakor: spalnice, jedilnice, kuhinjske oprave, predsobno pohištvo, cerkvene stole in drugo cerkveno opravo, pohištvo za kinematografe, gledališča, kavarne, hotele itd. Vse po poljubnih načrtih v izbranem lesu po najnižjih cenah, iz suhega tu- in inozemskega lesa po želji cenj. naročnikov. 525 Raznovrstna stavbena in mizarska dela. Zahtevajte preračune! Strokovni nasveti po želji! Proti jamstvu blago tudi na obroke. Za dobro in vestno delo se jamči! Si lugoslov. patent št. 12.702 Mesto v 20 minutah sklepljete svojo koso in srp v 3 minutah! z našim, v vseh kulturnih državah patentiranim 561 boljše, lepše in z manj truda nego doslej. Okoristite se tudi Vi z napredkom tehnike, ker s tem prihranite trud, jezo, čas in denar. — Čas je denar tudi za kmetovalca! Izpolnite spodnjo dopisnico in nam jo še danes poSljite, da prejmete popolnoma brezplačno navodilo o naši velikanski iznajdbi, katero uporabljajo že tisoči kmetovalcev v svojo največjo zadovoljnost. Tukaj odrežite _ Tvrdka Friderik Krafz, dražba z o. z., Stražišče pri Kranju._ Pošljite mi brezplačno prospekt, navodilo, zahvalna pisma in ceno Vašega patentiranega »Stubaier«-brzoklepalnika. o S « Ime Stanovanje Zadnja pošta . Zadnja železniška postaja dne 1931. Ceno prašičem odločuje previdna reja, to je, da se zrede in ne obole. To dosežete, ako dode-nete k hrani vsaj dvakrat tedensko »Maste-lin«. Tega dobite v vseh trgovinah. 455 Pomaranče in limone italijanskega in španskega izvora, in zelenjave, vedno sveže prvovrstno blago nudi Celestina Glavnik, Ljub ljana, Pogačarjev trg 1. 265 Dvckolesa, gramofone, šivalne stroje, otročje vozičke popravlja najbolje špecijalna mehanična delavnica Gustinčič, Maribor, Tatten-bachova ulica 14. 428 Tomaževa žlindra, jamčeno čez 21%, najbolje sredstvo in gnojilo za travnike in polje. Ap-nenski prah vagonske količine. Zaloga pri: Ivo Andrascliitz, Maribor, Vodnikov trg 4. 510 Če rabite šfrange, uzde, mi ali mreže kupite jih pri meni! Trgovci, zahtevajte moje nove cenike in prepričali se boste, da tudi za mal denar danes lahko že res dobro kakovost dobite! ANTON ŠINKOVEC, Celje, Gosposka 3 si prihranite, ako kupite sukno za moške obleke, volneno za ženske obleke, platno za vsakovrstno perilo, svilene rute, srajce, ovratnike, kravate, dežnike, nogavice itd. „PRI SOENCU" Celje, ©lavni Irg O Za obilen obisk se priporoča 318 A E O J JT« DROFENIR pohištvo, preproge, linoleum, zavese, odeje, modroce, vložke, tksnine za pohištvo, gradi za modroce in celotne garniture" (opreme) za postelje itd. itd. Najboljše in najcenejše pri K&RQLU PMEIS MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 20. Cenike dobite brezplačno. 46G Celje, Gosposka ulica 10 Podjetje za napravo vseh kovinskih del, cerkvenega orodja in posode. — Pozlačenje, po-srebrenie, poniklanje itd. — Vsa popravila solidno in sirokovnjaško, po zmernih cenah. — Zalega optičnih predmetov. Zeiss in Rodcn-stcck očala. 496 Ustanovljeno 1828. ček. rač. 14.441. Ustanovljeno 1S69. Ustanovljeno 1869. 1. Berdajs, Maribor Trg svobode priporoča svojo veliko zalogo deteljnega, travnega in vrtnarskega semena najboljše kakovosti. — Obenem pa tudi lahko krijete v moji trgovini vašo potrebo glede kave, sladkorja, moke itd., vse po najnižji dnevni ceni. — Tel. 2351. Semenski ceniki na razpolago. ¿8? Sprejmem natakarico na deželi, katera ima že prakso, ali pa tudi začetnico. Ponudbe pod »Gostilna 45« na upravo lista. 548 Cepljene trie nudi trsnica in drevesnica Fran Kovač, Jankova, p. Vojnik pri Celju. V najboljših sortah z vsako vrsto podlage, cena Din 1.50, v večji naročbi popust, in hrušove divjake 50, zahtevajte ponudbo. 440 Vrsta 2551-05 Prodajamo jih iz boksa ali laka za isto ceno. Omogočite Vašim otrokom, da se njih noge normalno razvijajo. Skrajni čas je, da spravite v red svojo obutev. Nepotrebno odstranite, ponošeno dajte v popravilo, a manjkajoče izpopolnite z novimi spomladanskimi modeli. Tu Vam nudimo mali pregled naše velike izbire, s kalero so naše preda* jahie popolnoma sortirane. Za \*sak par čevljev si izberite primerne nogavice! Polčevlji z vrvicami so še vedno priljubljeni, osobito radi ugodne ln lepe oblike. Vrsta 1634-22 Za dijake. Spomladi odložite visoke čevlje ter jih zamenjajte z u-godnimi polčevlji iz boksa, v črni ali rjavi barvi. Vrsta 3732-22 Za dež in slabo vreme. Podplat je požreb-ljan in iz močne kravje kože. Ti čevlji so za živahne dečke, Vrsta 1845-11 Ramski čevlji iz boksa z nizkimi podpetniki, pripravni za delavnik in praznik posebno pa za popoldansko šstanje. Vrsta 2625-10 Za izprehod. Poslednji model izrezanega čevlja s kombinacijo krokodilove imitacije in okusno zaponko. Priljubljen čevelj radi izredno dobro se prilagajoče oblike. Vrsta 1245-63 Čevlji z zaponko s ¡polvisokimi podpetniki, iz rjavega semiša z usnjenim okraskom ali v raznih modernih barvah. Vrsta 1937-22 Vi, ki ste izpostavljeni štrapacu, rabite za pomlad lahke čevlje. Evo jih! s trpežnim gumijastim podplatom za neverjetno nizko ceno! Vrsia 9637-21 Na zahtevo mnogih naših odjemalcev prinašamo to poletje novo špičasto obliko. Garderoba elegantnega gospoda ni mogoča brez teh čevljev, imamo jih v laku, črnem in rjavem boksu. Vrsia 6627-08 Eleganten in udoben čevelj za boljšega gospoda. Športniki na terenu in oni na tribunah ne morejo biti brez čevljev te oblike. Vrsta 6637-11 Ako nosite obleko iz angleške tkanine, ne morete biti brez te oblike športnega čevlja, ki je izdelan iz najboljšega boksa, okusno okrašen. Imamo jih v črni in rjavi barvi. Vrsta 9677-22 Din. 249, Priljubljen čevelj naših stalnih strank. Izdelan je iz anjfinejše-ga boksa, z lahkim kožnim podplatom ter gumijastim podpetni-kom. Imamo jih v vseh velikostih in širinah. M Vrsta 3922-09 Športni čevlji za dečke, iz rjavega boksa, z okrašenim jezikom, podkovani so z medenimi klinčki ter so za šolo in izlete. Vrsta 2642-39 Običajno Beba neče, da ima iste čevlje, kakor jih imajo bratje. Radi tega smo okrasili •ta čevelj. Vrsta 3945-03 Spomladanski čevlji za vsako priliko. Za vsak dan na trg, iz boksa, za občutljive noge, iz ševroa. Vrsta 9675-38 Kako Vam ugajajo ti krasni čevlji? Okrasili smo jih s kombinacijo raznih barv. Pridite in si jih oglejte! Vrsta 4235-37 Lahki in zolo udobni čevlji iz platna v sivi barvi, z zdržljivim gumijastm podplatom, za moško in ženske Din 49"—. Vrsta 9875-05 Elegantni čevlji z zaponko, iz črnega baržuna (žameta), z visoko peto. Priljubljeni so radi enostavnosti. Vrsta 3967-23 Moški čevlji iz prvovrstnega boksa za štra-i pac, s požebljanim pod-i platom. So vzdržljivi in udobni ter ne ulijo ne noge, ne žopa. .Tiskar; Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, pielstavnik Albin Hrovntin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar x Mariboru. w Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predstavniki Janua Goleč X Mariboru. PRILOGA SLOVENSKEMU GOSPODARJU LETNIH II APRIL 1931 ŠTEV. 4 V pomladnem cvetju Župna cerkev sv. Marije v Puščavi, znamenita božja pot (z vlakom iz Maribora do postaje Sv. Lovrenc na Pohorju, potem pol ure pešhoda). — Cerkev je postavil 1. 1637. opat Hijeronim Markstaler kot zahvalo za ozdravljenje od protina. 150 let pozneje (1. 1786.) je cerkev v Puščavi postala samostojna kuracija. — Cerkev je veličastna bazilika, dolga 26 m. Veliki oltar ima lep kronan kip Matere božje. Pod cerkvijo se nahaja grobnica, v kateri je pokopanih več benediktincev. — Romarski shodi so 19. in 25. marca, na cvetni petek, četrto nedeljo po Veliki noči, 26. julija (sv. Ana), 15. avgusta in 8. septembra. — Fara Puščava po številu duš ni velika, a je zelo obsežna. Farani so pridni delavci, ki se v svojih pohorskih bregih s trudom in znojem preživljajo. So pa med njimi tudi pravi bogataši. — Blizu cerkve je dvo-razredna osnovna šola in šolarji iz te šole so mnogokrat boljši glede znanja in dostojnega vedenja, kakor šolarji iz drugih večrazrednih šol. Odrasla mladina se zbira v kat. bralnem in izobraževalnem društvu. Izmed cerkv. družb omenjamo Dekl. Mar. družbo (glej sliko doli). Vlastelinski dvor ob Sotli. Hrvaški veliki posestniki (vlastelini) so bili svoj čas pravi gospodje z obsežnimi posestvi in mnogo živine, pravi graščaki po našem. Že njihove hiše so se odlikovale po svoji zunanjosti in notranjosti in so bile pravi gradovi. Vlastelini so nekdaj imeli veliko veljavo, in so v svojih hišah gostili celo cesarje. Oni so tudi v nasprotju z našimi graščaki začeli zelo zgodaj, že davno pred svetovno vojno, obdelovati svojo zemljo z raznimi stroji in umetnimi gnojili. . Slike iz raznih krajev naše države. Farovž na Čardaku Noša poročenih žen Gozdna železnica v Nar. v Bežlji v Bosni. v Poljicah. Teslič-Crkveno. reša Šotori, v katerih živijo ljudje, ki jim je potres porušil hiše. Slike nedavnega potresa v Južni Srbiji. Ruševine pravoslavne cerkve v Valandovem, ki jo je uničil potres. noša iz Va- Dekl. nar. noša iz Kmečka družina v pri Travniku. Hrvatske Dubice Djakovskih Selcih. Ruski minister za zunanje zadeve Litvinov zelo rad igra šah. Slika kaže, ko Litvinov šahira s svojim sinom. Kamela vozi vodo. Kamela je neobhodno potrebna v puščavi kot prometno sredstvo, uporabljajo jo pa tudi v krajih, kjer je malo vode, kot vprežno živino. Sv. Oče Pij XI. govori v radio ob piiliki otvoritve vatikanske radiopostaje. Žak London, znameniti pisatelj, katerega knjige so prevedene že tudi v slovenščino. Gradnja moderne avtoceste preko Vel. Kleka, ki jo že več let pripravljajo. Cesta bo vodila preko 2700 m visokega vrha in bo stala 70 do 100 milj. Din. Iz Nemčije se bo do Jadranskega morja rabilo en dan. Na sliki je začetek ceste pri Heiligenblut na koroški strani proti Solnogradu. Zvočniki v cerkvi. V velikih cerkvah je težko čuti pridigarja, zato so namestili na prižnici mikrofon in na raznih krajih obesili zvočnike. Obmorska železnica na otokih Barbados. Poročene žene Zuluv v Afriki nosijo lase spletene, kakor kaže slika. Mnogo dela imajo s tako-le frizuro. Zamorci imajo zelo kodraste lase, tudi ženske. Da spravijo svoje lase z raznimi mazili (uporabljajo pa za to navadno mast) v take-le frizure, pomagajo druga drugi ob dolgih popoldnevih. Nova Zelandija je eden najlepših krajev angleškega svetovnega gospodarstva in leži v južnem Tihem Oceanu, južno-vzhodne Avstralije. Vendar nad tem naravnim čudežem leži stalno huda šiba božja: Tu so najpogostejši in najhujši potresi celega sveta. Dne 3. febr. letos je bil na severnem delu otoka spet strašen potres, ki je uničil cele kraje, posebno Napir in Hestejngo. Visoko v gorah, v sredini otoka leži jezero Ro-torno, ki je polno vroče vode. Po nekod se zemlja na otoku neprestano trese, tako v Vajrokaju (Čudežni dolini). Kljub vsemu pa živijo v teh krajih Maori, posebno v Tikiteri (Dolini groze). Živijo v vaseh, ki so obdane z visokim plotom. So zelo praznoverni in imajo polno bogov, ki jih častijo, in h katerim se zatekajo po pomoč v grozotah življenja. Njihove hiše so polne podob, in celo na vaških plotih jih imajo. — Slika na desni spodaj kaže vhod v maorsko vas s takimi izrezljanimi podobami. — Slika na levi spodaj prikazuje maorsko družino; v sredi slike se dva pozdravljata z drgnjenjem čela ob čelo (tako se namreč tam ljudje poljubujejo). — Na tej sliki na desni sta zavita v odejo iz kokosovih vlaken maorska mož in žena. Nekateri Maorci so namreč zelo pomankljivo oblečeni. Za prodana drva je Bosanec Kmetica iz banjaluSke okolice Labirint, dal podkovati svoje živinče. je prepoceni prodala pridelke. Po kateri poti se pride do zvezdic. Rešitev v Slov. gosp.