¥ mM, T tem?*, me G. 1925. Posamezni HevTTka slane T5G OTn LflO LIK. Naročnina sa državo SHS: na mesec......Din 30 u pol leta..... .120 n celo lelo .... .240 sa inozemstvo t mesečno...... . Din 30 Sobotna izdaja: celoletno V Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstvu.... . 80 prilogo ^Ilustrirani Cene Inserafom: Bnostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 ln Din 2'—, vežjl oglasi nad 45 mm višine po Din 2*50, veliki po Din V— ln 4 —, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6*—. Pri večjem naroČilu popust izhaja vsak dan isvzemš! ponedeljka ln dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Poštnina plačana v oolovinL Uredništvo Je v Kopitarjevi nllcl 6 III. Rokopisi se ne vračajo: netronkirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva teleion 30, upravniStva 328. Političen list za slovenski narol Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljana 10.630 in 10.349 (za inserat*) Sara-levo 7.563, Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24,797. V znamenju nasilja in sleparstev. Anglija je velika država, toda za rezultat volitev v parlament, ki so se tudi tam vršile v nedeljo, je izvedel ves svet že v ponedeljek. V Jugoslaviji pa še danes ne vemo za pravi izid voiitev v skupščino, dasi bo kmalu potekel že četrti dan po volivnem aktu. Vlada pa ve to, da »stoji na stališču«, da ima večino, koliko pa natančno znaša, tudi danes še ni izračunala. Že to dokazuje, da imamo pri nas vlado, kakor je nima ves ostali svet. Drugo dejstvo pa, ki priča o čisto nenormalnih in izjemnih razmerah pri nas, je strahoviti teror in sleparstva, ki so se na dan volitev vršila, tako da je večina glasov, ki sta jih dobili vladajoči stranki, prigoljufana. Vlada je že v nedeljo zvečer brzojavila v inozemstvo, da so se volitve vršile popolnoma mirno in zakonito, kar je sigurni znak, da se je godilo ravno nasprotno. Vlada je enostavno hotela preteči opozicijo, da ne bi inozemstvo izvedelo za zločine vladnih strank in njenih organov ob volitvah. To jc bil tudi vzrok, da je ukinila ves zasebni brzojavni in telefonski promet. Resnica pa vendarle prihaja na dan. Med tem ko vlada ne ve sigurno, koliko glasov je dobila, pa se izve čisto sigurno, kakšna nasilja in kakšne goljufije so se od strani vladnih strank vršile 8. februarja, da so falzificira izra^ ljudske, volje. Svojčas so po vsem svetu slule mažarske volitve, o katerih je bil napisal Scotus Vi-ator celo knjigo, ki se je prestavila v vse svetovne jezike, toda, kar se jc godilo 8. februarja v Jugoslaviji, to daleč presega mažarske volitve. Kakor se razvidi iz poročil,' ki jih objavljamo na drugem mestu, so organi vladnih strank s pomočjo občinskih komisarjev, bilježnikov in predstojnikov ter drugih javnih organov, podprtih od oborožene sile, tik pred volitvami enostavno odstavili imenovane predsednike volivnih odborov, jih s silo odstranili iz volivnih iokalov in aretirali. Po neštetih krajih so odstranili čuvarje opozicionalnih skrinjic s pomočjo orožnikov. V mnogih krajih sc je na ta način odstavila cela volivna komisija, izvzemši čuvarja režimske skrinjice, volitve pa je mesto predsednika vodil re-žimovec, ki si je to mesto enostavno uzur- {»iral. Ta »komisija« je potem izsula vo-ivne kroglice iz opozicionalnih skrinjic v vladno, kar se točno pozna iz volivnega rezultata. Penekod so morali volivci metati kroglice takoj v režimsko skrinjico, ne da bi vtaknili roke v ostale, drugod so bili primorani pokazati odprto dlan, potem ko so vtaknili roko v radikalno skrinjico, da bi se »komisija« prepričala, ako so volili za vlado ali ne. Po več kraiih so čuvarja opozicionalne skrinjice s silo izgnali po končanem volivnem aktu, nakar so sami ugotovili« volivni rezultat in sestavili zapisnik. Demokrat Krizman je dobil skoro vse svoje glasove na tak način, tako da so vsi s silo odstranjeni predsedniki volivnih komisij na seji v Varaždinu o tem sestavili protokol. To so zločini, ki se po volivnem aktu kaznujejo s 3 leti ječe. Bivši minister Kumanudi odkriva zločine, ki jih je vladna stranka vršila v Južni Srbiji. Tam na mnogih krajih predsednika komisije, ako je bil opozicionalec, in čuvarjev opozicionalnih skrinjic pod grožnjo uboja, aretacije ali požiga sploh niso pustili v volivni lokal. Kakšna strašna nasilja so morali vršiti režimovci nad muslimanskimi volivci, se razvidi iz tega, da 7—800.000 muslimanov ni dobilo več kot 1 poslanca! Tu so ljudi v masah zapirali, ostalih pa orožniki in četniki niso pustili na volišče; veliko ljudi je bilo ubitih. Enakih metod so sc posluževali v Vojvodini in deloma tudi v Bosni. Mnogi nasilno postavljeni volivni »predsedniki« so volivni akt nalašč zavlačevali, spuščali, v volivni lokal samo po enega volivca, in če je bil opozicionalec, so ga sekirali in mu grozili. V to svrho so v mnogih krajih bili postav- ljeni orožniki v volivnem lokalu samem. Strašen teror je vladal tudi v Liki, kjer je padlo več žrtev nasilja. Pa to je le mali del terorističnih aktov, in vsa slika nasilij in sleparstev vladnih strank se bo v celoti šele tekom teh dni pred svetom razgrnila. Kljub temu si vlada ni prisle-parila večine. Kako strašno bi bila šele poražena, ako bi se bile vršile volitve svobodno in po zakonu! Vladni listi pišejo, kako da sc je ob teh volitvah pokazala »volja naroda«, ki da se je izrekel za Pašičcv režim. Zdaj vidimo, kako se je volja ljudstva potvar-jala in kakšnih nemoralnih in nasilnih sredstev se je režim posluževal, da se vzdrži. In vendar ni željenega rezultata! 8. februarja je bil režim dejansko in moralno poražen. Dejansko, ker kljub neču-venemu terorju sam« trdi, da je dobil večino, pa tega s številom ne more dokazati. Moralno, ker se je posluževal sredstev, ki ga diskvalificirajo pred celim kulturnim svetom. Ta režim je nemogoč, pa naj si skuša še tako podaljšati življenje. To sc bo kmalu pokazalo. kati niti PP-režim. V nasprotnem slučaju bo prišlo edinstvo nase države v veliko nevarnost. Pred sejo opozicional- popuščajo? RADIKALNE KOMBINACIJE ZA ZVEZO Z BLOKOM SPORAZUMA IN ZA REVIZIJO USTAVE. Belgrad, 11. febr. (Izv.) Vlada še vedno ni objavila definitivnih volivnih rezultatov, dasiravno so glavni volivni odbori svoje delo večinoma dokončali in so na ta način volivni rezultati znani oziroma bi vsaj morali biti znani. To zavlačevanje s strani vlade vsekakor potrjuje naše dosedanje vesti o pravem volivnem rezultatu volitev. Ne glede na to pa potrjuje te naše vesti drago dejstvo, namreč kombinacije, ki so jih pričeli radikali širiti. Zabeležiti je treba dejstvo, da je v vseh radikalnih krogih absolutno dozorelo spoznanje, da je politika samostojnih demokratov doživela popoln poraz, da ti v prečanskih krajih prav ničesar ne pomenijo in ravno tako ne morejo nič pomeniti v celokupni državni politiki. Radi tega se v radikalnih krogih z največjo živahnostjo delajo nove kombinacije z ozirom na položaj, ki je na novo nastal v parlamentu. Predvsem računajo, da bo Radie popustil v svoji ekstremni politiki. S svoje strani pa bi dosegli ekstremno politiko Svetozarja Pribičeviča ter bi se na ta način obe stranki zbližali. Smatrajo, da bi v tem slučaju bila mogoča kombinacija med radikali in ožjim opozicionalnim blokom dr. Trumbi-čem, katerega bi Radič v sedanjem položaju brez dvoma delegiral, da vstopi v tako kombinacijo. Ta kombinacija, namreč radikali in ožji opozicionalni blok s hrvatsko zajednico bi bil po mnenju radikalov prvi korak k ustanovitvi splošno narodno koncentracije, kakor jo je želela krona pred razpustom narodne skupščine. O ustanovitvi take kombinacije se izjavljajo ugledni radikali in imajo v to svrho pripravljene predloge, na podlagi katerih mislijo, da bi se bilo mogoče pogajati s stran- kami narodnega sporazuma. Njihov program obstoja predvsem v tem, da bi ta kombinacija pomenila krepko zvezo, ki naj bi izvedla tudi prihodnje volitve pod parolo: revizija ustave. Revizija ustave naj bi se izvršila sedaj v onih točkah, ki so se pokazale kot absolutno neizvršljive in s strani Hrvatov in Slovencev nesprejemljive. To so predvsem tiste točke ustave b centralistično tendenco. Vlada, ki naj bi bila na podlagi takih pogajanj sestavljena, naj bi v najkrajšem času dovršila in v parlamentu izglasovala invalidski zakon, popravila uradniški zakon ter stanovanjski zakon, kajti stanovanjsko vprašanje je še vedno nerešeno. Oktobra meseca naj pa bi se vršile volitve za ustavotvorno skupščino l od geslom: revizija ustave. Radikrdi mislijo, da bi se zahteve opozicije v tej smeri zadovoljile, če bi se poleg sedanje skupščine volil še poseben senat, v katerega bi delegirali svoje člane kralj in narodna skupščina. Beležimo to kombinacijo radikalov, ker je očividen dokaz slabosti dosedanje vladne koalicije. Opozicija se s svoje strani ne izreka niti za kako novo kombinacijo, še manj pa da bi zavzemala kako stališče napram takim vestem, ki jih širijo radikali. Jutri se sestanejo načelniki opozicionalnega bloka in bodo razpravljali predvsem o volitvah in o načinu, kako so bile volitve izvedene, o korakih, ki jih bodo podvzeli, da se v državo povrne zakonitost in da se predvsem dovede do spoštovanja zakonov ne samo ljudstvo, ampak predvsem strankarsko uradništvo. Na jutrišnjo sejo voditeljev strank opozicionalnega bloka gledajo vsi krogi z največjim zanimanjem. NAVODILA G. DAVID0VIČA STRANKINIM ORGANIZACIJAM. Belgrad, 11. febr. (Izv.) Danes se je vršila seja glavnega odbora demokratske stranke. Izdan je bil sledeč komunike: Dne 11. februarja se je vršila seja članov širšega odbora demokratske stranke, kateremu so prisostvovali tisti člani, ki so v Belgradu. Pretresali so politični položaj, ki so ga ustvarile volitve 8. februarja. Storjen ni bil noben sklep. Predsednik glavnega odbora je člane obvestil na seji, da jo poslal vsem strankinim organizacijam in tudi prijateljem poziv, v katerem jih naproša: i. da takoj pošljejo glavncnri odboru poročila, ki morajo biti strogo resnična, o vseh nezakonitostih in nepravilnostih, izvršenih eb priliki volitev. Poročila morajo biti podkrepljena z dokazi; 2. da ~aj brez odlaganja tožijo pri sodišču vse organe in javne oblasti kakor vse ostale osebe, ki so ob priliki zadnjih volitev pca-žile zakone in ustavo. Prepis vseh tožb naj takoj pošljejo glavnemu odboru. ' V S vi* Belgrad, 11. febr. (Izv.) Ljuba Davi-dovic je dal dopisniku >Zagreber Tag-blatta« sledečo izjavo: V političnem življenju sem že 40 let. Ves ta čas ni bilo takih volitev niti v predvojni Srbiji niti po vojni. Predvojna Srbija, ki so jo sem ter tja brez vzroka nazivali »balkanska«, ni poznala metod, ki jih je Pribičevič uvedel v naši državi. Niti pretepanje, niti razbijanje shodov, niti aretacije poslancev, nosilcev posameznih list, niti za-branjevanje stotinam državljanom iti na volišče, niti metode, ki iih ie uporabljal Tisza in jih danes nadaljuje in uporablja njegov učenec, niso bile prej znane. Rezultati, ki jih je s temi metodami vlada dosegla, no bi bili dovoljeni nobeni vladi. Samo enemu se čudim, da je šla vlada lako pot. Zakaj si ni z gaženjem ustave in zakona brez ozira na državljansko svobodo sedaj napravile večine, zakaj si ni skonstruirala vsaj 200 mandatov, s katerimi bi kolikor toliko mogla delati. Sedaj si pa predstavlja minimalno večino, s katero ne more delati. Povečano število mandatov je iz volitev odnesla edino - le demokratska stranka. Porast njenih mandatov nam daje pravico, da verujemo, da je politika demokratske stranke našla popolno odobritev našega ljudstva kljub ukrepom, ki jih je vlada sklenila. To je za nas znamenje, da je treba to politiko nadaljevati. Opozicio-nalni blok, posebno ožji blok je bolj kompakten kakor je bil dosedaj. To edinstvo je v politiki Srbov, Hrvatov in Slovencev največji rezultat za ureditev naše države in za ustvarjanje pravega reda v njej. Prepričan sem, da nas te nade ne bodo varale, I Vsa režimska nasilja in korupcija so bila i kratkotrajna. Drugo usode ne more doča- SESTANM DR. KOROŠCA Z DR. POLI. ČEM. - IZJAVA I)R. TRUMBIČA. Zagreb, II. febr. (Izv.) Danes opoldne se je peljal dr. Korošec skozi Zagreb v Belgrad. Na ki.-lodvcru ga je pričakoval poslanec dr. Polic. Dr. Korošec in dr. Polič sta izmenjala svoje misli o političnem položaju. V razgovoru je bilo ugotovljeno popolno soglasje v presojanju političnega položaja. Nato je dr. Korošec nadaljeval svoje potovanje v Belgrad. Po dogovoru med dr. Korošcem in dr. Poličem, sta se nocoj odpeljala v Belgrad dr. Polič in Pavle Radič, da se udeležita jutrišnje seje opozicionalnega bloka. Pred njunim odhodom se je v dr. Trumbičevem stanovanju vršila daljša konferenca, na kateri so razpravljali o vprašanjih, ki pridejo na vrsto na jutrišnji seji v Belgradu. Dr. Trumbič je izjavil vašemu dopisniku, da stoji HRSS glede nadaljne akcije na stališču Davidovičeve deklaracije, t. j. parlamentarni režim, poštena uprava in sporazum. Povdaril je posebno, da akcije za sporazum Hrvati ne bodo nikdar opustili. Delovanje opozicije, ki je sedaj bolj kompaktna kot kdaj prej, se bo razvijalo na parlamentarnih tleh in o kaki abstinenci ni govora. VLADNA TAKTIKA. Belgrad, 11. febr. (Izv.) »Pravdac piše o položaju sledeče: Ali je vlada dobila večino ali ne, to je vprašanje, na katero niti vlada ne more dati odgovora. Notranji minister mistificira celo zadevo in daje nasprotujoča si poročila. Resnica se končno mora zvedeti. Če je resnično od vlade napovedano število mandatov, bo vlada vseeno v težkem položaju. Vlada s IGO glasovi ni večina, ki more služiti kot temelj za parlamentarno delo. Večina znaša 4 glasove. To je slaba večina. Vlada bo vedno v strahu pred padcem in energično ter redno zakonodajno ter parlamentarno delo bo nemogočo. SDS IŠČE ZAVETJA. Belgrad, 11. febr. (Izv.) Samostojni demokrati se nahajajo v največji zapušče« nosti. Na vse strani se trudijo, da bi v javnosti vzbudili mnenje o svojih trdnih pozicijah. Po svojih agentih sporočajo v svet vesti o tem, da je vsaka zveza brez njih absolutno izključena. Še vedno izjavljajo, da ima vlada večino in da je z ozirom na to njen obstanek zasiguran. Tem vestem seveda malokdo verjame posebno z ozirom na dosedaj znane rezultate, še manj pa verujejo na to možnost v političnih krogih. Jasno je, da je v naši državi politika brez sodelovanja Hrvatov in Slovencev za daljšo dobo popolnoma izključena. Da bi rešili svoj vpliv na državno politiko in da bi si zasigurali vsaj kolikortoliko sodelovanje, so samostojni demokrati pričeli z najživahnejšo akcijo, da bi se obe stranici in sicer radikali in samostojni demokrati združili v eno stranko ter v parlamentu tvorili en parlamentarni klub. Napram takemu delovanju samostojnih demokratov se radikali dosedaj obnašajo popolnoma hladno ter vsi Žerjavovi in Pribicevičevi napori ostajajo brez uspeha. Edini, ki se zavzemajo za nje, so ljudje, ki sc zbirajo okrog dr. Laze Markoviča. Belgrad. 11. febr. (Izv.) Davidovic je danes j>orlal zunanjemu ministru dr. Nin-čiču sledečo pismo: Gospod zunanji minister dr. Ninčič! Za danes jo napovedana seja v zunanjem ministrstvu radi reševanja vprašanja o eks-ploataciji bazena v reški luki in radi odobritve kredita ?a blago, ki prihaja skozi ta bazen. Zvedel sem, da je predlog, po katerem naj bi se favorizirala reška luka na račun našega Piimorja. Radi tega vlagam protest, ker se tako važno vprašanje rešuje v tem trenutku, ko se še ne ve za usodo vlade, ki je na upravi države in ker ne more vzeti v ozir zahtev našega življa v Fri-morju. Zato prosim, da se predlog odloži do sestunka narodne skupščine in da e prej še zaslišijo narodni zastopniki in zainteresirani kraji. Davidovič, narodni poslanec. POGODBA MED AMERIKO IN NEMČIJO. Wasbington, 11. febr. (Izv.) Senat je ratificiral trgovsko pogodbo med Združenimi državami in Nemčijo z raznimi pridržki. ANGLEŠKO-NEMŠKE VOJAŠKE POGODBE NI. London, 11. febr. (Izv.) Tukaj se uradno demantirajo vesti o kaki angleško-nem-ški vojaški pogodbi. Angleška vlada na-glaša, da ne bo vezala vprašanja medzavez-niških dolgov z vprašanjem varnosti Francije in zahteva še vedno razoroženje Nemčije. KONGRES FRANCOSKIH SOCIALISTOV. Pariz, 11. febr. (Izv.) V Grčnoblu se vrši kongres francoskih socialistov, na katerem so danes razpravljali o splošnem političnem položaju, posebno pa še o delovanju in zadržanju socialistične frakcije v parlamentu. DIUNITETNA ZADEVA V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 11. febr. (Izv.) Danes se je sestal imunitetni odbor narodne skupščine in sklenil, da je z razsodbo sodrega svetnika Seharla proti po lancu Ruppei .u kršena imuniteta tega poslanca. BIVŠI MINISTER ARETIRAN. Berlin, 11. febr. (Izv.) Kakor javljajo listi, je policija aretirala dr. Hofflerja, bivšega rajhovskega poštnega ministra, zaradi raznih korupcijskih afer. IZGREDI V PRAGI. Praga, 11. febr. (Izv.) Ob priliki včerajšnjih komunističnih izgredov je policija zaprla 30 oseb, od katerih so G že izpustili, 24 pa so jih zaslišali tekom noči. Policija javlja, da je bilo 38 policistov ranjenih. STREL V TURŠKEM PARLAMENTU. Angora, 11. febr. (Izv.) V kuloarjih tukajšnjega parlamenta je prišlo do prepira med poslancem Halidbegom in Ali-bejem, nakar sta se stepla, nazadnje potegnila revolverje in je bil z revolverskim atrelom poslanec Halidbeg težko ranjen. PROTI KOMUNISTOM. Tnnis, 11. febr. (Izv.) Danes je tukajšnja policija zopet aretirala 3 komuniste. Od prejšnjih zaprtih komunistov je sodišče obsodilo 1 na 1 ieto težke ječe in 2000 frankov globe. NEURJE. London, 11. febr. (Izv.) ranes so divjali po južni Angliji hudi viharji. Temza je prestopila bregove in izgleda kakor morje, Narasla voda je odnesla veliko živine. Amsterdam, 11. febr. (Izv.) Jugo-zapadni vihar, ki je divjal v prošli noči, je po celi Holandski, kakor javljajo, napravil ogromno škodo. To je eden najtežjih viharjev, kar jih je doživela Holandija. Vihar je dosegel hitrost 31 metrov v sekundi, medtem ko je zadnji najmočnejši vihar pred dvajsetimi leti dosegel hitrost 30 metrov v sekundi. Nasilja in krivice 8. februarja. Naj sledi nekaj dokumentov, kako so se vršile volitve pod vlado PP režima 8. februarja. Nastas Petrovič je poslal v nedeljo popoldne kralju brzojavko, ki jo objavljamo kot dokument, kako so se vršile volitve v Južni Srbiji: »Moji prijatelji iz ti-kveškega okrožja so mi brzojavno sporočili, da so se dosedanje nasilnosti in nezakonitosti sedanje vlade v tem okrožju, v katerem sem kandidat, končale takole: da so policijski organi zjutraj nagnali z volišča predstavnike mojih skrinjic. Prijatelji iz kosovskega okrožja so mi sporočili danes brzojavno, da se je isto zgodilo z varuhi Skrinjic opozicionalnih kandidatov tudi v tem okrožju. Tako postopanje organov sedanje vlade me prepričuje, da se bodo v resnici izvršile v volivnih odborih falzifikacije volivnih zapisnikov; kajti ko ni več varuhov skrinjic kot postavnih kontrolorjev delovanja volivnih odborov, tedaj je v polni meri omogočena falzifikncija volje in razpoloženja državljanov, volivcev. Moja iskrena ljubezen in pooolna udanost kralju in domovini me silita, da sporočam Vašemu Veličanstvu tudi to zadnjo in najtežjo brezza-konitost današnje vlade ter da izjavim: da se s takim delovanjem vlade rušijo temelji, na katerih počivata i monarhija i naša država.« Kakor veli Nastas Petrovič v tej brzojavki na kralja, da sc je godilo v Južni Srbiji, tako se je godilo tudi po mnogih krajih Hrvatske, v Vojvodini in drugod. Dr. Kuinanudi je izjavil časnikarjem po svojem povratku v Belgrad sledeče: »V neki občini v okraju Prilep v Južni Srbiji je bil naš varuh skrinjice učitelj ob 3 popoldne odstranjen z volišča, in sicer po radikalnem varuhu skrinjice, tudi učitelju. Vsi varuhi skrinjice po vaseh demokratske in osta^h opozi;ijskih strank so bili ali s fizično silo odstranjeni ali pa zaprli. Ko nekega čuvarja niso mogli odstraniti, ker je branil svojo pravico, so ga pa ob 6 oddaljili z fizično silo in ko je on omenil, da mora tudi on podpisati zapisnik, mu je rekel pridsednik volivnega odbora, da čuvar nim nobenega poria z zapisnikom in zato f ga kratkomalo vrgli iz dvorane. V vseh občinah so bili pozvani čuvarji skrinjic od okrajnih glavarjev in povedali so jim, da ne smejo priii čuvat skrinjic, ker bodo zaprli. Z vlakov so jemali one, ki so z mano šli v agitacijo, čeprav so imeli legitimacije in celo dovoljenje okrajnega giavarja. V Bitolju so policijski uradniki trgali naše plakate. V tem okraju so morali volivci odpreti roko, ko so jo potegnili iz radikalne skrinjice, ki je biia prva, da pokažejo, da so glasovali za radikale. V vaseh, kjer sem stanoval pri kakem domačinu, je tega takoj pozval okrajni načelnik in ga ostro ukoril, ker me je sprejel v prenočišče. V varaždinskem okrožju na volišču Hodošan, sta bila že v soboto zvečer aretirana varuha skrinjic Trumbičeve in Hrvatske ljudske stranke, Temo Vidovič in Mirko Purič. Drugi dan so žandarji štirikrat vrgli iz volivne sobe varuha Trumbi- čeve skrinjice Kocjana, da ni mogel prisostvovati štetju kroglic, ki jih je prešteval sam bilježnik Stjepan Škarijot, medtem ko je ostala komisija odšla večerjat v gostilno. Predsednik volivne komisije je bil dr. Singer, balinai, ki je dal varuha Trumbičeve skrinjice vreči iz volivne sobe. — V Kotoribi je tik pred volitvami prišel orožnik v občinski urad, kjer se je nahajal volivni material, s silo odstranil stražnika in strgal uradni pečat na vratih. Potem so orožniki aretirali varuhe skrinjic Trumbičeve in ljudske stranke, da so potem na volišču bili le batinaši. — Isto poročajo od drugod. V Goričanih in v Du-bini so zaprli varuhe skrinjic, da so potem nemoteno presipaveli volivne kroglice ter falzificirali zapisnike. Kakor javlja »Obzor« iz Varaždina, so poedini člani volivnih odborov pri seji predsednikov volivnih odborov za vara-ždinsko županijo in Medjimurje vložili pismeni protest radi očitih kršitev volivnega zakona in nasilstev na dan 8. februarja. Pczaprti so poedini varuhi skrinjic Trumbičeve liste in sicer ravno v tisiih krajih, kjer je Krizman dobil večino glasov. Po izvršenih volitvah v poedinih volivnih mestih so jih vse vrgli z oboroženo silo iz volivne dvorane razen zaupnikov Krizmana, ki so pojem na svojo roko si-pali kroglicc v pivo Krizmanovo skrinjico. Taka nasilja in prevare so se vršile posebno v Vidovcu, kjer je bil predsednik volivnega odbora sodnik Branko Svoboda, ki je bil obenem kandidat na Krizma-novi listi v Zalžabctu, kjer je bil predsednik dr. Engelhardt istotako kandidat na Krizmanovi listi, ravnotako so bile kroglice pokradene v Domašincu v Medji-murju, kjer je bil predsednik volivnega odbora dr. Janko Baričevič, istotako kandidat na Krizmanovi listi za okraj Prelog; Zaradi tega mislijo, da bo moral biti mandat poslanca Krizmana razveljavljen od verifikacijskega odbora narodne skupščine zaradi eklatantnega kršenja zakona in prevare, oziroma kraje kroglic iz tujih skrinjic.« »Svobcdna Tribuna« z dne 11. februarja poroča o tem nasilju splošno sledeče: Z rancgih krajev zagrebške, varaždinske, belovarske, modruško-reške županije prihajalo glasovi o velikem ogorčenju radi razglašenih volivnih izidov. Ti lažnjivi volivni izidi dokazujejo, da so storjene mnoge in strašne tatvine volivnih kroglic. Ljudje s posameznih volišč vedo med seboj dobro, kako se je glasovalo. Zato naravnost strme nad izidi, ki so jih brali v listih. V nekaterih vaseh so že s stotinami podpisov izjavili pod prisego, da so metali kroglice v eno skrinjico, toda volivni odbor, iz katerega so prej seveda vrgli vse varuhe skrinjic, je našel v tej skrinjici le kakih deset glasov.« Ni pa se tako godilo le z varuhi skrinjic, zapirali so celo predstavnike volivnih komisij same. Razume se, da niso odstavljali in zapirali takih komisarjev, ki so pomagali presipavati kroglice iz ene skrinjice v drugo. O teh razmerah obširno poročajo vsi hrvatski listi. Tako poroča »Slobodna Tribuna« 11. februarja sledeče: »V Valpovu je bil s silo odstranjen Predsednik volivnega odbora dr. Avgust etrovič. Zato imajo radikali na tem volišču 134, HRRS pa 251 glasov. V Brašev-cih je bil s silo vržen iz volišča predsednik volivnega odbora pristav Mate Horvat...« »Hrvat« 10. t. m. poroča: »Dr. Supe-rina je bil 5. t. m. iz Siska v spremstvu orožnika odpravljen sodišču v Petrinje, ki ga je pa takoj izpustilo. Dne 7. t. m. je dr. Šuperina kot predsednik volivnega odbora odšel na volišče Sisak II., da izvede volitve. Ko je sprejel volivni materijal ter uredil vse potrebno, da se drugi dan morejo pričeti volitve, in medtem ko je diktiral zapisnik o tem poslovanju, je stopil v lokal policijski uradnik dr. Truski z dvema stražnikoma ter pozval dr. Šuperino, da takoj prekine poslovanje in da nadaljnje posle preda namestniku Peri Tesliču. Dr. Šuperina je ugovarjal ter energično zahteval od dr. Truskega, da se takoj odstrani. Ker se ta ni odzval, je poklical svojega stražnika, da vlomilce odstrani. Toda stražnik je izjavil, da je dr. Truski njegov šef. Nato je dr. Truski pozval dr. Šuperino v imenu postave, da se odstrani sicer ga bo odstranil s surovo silo...« Kakor poroča isti list, je politična oblast v okraju Jastrebarsko pri Karlov-cu z orožniki zabrani'a poslovanje šestim predsednikom volivnih odborov v tem okraju. Sodnik pori Obznano. Kr. sodni pristav Mato Horvat iz Dja-kova je bil po državnem odboru imenovan za predsednika volivnega odbora za občino Bračevče. Dne 7. febr, mu je bil po okrajnem glavarju Gjuri Beschu izdan sledeči nalog: — »Na temelju brzojavne naredbe ministrstva notranjih zadev, dostavljene z odlokom vel. župana osješke županije od 6. febr. 1925 št. 192. Pov. na osnovi čl. 18. zakona o zaščiti varnosti in pravnega reda v državi ste odstranjeni z mesta predsednika volivnega odbora v Bračevcih. To se Vam daje na znanje, — Podpis. 2ig. — Nato je vložil pristav zapisniški protest in šei na volišče v Bračevcih, od koder so ga s silo po žandarski patroli odstranili. (Hrv. List, Osijek.) Kako so izgledale radibrJske volitve v Vojvodini? Hrvatski list (Osijek) piše: »Nobena skrinjica razen radikalne ni imela čuvarjev, vsi v volivnem lokalu so pa bili radikali. Ali je potem čudno, da se je »naštelo« in v zapisniku ugotovilo toliko radikalnih kroglic v krajin, kjer razen občinskega tajnika in žandarja nimajo nobenega pristaša, da so odnesli skoro vse vojvodinske mandate. Vojvodina jc morala radikalom na vsak način zasigu-rati potrebno večino. Niso uspeli.« Neki naš prijatelj nam je poslal letak, ki so ga v Baranji delili ravno pred volitvami v tisočih izvodih. Letak javlja nemškim bratom (Deutsche Briider), da se Nemcem priporoča, glasovati za listo velike radikalne ljudske stranke, podpisan pa je »Exekutiv Komitet der Deut-schen Volkspartei« in imeni kandidatov bunjevsko-šokaške liste dr. Veselovski in Anton Bošnjak. Naravno je, da gre tu za prevaro, s katero so radikali hoteli nemške in bunjevsko-šokaške volivce naen- sten. 1-40. Ciril Jes! č: Obrazi. LJubljana 1924. Založila Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani. Bioš. 23 Din, vez. 32 Din. Kot prvi zvezek zbirke s Klas joe, kt jo je začela izdajati na novo ustanovljena Kmetij-ka tiskovna zadruga v Ljubljani, so izšli Obrazi Cirila Jegliča, ki mu je Dom in svet pod uredništvom Iz. Cankarja tiskal prve stvari. Tudi večina teh Obrazov je bila pri-občena v Dom in svetu, deloma pod psevdonimom Jože Plot. Čeprav ta knjižica ni več umetniško aktualna, ko se je težišče duševnega hotenja sploh že močno premaknilo proti nasprotnemu tečaju svojega izvora, je vendar še vedno mlada in lepa, brez ozira na to, da se splošne elementarne duhovne dispozicije (potencijelne vsaj) nikoli no izprevržejo v absolutno drugačnost, oziroma da se ene v prid drugim absolutno umaknejo. S tem mislim na nemoinost skrajnega nerazumevanja katerihkoli nam kulturno in časovno tujih tvorb bodisi neposredno, bodisi posredno s pomočjo skonstruiranih objektivnih kriterijev, ki so kajpada tudi več ali manj časovno in Individualno subjektivno gibljivi. Stilni znaki Obrazov zaznamujejo .Tegli-čevo umetnost kot impresionistično v onem »tadiju razvoja, ko se objektivnost čim dalje bolj pretvarja v subjektivnost vtisov, ki ji v snovnem in vsebinskem oziru odgovarja slučajno prikazan izrezek življenja in duše, objektivno neznatnega, a subjektivno dragocenega, instinktivuo-asoclativno interpretirana psihologija figur in krajine, ne miselno-ana-litično kot psihološkem naturalizmu (n. pr. Bourget), v formalnem oziru pa bežni značaj brez točne risbe, brez vnaprej določene kompozicije, ko se končna celota sproti niza in gradi kakor v igrivosti trenotka in nemirno nastaja v nas in se šele v nas razvije do splošnega, preglednega vtisa, kjer brez poanto izzveni. Zakaj umetniška celota formalno ni arhitektonsko zaključena, kakor tudi snovno in vsebinsko vsebuje še nebroj možnosti, končna usoda ni iz ničesar razvidna, kako bi pa bila iz etosa relativizma! To bi bil kar najsplošnejši stilni prerez impresionizma, ki ga več ali manj lahko apliciramo tudi na Jegličev« Obraze. Nnj pokažem nekaj stilnih znakov, ki se s splošnimi strinjajo. Svojo dražestno Punčko Jeglič kar takole začne: Tako lletna je, da še sama ne ve, kako. ((Str. 9.) Ta nenadna formalna kretnja je polna intimnosti, je spontana in hipna reakcija na dražljaj, je subjektivno tendenciozna in nas brž in nppo-sredno prisili skoraj k adekvatnemu odmevu. Tako nepripravljeno skoraj dosledno pričenja. Na primer: Takole zvečer, ko sodi sama in skrita za vrtno ograjo, z rcbldo\jem prepleteno, ji odlegue in srce odpočije v čuduo mirni žalosti. (Zvezda, str. 17.) Tako se melodija pričenja, ki naj s svojo subjektivno čuv-stveno vsebino vpliva na naše subjektivno čuvstvo. Ali: Neverjetno t Saj je študirala pedagogiko, ki so jo učili profesorji itd. (Gdč. Anica in pedagogika, str. 25) In satirično dobrodušna nagajivost je kar precej tudi naša. Ali: Pravijo, da je malce prismojena, pa ni. (Naša Polonica, str. 77.) Dialog mu je življensko neposreden kakor v igri. Na primer: j>A, Gorenjka? Tale — da je tak zlomek?« >Je.< >Pa zakaj ji pravite Gorenjka?« >Ker je v Kranju kupljena.« >Res?« >Res.< Spet molčita. Zdaj, zdajle pa! »Lizika, jaz sem iolgo mislil in ž?!cl, da bi.. .« >Ues?« >Res.< >Jaz sem tudi hotela .. »Res?« >Ali!« (Važne reči, str. 32.) Kratkoča zasnove in potez v Obrazih je ?e docela impresionistična, vendar pa je risba jasna, ton ne fosforcscira, refleksija jo budna, tendenca močno aktivna in včasih skoraj na robu umetniške organičnosti. Etos umetnikov je jak, en« ten in notranje vodiven. Njegov subjekt je v nasprotju z naturalizmom v delu samem, no več za njim, ki ga sedaj izraža, da nam je avtorjeva osebnost dosegljiva in očitna po njegovi lastni objektivaciji sveta — sebe, ne šele biografično. Nekaka vedra melnnholičnost, satirična nagajivost, socialno sočutje — to še prav posebno — so njene značilnosti. * Jegličevi Obrazi so vredni, da so izšli. Njih neprisiljenost iu svežost vedno znova za-vabi in čudno dobro dene. Sedaj ko je v umetnosti hotenje strastna patetika formalnih in vsebinskih moči, brezpredmetna, le v duhu umetnikovem obstoječa vizija, vseosvojljivost z enim samim krikom ali linijo pa barvo, iskanje človekove bitnosti in njega zadnje I podobe, teženje po duhovni — ne fizični — objektivnosti, so te Jegličeve stvari kakor lep spomin, usmev in pomirjenje. Kakor lahne stopinje so, ki nam prinašajo cvet ln vest a lepoti zemlje, ki je še naša, in živali in ljudi na njej, ki je v njih toliko, česar samo Bog ne prisliši. >Snj so tc črtico le utrinki daljnih ognjev: lučko za žalost in iskre za smeh« pravi pesnik v uvodu k svoji zbirki, ki jo posveča študentom >mlademu hrepenenju v čast in slavo«. Pn je za vse in marsikomu bo postala ljuba in draga. Anton Vodnik. t rat odvrniti od lastnih Ust ln privesti ra-ikalni. (Kakor SDS v Sloveniji! Op. ur.) Iz Bijelega Manastira poroča »Hrv. ist«: Vse skrinjice so bile brez čuvarjev, e poleg radikalne skrinjice je stal čuvar,« »Med prasketanjem pušk.« »Hrvat« poroča iz Belgrada: Demo-ratski klub je dobil sledeči brzojav iz ovega Pazara (Sandžak) od nosilca li-.e Dušana Davidoviča: Ob prasketanju ušk radikalov in policijo, ki so stre-ali preko glav volivcev, so se danes ršile volitve. Na voliščih je bilo pre-spenih mnogo ljudi. Že ob 9. uri zjutraj o bila vsa volišča osvojena. Skupaj je lasovalo 511 volivcev. Kri. Kakor poroča jo hrvatski listi, so se 'olitve v Liki vršile na sledeči način, ki dini je pripomogel, da je »zmngal« tu 'ribičevič. V S tajnici je bil za predsed-lika volivnega odbora od drijavnogn od-»rn imenovan prof. Rubčic. Toda vlada e Rubčiča odstavila in na njegovo mesto menovala nekoga pisarja v odvetniški lisnrni. Ta je najprvo odstranil varuhe krinjic, potem zavaroval volišče z orož-liki m vojaki (v borni opremi z bomboni) ter ob 9. uri začel volitve mesto ob ledmih. Nato so žandarji puščali volivce r sobo, toda le posamič, ko so vsakega losebej natančno preiskali. Na ta način ih je od 9. ure dopoldne do 6. ure zvečer [lasovalo G9, medtem ko je 600 volivcev ;akalo neutrudno od jutra do večera, :laj pridejo na vrsto. Ko je ura bila 6, j pisar volitve zaključil. Ljudje so irosili, da bi smeli voliti, tedaj pa ukaže >isar Dane Miletic streljati na ljudi. Trije so obležali mrtvi, več pa ,ie bilo ranjenih. Streli pa so padli ljudem v hrbet potem, ko so že odhajali. Tako (0 so vršile volitve 8. febr. 1925 v Liki. Če še omenimo, da so na mnogih krajih v Srbiji, n. pr. v Čačku, razbili skrinjice demokratskega kandidata So-kica na 10 voliščih, smo povedali zaenkrat dovolj. Ves ta teror, krivice, nasilja, kri in podkupovanje pa ni pom.-igal nič. Pri-ila je na dan resnica o načinu volitev, prišla bo na dan tudi resnica o pravem izidu teh nasilnih volitev. Dopis!. Z Viča. >Jutro« je dne 7. februarja t. 1. objavilo prav podel dopis, v katerem se na prav nesramen način zaletava neka malovred-na dopisunka v podpisanega in pa v gospo- j (lično tovarišico K. Hanovo. To nezaslišano podlost je rodila jeza, nevoščljivost, zloba neke denuncijantke, ker ni nihče odgovoril na moje odprto pismo, ki sem ga bil objavil v »Slovencu« že pred Božičem ter ž njim po-rval vse one, ki so bili kdaj z menoj v službenem razmerju, da mi dokažejo kakšno storjeno krivico. Vsi oni. ki so kdaj poslušali viške učiteljske opravljivke, so gotovo pričakovali, da bo kar deževalo takih dogodkov. Doslej pa ni teh dokazov od nikoder, zato pa se je mesla neka denuncijantka na nekvalifiei- | ran način v »Jutru«. Da se bo dopisunče Se bc.'* penilo jeze, zato objavim pismo, ki s°m ga prejel od tovariša, člana UJU-ja. Glasi se: »Cenjeni tovariš! Cul sem, da si dal v časopis poziv, naj se javijo oni tovariši, ki so bili kdaj s Teboj v službenem razmerju in naj pričajo, da si jim delal krivico. Ker sem tudi jaz eden izmed tistih, ki sem služboval na Viču leto dni, Izjavljam sledeče: Za časa mojega službovanja na Viču nisi naredil nikomur krivice, smpak si vedno postopal po predpisih in zakonih. Smatram za svojo stanovsko dolžnost, da Ti dam to izjavo v času, ko se Ti je naredila krivica. — S tovariškim pozdravom I. I. Tako tedaj mož poštenjak, odličen član UJU- I ja. To izjavo cenim tem višje, ker mi je došla v Času strahovlade od tovariša, ki je meni politično nasproten. Kolikšna razlika v morali med to izjavo in nesramno denuncijantko ki v »Jutru« laže o »drobnih intrigah« in »finih sekaturah«, a pozitivnega ne more navesti nič. Dopisunče, vedi, da si v očeh vseh poštenih ljudi, dokler lažeš in izza plota mečeš kamenje — grda, podla obrekljivka in bilo bi pod mojo častjo, pečati se še kaj s tako zaplolnieo, v kolikor se zaletava v mojo osebo. Ker pa se je ta neplemenita duša vrgla tudi na kolegir Hanovo, veže me stanovska dolžnost, da p vem, kakor bi tudi storil, če bi na priimr n gospodično Zavašnikovo ali pa nad k^fer drugo tako članico UJU-ja zagrešilo dc.pu-u.v/ tako grde napade. Gospodična Haiio- a ; numcijantki trn v peti, ker se ni drsala « joli zgolj predpisanih uradnih ur, an ^njj ostajala v šoli tudi preko Istih - dr«, 4 ni 5 lirgt ne pa do 7., kakor opravi ji v in v teni času je popravljala šolsk in q {(e n«Toge, vaje, pregledovala dne^ i!:« pripravljala na pouk ln izdelovala mč- nk; mi, ki so prostovoljno prihajale tudi popoldne v šolo, različna ženska ročna cl.-,. e>. oi opravljiva denuncijantka vldeb •«, i o 0blek, kapic, jum-prov so izvršile adnem času, bi de- belo gledala. F .i1 je žrtvovala pri prostovoljnem pr v-enega petja, si obre-kovalka niti ,0 (nv1jn> \n je nad0-mestoval tr rtr ir sem 0(j?cten? Nobenemu v učitelju ni mogoče shajati s samo uradnimi urami, zato si dopisunče diskvalificiralo do golega sebe ln vse tiste, ki jim zadoščajo samo uradne uro za mnogobroj-no šolsko delo. Dalje je po nerodnosti in svoji i neumnosti denuncijantska duša izdala, kako jo bila gospodična Hanova deuunclrana in zato prestavljena. Laže, da je vpisovala učenke v Orlice in v druge klerikalne organizacije. To je grda izmišljotina, ki jo je zmožna samo kakšna brezvestna opravljivka, da si tako tolaži denuncijantsko vest. Vidi se, da nevoščljivost kar gori v njej, ker je Hanova prestavljena v Ljubljano ln ne kam na hribe. Žalostno dovolj za stan, da ima v svoji sredi tako podle elemente, a še žalostnejše pa je to, da grdim denuncijantkam nasedajo možje, v kojih rokah je učiteljska usoda. Končno izjavljam, da jaz Čutim v sebi toliko moralne sile, da izrekam čast ln priznanje sposobnim ln vestnim učnim osebam, pa naj so to že člani ali članice »SI. zveze« ali pa pristaši in člani ! UJU-ja. Opravi ji ve denuncijantke in pa delo- j mržnice seveda priznanja ne zaslužijo in ga ' tudi dobile ne bodo, pa četudi popokajo od jeze in grde zavisti. — Ivan Štrukelj. Sv. Jurij na Pesnici. Poleg Robnika in kompanije se je pri nas za žerjavovski ploh, ki ga je celo Ljubljana po večini zavrgla, posebno »žrtvoval« trgovec Dobaj: prodajal je ' ves čas »Domovino«, najgrši list, ki je tačas pri nas kot časnik izhajal. Če kdo tistega dinarja za list ni plačal, mu jo je pa podaril ali po pravici vsilil. To je oni »narodni junak«, ki se je pred vojno pri ljudskem štetju dal kot Nemca vpisati. To je tisti trgovec, ki se posebno razume na znižanje cen — navzgor, tako da ljudje mimo njega hodijo v sosedne fare po blago. Po vsem tem je jasno, da jo vsled svoje skrbi za ljudski gmotni in duševni blagor kakor ustvarjen za to, da z Robnikom agitira za ljudomilo demokratsko stranko. Iz izida volitev pa je tudi jasno, da je ljudstvo vkljub Robnikovi strastni ag taciji cclo pri nas že spoznalo te svoje prijatelje ter jih s kroglicami poslalo v politični zapeček. Prof, Jehart na Sinajski gosi. Univ. prof. dr. Slaviču v Ljubljani je sporočil g. profesor orientalistike v Mariboru, dr. Ant. Jehart, da je prepotoval v zadnjem mesecu ves Egipt do Assuaua. Nosi seboj več fotografičnih posnetkov, ki jih bo poslal s članki vred za »Slovnca«, ko pride v Jeruzalem. Zdaj nima časa za pisanje, kor je ves dan v vlaku ali na avtomobilu ali oslu. Godi sa mu dobro, samo draginja je velika. Na dan porabi 2 funta, t. j. 610 dinarjev. Misli prepotovati tudi celo Mezopotamijo od Nlnlv do perzijskega" zaliva, katera pot ga bo stala 32.000 dinarjev. Sedaj, 10. februarja, je odpotoval na Si-naj. Dobil je priporočilna pisma od grškega nadškofa v Kalri za samostan sv. Katarine na gori Slnaj. Z železnico r>e pelje v Suez, od tam s parnikom v Et-Tor. Iz Tora potuje na kamelah 2 in pol do 3 dni skoz puščavo in gorovje do samostana sv. Katarine. Potoval bo sam, le vodnik iz Tora ga bo spremljal. Preskrbljen je z živili za 14 dni, ker potoma po puščavi ni ničesar dobiti in ker tudi samostan potnikom no nudi drugega ko streho. Obiskal bo džebel Musa (Mojzesovo goro, 25S0 m), ki jc po ustnem, verjetnem poročilu gora desetih zapovedi, nadalje wadi er-Raha, kjer so po mnenju večine bibl. topo-grafov taborili Izraelci, potem zgodovinsko znamenito oazo Faran in druge za biblično vedo važne točke slnajskega polotok«. Seveda so bo pomudil tudi v slavni knjižnici samostana sv. Katarine, za kar ima vsa potrebna dovoljenja. Dne 22. februarja odpotuje iz samostana nazaj v Tor in v Suez. V Suezu se bo šo par dni pomudil v svrho topografičnih študij ob Rdečem morju. Nato so vrne v Kairo. Koncem februarja odpotuje v Palestino. G. profesor je opremljen s prvovrstnim Pot ni brez nevarnosti, zato se priporoča vsem sobratom ln prijateljem v me-mento. Ko pride s Slnaja nazaj, bo odšel v Jeruzalem, kjer bo s presledki stalno bival od 25. februarja do 12. aprila. Kdor mu hoče v tem času kaj pisati, naj piše na naslov: Dr. A. Jehart, Jerusalem, Palestine, Austriau Hospice, P. O. B. 265. via Aloxandria (Egypt). Pisma iz Kaire prihajajo v 5 dnevih, iz Jeruzalema v 7, iz Assuana v 10 dnevih. Pošta posluje torej hitro, vendar sa je nekaj razglednic izgubilo, ki jih je poslal dr. Jehart v Ljubljano. »Najognbnejše figure in politične vlačnge« so vsakemu poštenemu človeku tisti visoki gospodje, ki so prisedali, še pred volitvami k mizam več ali manj znanih jim gostov in ngitirali za Žerjava doslovno s temile besedami: »Go- spod, kako so Vam godi? — Kaki stranki se prištevate? — Danes se mora pri nas vsak odločiti za eno ali drugo stranko. — Mene je sicer sram, da sem demokrat — moram reči: sram, vendar sem demokrat. Pristopite k naši demokratski stranki in Vaš materijolni položaj se Vam bo takoj izboljšal. Nam demokratom se vsem dobro godi, kadar smo na vladi.« — Če si bil en dan v kavarni, je prišel k tebi eden tistih znanih veli-čin, ki ti je prišepetaval te besede —1 čez teden dni je pa prišel drugi s prav skoro dobesedno isto molitvico. In ljudje te baže ci drznejo govoriti še o ogabnosti! »Slov. narod« koniiscira. včerajšnji »Slov. narod« poroča, da je bil zagrebški »Jutarnji list« zaplenjen, ker da je priobčil »nesramno tendencijozno poročilo o volivnih rezultatih. Vprašali smo telefonično uredništvo »Jutarnjega lista«, ki nam je pa sporočilo, da o kaki zaplembi ničesar ne ve. fotografičniro vilom filmr vosti in p m i vili, p;i s sinaj "atom in z zadostnim šte-ifiral bo vso zanimi-jov obilico lopih, zani-.tstveno važnih podatkov vja. — Cenjenim naročnikonM V zadnjih tednih smo s prilaganjem izpolnjenih položnic opetovano opozarjali naročnik^-zarnudnike na njih dolžnost. Na ta naš opomin so se mnogi hvalevredno odzvali s takojšnjim plačilom naročnine. So pa še nekateri naročniki, ki se niso doslej zmenili za ta zadnji opomin. Vsem takim zamudnikom tem potom sporočamo, da od sobote dalje ne prejmo več našega Ihta, dokler ne poravnajo zastankov in obenem ne obnove naročnine za naprej. Kdor sc torej čuti prizadetega, naj pravočasno stori svojo dolžnost napram ■— svojemu listu. — Protestni shod starišev v Št. Vidu pri Ljubljani. Snoči so se zbrali v Št. Vidu pri Ljubljani v društvenem domu stariši iz celega št. vidskega šolskega okoliša, da slišijo sporočilo deputacije, ki so jo poslali k šefu prosvetnega oddelka v Ljubljani radi preganjanja št. vidskega učiteljstva. Dvorana je bila nabito polna. Stariši so bili ogorčeni, ko so izvedeli, da je deputacija našla v Ljubljani gluha ušesa. Učiteljica gdč. Minka Zirovnik je bila definilivno nameščena in je vživala v Št. Vidu spkšno zaupr.nje in spoštovanje. Šolska blast je z njeno premestitvijo kršila zakon. Komaj je odšla, je prišla že druga žrtev na vrsto gdč. Miheličeva, domačinka in izvrstna učiteljica, ki se je brigr.la samo za šolo in dom. Nima ne očeta in matere več, skrbi za svoji dve sestri, katerih ena študira, vodi gospodinjstvo in nadzira mizarsko obrt, ki ie pri hiši. Z njeno premestitvijo je uničena hiša, uničena obrt. Pa kaj to mari šolski oblasti, saj je — Slomškarica. In sedanja začasna šolska voditeljica je še zagrozila, da bo za vsak dopis iz Št. Vida v »Slovencu« morala iz Št. Vida ena Slomškarica. Stariši so bili skrajno ogorčeni in so sklenili šolski štrajk, dokler se krivica ne popravi. Na shodu je med velikanskim odobravanjem govoril g. Fr. Smodej, ki je protiljudsko in šolstvu kvarno politiko prosvelne uprave oslro žigosal. Če ne drži več šolski zakon, če ga oblast sama krši, če trpinči učiteljstvo in to samo najboljše in najvestnejše učiteljstvo, če nobena prošnja nič ne pomaga, mora ljudstvo seči po samopomoči. Na kralja je bila sestavljena spomenica, ki ugotavlja postopanje šolske oblasti. K t jo g. šef prosvelne uprave skuhal, to bo moral pojesti. In mislimo, da bo gospodo še glava bolela, ker ljudstvo ima zakonite pravice in si jili ne bo pustilo jemati. — Učiteljska imenovanja. Kakor smo že v »Slovencu« napovedovali, tako se je zgodilo. 8. februarja so bile volitve, 10. februarja pa je že objavilo »Jutro« nekaj učit. imenovanj. Anton Mahkota je v drugič imenovan za Črnuče in je bil razpis nepotreben. Razpisano jo bilo to ir.eslo samo zato, da je nelca> kompetentov ob nekaj »kovačev«, ki so jih izdali za kolke. Za upraviteljico v Mostah je imenovana Valerija Jerajeva, bivša Slomškarica. Janko Golob za upravitelja na Viču. Lep zgled, kako so v tem slučaju upoštevali starost in družinske razmere. Med kompetenti so bili starejši družinski očetje — oddali pa so mesto — mlajšemu samcu! Na Bohinjski Bistrici ho meni nič, tebi nič nastavili za upravitelja r eop. Baeblerja, dasi je tam upravitelj to- ariš Silvester. Kam bodo dali Silvestra nam e ni znano. Upraviteljsko mesto na deški šoli / Mostah so ukradli Gradu, ki je bil tam de-initiven, mesto so razpisali, da bodo zopet po nepotrebnem metali kompetenti »kovače« za kolke, nastavili bodo pa tam okr. Šol. nadzornika Kosca. Upraviteljsko mesto v Radovljici, ki je bilo doslej Slapšakovo so tudi razpisali, dasi Slapšak še ni v Ljubljani stalno nameščen. Kam plovemo? Čakajo nas še zelo zanimiva presenečenja. V št. Vidu nad Ljubljano je fcilo razpisano tudi eno mesto za moške učne osebe, a so zanj prosilo tudi 3 ženske. Dvema so kratkomalo vrnili prošnje, češ, io mesto je za moškega prosilca a tretji, t. j, Cirili Murnovi, so to mesto oddali. Za upraviteljsko mesto na Igu je prosil odlično kvali-"iciran strokovni učitelj, dobil pa je manj spodoben Knez iz Št. Vida pri Brdu. Drži samo nolilika in prav nič starost, sposobnost ali Iružinske razmere. Tako. knkor se sedaj potopa z učitelistvom. se še nikdar ni. —> Kranjsko Industrijsko družbo na Jesenicah opozarjamo, naj poskrbi, da posamezni njeni uradniki 110 bodo dnj:ili v imenu družbe izjav, češ, da da družba Sokolom kar hočejo, klerikalcem pa princtpielno ni česar — da ne bodo pisarili uslužbencem: »... saj veste, da bi Vas po volitvah potem grdo gledali in bi rekli, da je samo (ime) proti tovarni volile, da ue bodo pritiskali na svoje delavce, če bi po njihovi volji ne volili, da ne bo krožila po tovarni naivna — mi r.mo prepričani, da izmišljena — izjava g. generalnega ravnatelja, da bo tovarne konec, če zmaga pri volitvah dr. Korošec in ne dr. Žerjav. — Na to opozarjamo, ker vemo, da to ni v interesu Kranj. ind. družbe in ker verujemo v objektivnost g. gen. ravnatelja in velike večine uradništva. — luž. Žika Dimitrijevič f. V Belgradu je umrl inž. Žika Dimitrijevič, predsednik Zveze jugoslovanskih inženirjev, arhitekt in načelnik v prometnem ministrstvu. Pokojnik je bil že pred vojno eden najboljših inženir jev v Srbiji; po vojni si je pridobil veliko zaslug za obnovo železniškega prometa. Poleg ostalega svojega dela je Dimitrijevič tekom 20 let pripravljal strokovno terminolog;jo in zbiral gradivo za srbsko-hrvatski tehnični slovar. Zbral je ogromno gradivo, ki ga sedaj urejajo. — K notici »Finančni delegaciji«, ki smo jo priobčili v št. 33. od U. t. m. nam je poznavalec te zadeve podal sledeče pojasnilo: Delecacija min. financ je predlagala vse eksekutorje brez izjeme v prevedbo ln sicer v skupino zvaničnikov. Delegacija je prosila celo za pomnožitev davčnih izterjevalcev, vzlic temu jih je bilo 21 reduci-ranih. Po katerih principih je postopala komisija pri izbori reducirancev, delegacija h odloka pri najboljši volji ni mogla izslediti. Iz neoficielnega vira je delegacija izvedela, da člani komisijo institucije davo. izterjevalcev sploh poznali niso, da jih je moral šele referent poučiti o tem, dasi je fin. ministrstvo v 1. 1920. izdalo posebno naredbo o postavljanju davčnih izvrševalcev. Po redukciji je delegacija vse one eksekutorje, ki so to želeli, nastavila kot pogodbene dnev-ničarje, zadeve pa ni pustila mirovati, temveč je z vsemi sredstvi delovala na to, da se reducirani zopet sprejmejo v službo v isti lastnosti, ker kandidatov, ki bi imeli dva razreda gimnazije in bi bili stari 24 let, sploh ni bilo, o čemer se je delegacija uverila na ta način, da je razpisa'a po vpokojenih in reduciranih eksekutorjik izpraznjena mesta, za katera so prosili tudi reduciranci. —• Vse to je delegacija priobčila fin, min. ter pro-bila, da se z ozirom na izjemne razmera, ki vladajo sedaj v območju te delegacije fledit opravljanja eksekucijske slnžbe, dovoli postavitev davčnih izvrševalcev tudi iz vrst patentov, ki se sicer ne morejo izkazati g polno šolsko izobrazbo po čl. 10 nov. nrad. :ak., ki pa v ostalem popolnoma ustrezajo vsem zakonskim pogojem za sprejem v zva-nično službo. — Delegacija ,ie rešitev tirgi-rala. — Rešitev, ki je dospela iz Belgrada, pravi, da moremo nastaviti služitelje preko v budčetu odobr. števila na račun praznih mest davč. eksekutorjev. Na podlagi tega rošenja posluje sedaj finančna delegacija ter je pozvala vse reducirane eksekutorje, da se izjavijo, če želijo biti zopet nastavljeni in sicer v lastnosti služiteljev (ne zvaničnikov). Dosedaj se še ni odrekel nobeden. — Prizadeti naj bodo zaenkrat s to rešitvijo, o kateri je obveščeno tudi društvo davčnih izterjevalcev, zadovoljni, ker delegacija, ki jo v stvari storila vse, kar je bilo sploh mogoče, ne pričakuje od kake nove akcije zaenkrat absolutno nobenega uspeha. — S tem bi se stvar tudi le zopet zavlekla za mesece, če ne za colo leto, ter bi bili na ta način občutno oškodovani vsi oni, ki želijo tudi v novi lastnosti biti zopet nastavljeni ter kot služltolji vršiti službo davčnih izterjevalcev. — Da bi se moglo ustreči zahtevi, ki jo stavi dopisnik v zadnjem stavku notice, da bi 60 reduciranci takoj ob reaktiviranju postavili za zvaničnike, bi bilo treba spremembe zakona, kar pa ni v rokah delegacije. — Mogočo samo pri nag. Vpokojenemn poveljniku orožnlštva v Sloveniji, polkovniku Dragiču, dolguje država 4532 Din 70 p. Državni svet je ta dolg z rešitvijo od 1. februarja l. 1924 priznal in odredil, da se izplača. Nato je polkovnik Dragič 10. febru- arja 1925, torej po enem. letu prejel — ne denar, ampak sledečo »rešitev«: »Molim, da se moliocn, pnkovniku n penzlji, g. Dragiču, izvoli saopštitl, da nema budžOtom prodvi-djenog kredita za ovn isplatu. Kad se bud-žetom predvidi i odobri kredit za isplatu državnih obaveza za ranije godine, isplata če se odrediti.« — Nobel nas erar pač ni, čo niti 4532 Din 70 par noče izplačati, ki jih jo dolžan svojemu bivšemu shižitelju. Za 4532 dinarjev 70 par bo treba zdaj še parlamentarnega zasedanja, da se kredit odobri od cele skupščine! — Mogoče bo vlada še padla nad tem vprašanjem! — Pojasnilo. G. mesar Grčar iz Kamnika se je zglasil v našem uredništvu in Izjavil glede dopisa iz Kamnika v torkovi številki Slovenca«, da je on le slučajno sedsl pri dotični mizi, da ni bil nikdar in tudi ui pri Orjunaših in jih tudi ni nikdar podpiral ali odobraval njihovega delovanja. On da jc samo obrtnik in da sploh ni volil. — Smrtna kosa. V torek dopoldne je v Novem mestu izdihnil svojo blago dušo g. Josip A v s e c, posestnik in vrvar, mož poštenjak, kot jih je žalibog vedno manj. Kdor ga je poznal, ga jc spoštoval. Škoda tega moža, je bila splošna sodba ob žalostni novici. Z marljivim in poštenim delom si je postavil v mestu dom, na kar je bil po pravici ponosen. Bil je mehkega srca, vedno pripravljen pomagati vsakomur s svetom ali dejanjem. Svoji rodbini je bil res krščanski vzgojitelj, in v vsej zmedi sedanjih bojev ni nikdar odstopil od krščanskih načel. Bil jc član varstvenega načelstva Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov, kateremu je bil dolga leta delaven sotrudnik in v najhujših dneh zvest sobojevnik. Mož značaj, blag Ti spomin! — Revna škofija v naši kraljevini potrebuje eno monštranco, zeleno mašno obleko in kak pluviale. Če more katera cerkev darovati kaj omenjenega, naj pošlje v semenišče v Ljubljani. — Državnim uradnikom sporočamo, da se pri Tourist Office {Kreditna banka) dobe železniške karte na objave za polovično vožnjo. — Ponesrečil se je dne 10. februarja gospod Josip Ravnikar, posestnik in načelnik okrajnega cestnega odbora v Radečah. V gozdu pri sekanju lesa mu je zdrobilo desno nogo. Prepeljali so ga v dež. bolnico v Ljubljani. — Kmetijsko ministrstvo želi poslati za cas velikih počitnic, t j. od 1. jul. do 1. okt. t. 1. večje število slušateljev visokih šol za kmetijstvo v Zagrebu in Belgradu v prakso na vzorna državna ter privatna posestva po celi državi. Kmetijske šole v Sloveniji so dobile nalog, da zberejo imena vseh onih posestnikov, ki bi bili pripravljeni sprejeti tc dijake v prakso. V poštev prihajajo samo dobro oskrbovana ter upravljana večja posestva. Posestniki bi morali dajati dijakom brezplačno samo stanovanje, za kar bi jih lahko vporabili pri delu. Ravnateljstvo kmetijske šole v Mariboru prosi vse gori omenjene posestnike, da se odzovejo ter sprejmejo vsaj enega visokošolca. V ta namen naj pošljejo •voje točne naslove ter morebitne posebne zahteve oziroma pogoje za sprejem na direkcijo srednje kmetijske šole v Mariboru do konca meseca aprila t. 1. — Odprava pouka v turškem jeziku v Bosni. Prosvetno ministrstvo je s posebno na-redbo ukinilo dosedaj obvezni pouk turškega in arabskega jezika v Bosni in Hercegovini. Ta pouk se je že doslej vršil le na maloštevilnih šolah. Iz Primorske. p ^Italijanska liga.« V Rimu se je ustanovila »Italijapska liga«, ki ima podoben namen kakor so jih imela svoj čas nemška društva: »Ostmarka« proti Poljakom, »Sildmar-fea« proti Slovencem. Liga hoče v prvi vrsti v obmejnih slovanskih in nemških pokrajinah kupovati zemljo in obrate od dosedanjih lastnikov in naseljevati Italijane. Sploh bo liga uporabila vsa sredstva in poti, da duši in omejuje razvoj narodnih manjšin na njih lastni zemlji in jih izpodriva z Italijani. V izvršilnem odboru te lige so: sen. Tolomei, posL prof. Emilio Bodrero — brat italijanskega poslanika v Belgradu, — general grof Vrola-Caselli, dr. Paolo Drigo i. dr. Poleg Lege Na-zionale, Dante Alighierija in podobnih razna-rodovalnih društev se bo wgla na Slovane in Nemce sedaj še »Italijanska liga«, ki jim hoče izpodrezati korenine: vzeti jim zemljo. — Nemcem so se take metode slabo obnesle, ker so z njimi končnoveljavno odbili od sebe nele svoje narodne manjšine, ampak tudi ostali evet p Prof. G. Nicolich. Predsinočnjim je umrl v Trstu znameniti, svetovnoznani urolog prof. G. Nicolich, primarij odnosnega oddelka na tržaški mestni bolnišnici. Dosegel je starost 72 let Pokojnik jc bil rojen v Benetkah, a njegova družina je hrvatskega pokolenja, doma iz Dalmacije. p Smrtna kosa. Pri Sv. M. Magdaleni pri Trstu je umrla 74letna Marijana Kodrič, gla-varica znane ugledne slovenske narodne družine. p Melioracije ▼ Raški dolini. Kralj jc podpisal odlok o ustanovitvi konzorcija, ki naj izvede izboljšave v Raški dolini v Istri. p Kino na ladji. Tržaški Uoyd je napravil poskuse na pamiku »Cracovia« e kino-pred- stavami, ki so se zelo dobro obnesle. Predstave so se vršile na krovu. Sedaj je družba uvedla take kinematografe tudi na parnikih »Vienna«, »Pilsna« in »Helouan«. To ladje vozijo na progi Trst—Aleksandrija—Bombay. Bombav. p Tajci v Opatiji. V preteklem letu je bilo v Opatiji nenavadno veliko tujcev. Od leta 1923. jih je lani naraslo od 18.351 na 32.195. Med njimi jo bilo 1558 Jugoslovanov in 118 Amerikancev. p Razstava mladinskih spisov je bila ie dni otvorjena v Trstu. Iz štajerske. 5 Diamantna poroka. Te dni sta praznovala v Zlatoličjn pri Ptuju zakonca Jožo Pesek in njegova žena diamantno poroko. Stara sta 88 in 87 let. Na poročnem gostovanju je bilo med 91) svati nič manj kakor 35 članov njunega potomstva: sinovi, hčere, vnuki ln pravnuki. š Velik požar v Gaberjn pri Celju. V torek okrog 6. ure zvečer je Izbruhnil v Gaber-ju pri Celju v gospodarskem poslopju gospe Adele Dečkove silen ogenj, Id se je hitro razširil in upepelil dve s senom in slamo napolnjeni gospodarski poslopji. Gasit so prispele šele čez eno uro razne požarne hrambe. Prvi so prispeli gasilci iz eno uro oddaljene Škofje vasi. Za njimi sta prišli krajevna gaberska in mestna celjska, dalje iz Babnega in Žalca. Vsem petim požarnim brambam se je posrečilo ogenj omejiti, da se ni vnela zraven stoječa sušilnica hmelja. Skoda jo izredno velika, ker so bila poslopja moderno postavljena. š Pomlad v Mariboru. To nedeljskem mračnem vremenu so nastopili v Mariboru lepi in solnčni pomladanski dnevi. Na včerajšnji promenadi je bil že redek šetalec, ki bi se zavijal v toplo zimsko suknjo. Marsikaterega tujca je opoldansko solnco primo-ralo sleči gorki zimski plašč. iz Ljubljane. lj Umrla je gospa Marija Replčeva roj. Bizovičar, posestnica v Trnovem. Pokopali jo bodo danes popoldne ob 4. — Svetila ji večna luč! lj Nov odvetnik. Svojo pisarno v Kolodvorski ulici 26 je otvoril odvetnik g. dr. Viktor Ahazhizh, ki se je preselil v Ljubljano. lj Policijska kronika. Policiji so bili prijavljeni naslednji slučaji: 8 prestopki točenja alkoholnih pijač ob prepovedanem" slučaju, 2 prestopka izzivanja na cesti, J cestni napad, 1 prestopek pijanosti in razgrajanja, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 2 prestopka v zglaševalnih predpisih, 1 prestopek javnega pohujšanja, 3 prestopki cestnega policijskega reda in 1 prestopek trganja lepakov. Aretirana je bila ena oseba radi postopanja in ena radi izvrševanja tajne prostitucije. lj Prodaja konjskega gnoja sc bo vršila v vojašnici 16. topniškega polka v Ljubljani dne 20. februarja t. 1. ob 10. uri dopoldne. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled, lj Tatvina dreves. Posestnik Josip Čeme je zapazil že lani, da mu neznan zlikovec iz-sekava v njegovem gozdu za Rakovnikom mlada drevesa. Pred nekaj dnevi pa je bil tat zasačen, ravno ko je oklestil nekaj mladih smrek, hrastičev in borovcev ter jih naložil na svoj voz. Bil je to Leopold Dimnik iz Most Černe ima škode nad 1000 dinarjev. lj Neznan zlikovec je ponoči razbil tra-fikantinji Ivanki Kušljana na Karlovski cesti 34 napisno tablo »Prodaja tobaka«. lj Tatvine. Jakob Avsič je na velesejmu trgal deske z ograjo, ki meji velesejem in Kozlerjev vrt. Ograja je last gdč. Marije Derfcl. Avšiča so zaprli. — Krojaču Maksu Necimerjn je bil v Narodnem domu ukraden klobuk, vreden 135 dinarjev. lj Podoficirsko društvo ljubljanske garni-zije priredi v soboto dne 14. februarja t. 1. ob 20. uri v veliki dvorani hotela »Union« podoficirsko zabavo. K udeležbi sc vljudno vabijo vsi vpokojeni rezervni oficirji, bivši dl. si. pod-oficirji in jih povabljeni. 767 Naznanila. Družabni klub ima v soboto, dne 14. febr. 1925 6b 8. zvečer v Ljudskem domu svoj družabni večer. Ker Ivode ta družabni večer eden najlepših in večjih v tej sezoni, se vabijo člani in prijatelji ter vsi člani plesne šole, da se ga polnoštevilno udeleže. Za pošteno in veselo zabavo, kakor tudi za pijačo in jedačo je poskrbljeno. — Odbor. V Radovljici priredi Kat prosvetno društvo v dvorani Ljudskega doma v nedeljo dne 15. februarja ob pol 4 uri pop. In ob 8. uri 7,večer zabavno komedijo: »Čevljar baron«. Sodeluje popolni pevski zbor in orkester odseka Sloga ter nastopi: sopran, tenor, bariton in bas II. v šolah s epremljevanjem orkestra. Zabave željni, sezito po vstopnicah, ki so v predprodaji v trgovini Kmetijske zadruge. Tgra se na pustno nedeljo ob pol 5. uri pop. in na pustni torek ob 8. uri zvečer ponovi. Podružnica JngosL Matice r Ribnici ima svoj redni občni zbor dne 28. t. m. ob osmih zvečer v VI. razr. na dekliški šoli z običajnim dnevnim redom. — Odbor. Prosveta. pr Slovenec — pianist Ciril Ličar nastopi zopet na našem koncertnem odru kot član Tkalčičevega komornega tria v ponde-Ijek, dno 16. t. m. ob 8. uri zvečer v Filhar-monični dvorani. Brez dvoma je Ciril Ličar eden najodličnejšili slovenskih pianistov, ko-joga sloves sega tudi preko mej našo domovine. V Tkalčičevem triu igra klavirski part in je tndi stalni spremljevalec čelista Tkal-čiča na njegovih umetniških turnejah. Trio igra v Ljubljani Saint-Saensove, Beethovnove in Dvofakove skladbe. — Vstopnice v Matični knjigarni. pr Glasba severnih narodov. Pod tem naslovom so vrši V. muzikalno predavanje, ki je namenjeno mladini ljubljanskih šolskih zavodov in so vrši v nedeljo 15. t. m. ob 11. url dopoldne v dvorani Filharmonične družbe pod vodstvom prof. Jeraja. Uvodno besedo o glasbi sovernih narodov govori dvorni svetnik dr. Josip Mantuani, nato pa igra orkester razno orkestralne skladbe, med njimi tndi silno lopo in zanimivo Griegovo suito za godalni orkester v starem slogu. Godalni orkester šteje 27 članov ter jo sestavljen iz Članov opernega orkestra, orkestralnega društva Glasbene Mntl<~5 in iz gojencev konservatoriia. Starišn prosimo, da opozore svojo mladino na to izredno zanimivo predavanje. pr 350 letnica lovanisko un've«e. Lovanj-ska univerza praznuje te dni 850 letnico svojega obstoja. Marottao glet?a!lšče v LJubljani. DRAMA: Začetek ob 8. nri zvečer. Četrtek, 12. febr.: Zaprto. (Genoralka.) Petek, 13. febr.: »Rosmersholm«, premijera. Red F. Sobota, 14 febr.: »Stričkove sanje«. Red C. Nedelja, 15. febr. ob 3. uri pop. »Pepeluh«, mladinska predstava. Izven. — Ob 8. uri zvečer »Rosmersholm«. Izven. Pondeljek, 16. febr.: »Magda«. Red B. C"ERA: Začetek ob pol 8. nri zvečer. Četrtek, 12. febr.: ^Traviata«. Red B. Petek, 13. febr.: Zaprto. Sobota, 14 febr.: »Don Juan«. Red A. Nedelja, 15. febr. ob 15. uri pop. Smrtna ta-rantula in karakteristični plesi. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. »Traviata« z gostom A. Darianom. Danes zvečer se poje v operi za red B Verdijeva »Traviata«: s tenoristom Ado Darianom kot Alfredom. Ostale vloge so v običajni zasedbi. Opero dirigira kapelnik Neffat. Narodno gledališče v Mariboru. Četrtek, 12. februarja: »Mignon«. Ab. A. Petek, 13. februarja: »Pri čaju«. Ab. B (kup.). Prosvetna zveza. V. Prosvetni večer se vrši v petek 13. februarja ob 8. Tiri zvečer v Ljudskem domu. Večer bo posvečen Bosni in Hercegovini. Predavatelj g. prof. Mazovec je večkrat prepotoval zeleno Bosno in je dober poznavatelj on-dotnih razmer. Predavanje bodo pojasnjevale krasne, številne skioptične slike. Mesta, trgi in vasi, romantične doline in visoke planine, šege in običaji, vse bomo lahko videli na tem večeru Z Bosno je spojena tudi naša zgodovina tako po krvavih turških bojih, kakor tudi po onih iz leta 1878., ko so slovenski fantje razbijali Turkom glave in peli prvič pesem: Oj ta soldaški boben! Zato bo na tem večeru zadonela tudi ta narodna pesem poleg pesmice: Sto čutiš Srbino tužni? Prav bosanski Srbi so bili poleg Hrvatov, ki so največ trpeli preganjanja, dokler niso vzšle Zarje Vidove. Upamo, da bo ta večer mnogoštevilno obiskan. Vstopnina je itak malenkostna: 6edeži po 3 Din, stojišče 2 Din. Rezervirani sedeži se dobe v predprodaji v pisarni Prosvetne Zveze, Miklošičeva 7. sv Omejitev militarizma na Svcdsrcm. Sedanja socialistična vlada pripravlja nov brambni zakon, glasom katerega se skrči švedska armada od 336 na 114 do 112 stotnij. Službena doba bo znašala pri pehoti 140 dni, pri topništvu in konjenici pa 200 dni. Celokupni stroški za armado bodo znašali približ- i no 100 milijonov kron proti 180 milijonom ' leta 1914. Kakor kaže položaj, bo vladni zakonski načrt v parlamentu sprejet. sv Nov dijaški časopis v Pragi. Češko revolucionarno dijaštvo prične te dni izdajati nov časopis »Avantgarda«. Sotrudniki so večji-del bivši pristaši neodvisnih socialistov. sv Najmanjša občina v Franciji. Kakih 20 km od Pariza leži najmanjša francoska občina Le Tartro Gaudran. Znamenita je postala po Landrujcvem procesu, Čeprav šleje samo 11 prebivalcev. Te občane je treba pač blagrovatl, ker jim ni treba plačevati nobenih občinskih davkov. Občina nima jiobonega javnega poslopja in nobeuega ziravnika. Vsi moški pet po številu, so se ude/ežili svetovne vojne, bili ua fronti In se sreftun povrnili. Pač pa so bili trite riajoni. Zupal je zelo skro- men, želi samo, da bi t vlado v miru živeL Niti za odlikovanje ne mara. sv Nov češki denar. Umetniška komisija za odobritev načrta za novi češki denar po S kron je izbrala izmed 73 predloženih osnutkov načrt Ota Gutleunda in mu prisodila prvo nagrado. sv Največji avtomobilni firmi Zediajenih držav, »Ford Motor Compagny< in »General Motore Corporation« sta izkazale v zadnji bilanci skupno aktivnega premoženja 161 milijonov, 612.412 dolarjev. Ford je na tem udeležen z več kot 33 milijoni. Obe družbi sta izdelali leta .1922 »malenkostnih« 63 odstotkov vseh v Zedinjenih državah izdelanih motornih voz. Takega nakopičenja kapitala v teku dveh desetletij zgodovina industrije ne pomni. sv Novo gledališče v Moskvi Začetkom januarja je bilo otvorjeno v Moskvi novo dramsko gledališče. Pri otvoritvi so igrali neko dramo, ki jo je spisal komisar za prosveto A. Lunačarskij. Za režiserja novega gledališča je pozvan znani ruski gledališki delavec K. Ekkert. sv Polet preko Afrike. Angleško ministrstvo za zračno plovbo je dovolilo podporo za polet preko Afrike, katerega namen je, poiskati črto za redni zračni promet med severno in južno Afriko. Istočasno naj bi se na tem poletu preizkusil nov hidroplan. Letalci bi odpotovali junija preko Toulona, Malte, Krfa, Carigrada, Aten, Aleksandrije, Hartuma, dalje preko kolonije Kenja, Johannesburga, Pre-torije do Kapstadta. — Ravno tako namerava dvojo francoskih letal napraviti poskusno vožnjo iz Pariza do Čadskega jezera v Afriki. Na to vožnjo na črti črez 15.000 km ne bodo letalci vzeli s seboj nobenega potnika. — Bel. gijski letalec Thieffry se napravlja na pot iz Belgije v Kongo. sv Zagonetka. Neki 25 letni mladenič iz vasi v bližini Vircburga se jo oženil s 45-letno vdovo, ki je imela iz prvega zakona 24 letno hčer. Njegov 50 letni oče se je poročil s to hčerjo, ki je tako postala njegova neprava mati. Mlada žena 50 letnega moža je torej tašča svoji lastni materi, ki jo snaha njenega moža. Ako bo Bog obe te družini blagoslovil z otroci, bo nastala taka so-rodniška zagonetka, da se ne bo noben advokat v njej spoznal. Zanimivosti. UGANKA. Nek kolodvor v Sloveniji ima stranski tir, na katerem laliko stoji samo 20 vagonov. Ali je mogoče, da se srečata in vouita drug mimo drugega vlaka vsak s 30 vagoni? Je mogoče, in sicer takole: Prvi vlak pri-vozi na postajo in pusti na stranskem tiru 10 vagonov in se po glavnem tiru odpelje daleč nazaj. Nato privozi na postajo drug vlak, in zapelje tako daleč, da porine nazaj vozeč s stranskega tira 10 vagonov na nasprotno stran in jih pusti primerno daleč od postaje na progi Med tem časom zavozi drug vlak, ki ima sedaj samo dvajset vagonov na stranski tir in vlak s tridesetimi vagoni prosto vozi s postaje mimo njega. Sedaj je treba temu vlaku 10 vagonov priklopih, kar je zelo lahko, in odpelje s. postaje. Na ta način je mogoče to srečanje. ARITMETIKA PRI ŽIVALIH. Živali no morejo razločevati števil kakor abstraktne reči, ampak kažejo nekako analogijo s psihologijo drobne dece ali z divjakom, ki stoji na najnižji stopnji človeško omike. V londonskem živalskem par-kn so imeli šimpanza, ki jo znal šteti do 5. Če si mu rekel, naj ti da 1, 2, 3, 4 ali 5 stebel, je to storil in se lo redkokdaj zmotil. V nekem premogovniku nista hotela konja premakniti vozička z mesta kakor hitro sta izvršila 34 voženj, ampak sta kar svojeglavo krenila proti hlevu. Podobno kakor konji se obnašajo tudi sloni in ni je stvari na svetu, ki bi jih prisilila k delu, kadar se z zvoncem naznani doba počitka. Sichtenborgei* pripoveduje o slavcu, ki je dobival po tri črve ter na to vselej odletel, ker je vedel, da je krmljenje končano. Živali znajo po neznatnih znakih razločevati dni v tednu. Boderog piše o psu nekega cerkvenika, ki je slednjo nedeljo iskal svojega gospodarja v cerkvi. Da bi to preprečil, je cerkvonik v nedeljo zaprl psa v sobo. Ali knžek si js znal pomagati ter je pobegnil v soboto z doma, do jc užival v nedeljo svobodo. Neki pelikan je živel blizu ribiške koče ter s« hranil z odpadki rib. Kmalu je .spoznal, da, je nedelja dan miru in posta. Se na misel mu fll prišlo, da bi bil ob nedeljah stikal za rp' odpadki, ampak je mirno ostal ni icstu tik starega zidu. SANJE IN ČAS. N. ^app, Rosenheim, je priobčil v neke. deč doživljaj, ki osvetljuje in potrju, jstvo, da trajajo tudi naj- daljše sanj sekund. Pravi: Vročega poletnega dL peljal z vozom po cesti, da preiščem, ^ stanju da se nahaja. Strašna soparie. i.. '' zaspanost. Dasi sem se branil, >aL ravno ko sem zaslišal biti prve m 1 ie ure v zvoniku, ki je bila dvanajst - 1 sem dolge sanje: da so me radi u ^na aretirali; v dolgi sodni razpravi obsodili na hudo kazen. Zbudil sem « •>' 0 J iste cerkvene ure ravno . ,,/ln k meni. C5 o sp o darstvo. g Izplačilo pokrajinskih do'gov b o Akoprav je Davi,"lil pre jo; .11, vica ii posedeti ob hrfini, ki je da-zmožnost. .{dar ne ve, J a sta lahko in velik, tako .ivala. jrak strnil v noč. u in svetle, in pri al plesa in pijače, nanj. Dvoje je ' ska življonsk' noči pri nje-zopet prir čitkom b Jo mog1 pijače x še vedno hiteli nami rekordni tek enega šestdesetih takih dni. noč brez spanja, noč po vsej priliki brez učinka ,iO to: prvič, njegova neznan-m pa dejstvo, da so bile take Joveku za mizo, da povzamemo icodelica kave pred nočnim podla glede fizične zmožnosti, kakor m .škodovali cela dolga noč močne jenja. Daylight je potoval brez ure in je takorekoč čutil potek časa ter ga nasplošno precenjal. Ko se mu je zazdelo, da mora biti ura šest, se je jel ozirati po prostoru za taborenje. Ob nekem ovinku je pot držala preko reke. Ker ni našel primernega prostora, so šli po nasprotni strani še miljo daleč. Sredi pota pa so naleteli na razrito lediačo, ki jim je povzročilo uro napornega dela, da so prišli čezenj. Navsezadnje je Daylight uzrl, kar je iskal, mrtvo, suho drevo tik ob h rogu. Zapeljali so sani s pota na najdeno mesto, -na je zadovoljno zagodrnjal in pričelo se je delo ■reditev taborišča. Razdelitev dela je bila Izborna. Vsakdo je vedel, .aj ima storiti. Daylight je s sekiro posekal suho hojo, Kama pa je s krpljo in drugo sekiro odgrebel dva čevlja debeli sneg iznad rečnega ledu ter nasekal ledu za kuho. S koščekom 6uhe brezove skorjo sta zanetila ogenj; Dayiight se je lotil kuhanja, Indijanec pa jo razkladal sani ter krmil pse z njihovim deležem posušenih rib. Vreče z živežem je obesil visoko na drevje, tako da psi niso mogli do njih. Zatem je posekal mlado jelko ln odstranil veje. V bližini ognja je poteptal mehki sneg in pokril prostor z vejami. Na taka tla je vrgel svoje in Daylightove vreče z suhimi nogavicami in perilom, pa spalno opravo. Kama je imel dve spalni obleki iz zajčje kože, Daylight pa samo eno. Delala sta vztrajno dalje, ne da bi govorila, ne da bi izgubljala čas. Vsak je storil, kar je bilo potrebno, nikomur ni prišlo na misel, da bi drugemu prepustil tudi najmanjše delo, ki je njemu prišlo pod roke. Ko je tako n. pr. Kama opazil, da je treba še ledu, je šol pon j, in ko je medtem eden psov prevrnil krpljo, jo je Dayllght na mah zopet zapičil pokonci v sneg. Medtem ko se je kuhala kava, cvrl špeh in mešale omlete, je Daylight našel časa, da pristavi velik lonec fižola. Ko se je Kama vrnil, je sedel na rob jelovih vej in čakajoč popravljal pasjo opremo. »Tale Skookum in Booga, mislim, se bosta še pošteno stepla,« je dejal Kama, ko sta sedla k večerji. »Pazi malo nanje,« se je glasil Daylightov odgovor. To je bil ves njun razgovor med jedjo. Čez nekaj časa se je oglasil Kama, ki je s pridušeno kletvico planil z ogorkom v roki pokonci in z njegovo pomočjo razgnal metež borečih se psov. Davlight je med jed jo vladal kosce ledu v kodterni lonec, kjer so se slajaii. Ko je bilt večerja pri kraju, je Kama iznova naložil kuriva na ogenj, nasekal drva za drugo jutro, pa se vrnil k postelji iz jelovih vej in popravljanju pasje oprave. Daylight je rezal obilne kose špeha in jih metal v lonee vrečega fižola. Mokasini obeh so bili mokri in to navzlic silnemu mrazu. Ko jima ni bilo nič več treba zapustiti zelenice jelovih vej, sta sezula mokasine ter jih obesila na kratke palice, da se po-suše pri ognju, obračajoč jih od časa do časa. Ko je bil fižol naposled skuhan, je Daylight stresel en del v nekak žakelj iz žakljevine za moko, ki je meril poldrugi čevelj v dolžino in tri palce v širino. Potem jo položil žakelj na sneg, da zmrzne, ostanek fižola pa je pusti! za zajutrek. Tako je minula deveta ura in bila sta gotova za počitek. Prepiranje in prerivanje med psi je že davno poleglo in utrujene živali so ležale v snegu, noge in gobec skupaj, pokrite s košatim repom. Kama je razgrnil spalno kožuhovino in si prižgal pipo. Daylight si je naredil cigareto s pomočjo rujavega papirja, nato pa se je vršil drugi razgovor toga večera. »Mislim, da smo naredili bliira šestdeset milj,« je dejal Daylight. »Hm, mislim tudi,« je odvrnil Kama. Zavila sta se v spalno opravo ter oblekla volnen jopič mesto parke1, ki sta jo nosila ves dan. Kmalu, malodane kakor bi trenil, sta zatisnila oči in zaspala. Zvezde so migljale in plesale po zmrzlem zraku in po nebu so utripali barvasti prameni severnega sija liki veliki žarometi. 1 Parka: lahka, baljasta obleka s kapuco, narejeno i> iakljeviMk (Dalje dedi) Težka teža: Hiineuberger, Švica, 87.5 kg J(Ga61er, Nemčija, 90 kg). Enoročni poteg demo. Perema teža: Pen-gere, Kanada, 63 hg (Stadler, Avstrija 73.8 kilogramov). Lahka teža: Neuland, Estonska, 75 kg '(Reinfrank, Nemčija 75.5 kg). Lahka srednja teža: Neuland, Estonska, 62.5 kg. Težka srednja teža: Cadine, Francija, PO kg. Težka teža: Rigoulot, Francija, 96.6 kg '(Rondi, Nemčija, 99.75 kg). Enoročni sunek levo. Peresna teža: Mae=, Belgija, 75 kg. Lahka teža: Jaquemond, Švica, 90 kg. Lahka srednja teža: Neuland. Estonska, 92.5 kg. Težka srednja teža: Rigoulot, Francija, P2.5 (Hiineuberger, Švica, 95 kg). Težka teža: GaBler, Nemčija, 101 kg [(GSCler, Nemčija, 106 kg). Enoročai sunek desno. Pere*fla teža: Ro-fcinek, Avstrija, 89.5 kg. Lahka teža: Bichsel, Švica, 95 kg (Bich-*©L 96 kg). Lahka srednja teža: Bichsel, Švica, 95 kg £Blaser, Švica, 97.5 kg). Težka srednja teža: Httneuberger. Švica, 407.5 kg. Težka teža: Vasseur, Francija, 104 kg S[Gafller, Nemčija, 110 kg). Dvoroini poteg. Peresna teža: Martin, Francija, 86.5 kg. Lahka teža: Neuland, Estonska, 97.5 kg. Lahka srednja teža: Neuland, Estonska, 100 kg (Zirner, Nemčija, .100 kg). Težka srednja teža: Cadine, Francija, 108 kg. Težka teža: Rigoulot, Francija, 116 kg (Rigoulot, 120 kg). I>voročno te«no dviganje. Peresna teža: II. Graf, Švica, 90 kg. Lahka teža: Normaegi, Estonska, 91 kg (\Volpcrt, Nemčija, 92.5 kg). Lahka srednja teža: Galimberti, Italija, 97.5 kg. Težka srednja teža: dr. Schaerrer, Švica, 100 kg. Teživa teža: Bottino, Italija, 116 kg (Svoboda, Avstrija, 121.5 kg). Droročni sunek. Peresna teža: Graf, Švica, 107.5 kg (Stadler, Avstrija, 115.1 kg). Lahka teža: De H nos, Belgija, 122 kg (Reinfrank, Nemčija, 123 kg). Lahka srednja teža: Kikkas, Estonska 127.5 kg (Neuland, Estonska, 130 kg). Težka srednja teža: Rigoulot, Francija, 141 kg. Težka teža: Rigoulot, Francija, 152,5 kg (GaOler, Nemčija, 157.5 kg). Brali smo tudi že druge številke. Pa ker bodo navedeni rekordi ostali merodajni, je najbolje, če velja za nas priobčeni seznam. Kdor se zanima za težkoatletsko panogo športa naj si ta seznam iz »Slovenca« izreže in prilepi zraven kos papirja. Sledili bomo športni literaturi in vsako stvar v »Športnem tednu« omenili; to naj si športniki zapišejo zraven na prilepljeni listek, pa bodo imeli zmeraj ves zapisnik težkoatletskih rekordov in ne bo treba brez uspeha listati in iskati drugod. Poizvedovanja. Lovski enoletni brak, bel, z rumenimi progami sc jc izgubil. — Ogla-s: 2upnišče, Žalna. Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani. Zvnnarna nstanorljena lota 1867, Ta najstarejša in največja, po vsej naši kraljevini ter še preko njenih mej najbolje vpeljana in najtopleje priroročana zvonarna, ki je bila odlikovana v največjih svetovnih mestih, kakor v Parizu, na Dunaju, v Tr?tu itd., prejema dan na dan najlaskavejše zahvale zn svoje priznano prvovrstna bror.aste Bvonove, Izmed stotin in stotin priznanic priobčuje se na tem mestu ena zadnjih: »Karlovac, 2. febr. 1925. Zvono, koje ste ovdje postavili u težini od 1247 kg, glas D, na 20. XII. 1924, vrlo nas zado-voljava. Narod je jako zadovoljen, pa je samo svih jed na želja, da čim prije dobijemo i drugo zvono. Svakom sam preporučio Vašu firmu, pa eu to činiti 1 u buduče. Vaša firma u svakom pogledu to 1 zaslužil j c. IJz izraz odlifnog poŠto vanj a jesam P. Jurij Blurotie I, r-, gvardijan i župnik.« Zvon je kolavdiral 8. g. svetnik P. Hugolin Sattner. Zvonovi te svonarne imajo pri relativna najnižjih težah najmočnejše in najkrasnejše glasove, kar je pri naročilih največjega pomena. Vsled priznane solidnosti in kulanrn prejema tudi najvef naročil. Meteoroiogično poročilo. jjjabliano 106 m a. m. Tli. Normalna barometerska vlSina 73fi mru. Con opnso* van Ha p u- mote T mm 1 VtltiO' v C i'.itir.ju •iitorftnen » (J N*bo, 1'aoavin. t mm 10./2. 31 h 7 81 6-4 0-7 jasno z. j 11./2. 7 h 74'l-9 4-5 0-6 obl. 0-0 lt./1. 14 b 741-5 123 0-9 d. obl. z. MAJER in OSKRBNIK letni samec — nastopim službo takoj. Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod Šifro: »Oskrbnik« Stev. 809. KMETSKA DEKLA~ za molžo in druga dela sc takoj sprejme. Oglasiti se je v restavraciji na glavnem kolodvora v Ljubljani. 822 UČENKA ta trgovino z mešanim blagom se sprejme. - Naslov v opravi lista pod Stev. 810. Trgovski UČENEC »e sprejme takoj v večjo trgovino z mešanim blagom na deželi. Pogoji: dober ra-čunar. vešč slovenskega in nemškega jezika. Nadaljne pogoje sc izve pri Fr. Pri-jatljn, Tržišče, Dolenjsko. Več učenk" ki se hočejo zase v kratkem času priučiti šivanja perila in oblek, more takoj vstopiti — Blago (delo) more učenka prinesti seboj. Za dobro in naglo izučbo se bo skrbelo. - Učnina mesečno 100 Din. Naslov pri upravi lista pod številko 825. Sprejme se takoj prHno, POŠTENO DEKLE z dežele, katera ima veselje do kuhnije, pri Lud. Krauis-torfer, trgovina z mešanim blagom, Loče p. Poljčannh. Kot SOSTANOVALEC se sprejme soliden gospod (akademik). Poizve se pri upravi Usta pod štev. 832. ZASTOPNIKE in POTNIKE išče za celo Jugoslavijo kemični zavod v Ljubljani. Nudi 25 odstotkov provizije od prodajne cene. — Ponudbe na upravo pod »Provizija« 839. PEKOVSKI pomočnik, srednje starosti, IŠČE primerne službe kot »predpeč-nik« ali mešalec na deželo. Sem zanesljiv in priden. — Ponudbe na upravo pod 836 Sprejme se takoj ženska oseba ki zna lepo likali ir. šivati perilo. - Pralnica ŠLMENC, Kolodvorska ulica itev. 8 v Ljubljani. 851 Pridna, 16-letna DEKLICA bi se rada IZUČILA v TRGOVINI Ponudbe na upravo lista pod šifro »MARLJIVA« it. 852. GOZDAR-LOVEC IŠČE SLUŽBE, star 34 let, oženjen, 7. večletno prakso, z drž. gozdnim in lovskim izpitom ter službenimi izpričevali. Nastop lahko takoj aii pozneje. — Ponudbe na upravo lista pod Stev. 787. Tovarna ANT. ŠINKOVEC d. d. Grosuplje — spre.me KLJUČAVNIČARJA-ŠOFERJA. Rellektantje, ki se lahko izkažejo z dobrimi spričevali iz teh obeh širok, naj se pridejo predstavit. Prvovrstno ŠTEPARICO sprejmem takoj. Plača dobra. JOŠKO STEINMANN, Poljanska cesta 13. 789 za trgovino z meš. blagom na dežuli se takoj sprejme. Pogoji: zdrav, krepak in najmanj 1 razred srednje šole. Prednost imajo tudi nemščine zmožni. — Ponudbe na upravo pod »Učenec 684». Kmečko POSESTVO okrog 50 oralov, i lepimi poslopji, vse v ravnini, malo od Kranja, se ceno proda skupno aH posamer.no. —• Trije kmečki podi, dva večja, en manjši, takoj ceno naprodaj. — Naprodaj tudi 3 gostilniški poslopji na Gorenjskem, eno v večjem industrij. kraju, drugo blizu ielezn. postaje, dalje trgov, stelaže, pulti in godheni avtomat. — Več se poizve pri L. REBOLJ — KRANJ. NAMOČENA Ljubljana. 18 KS za surovo olje, dina-mo z voltmetrom, stružnico za železo, vrtalni stroj, vse za pogon, manjšo spindel-presse in kjučavničarsko orodje. Ogleda sc od 9—!1 in 2—4 Cesta na Rožnik- 29, SREBRNE KRONE se kupijo. — Ponudbe podi »Srebrni novac« na upravo. Potrtim srcem v najgloblji tugi javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da jen aš prcljubljeni soprog, nadvse skrbni in dobri oče oziroma stari oče in stric, gospod Jožef Atssec vrvar in posestnik danes dopoldne ob pol 12. uri po kratki mukepolnl bolezni v 57. letu starosti, previden s tolažili svete vere boguvdano preminul. Pogreb prcblagega pokojnika bo v četrtek ob 4. url popoldne iz hlse žalosti na tukajšnje pokopališče. Svete maše se bodo darovale v več cerkvah. Bodi mu ohranjen blag spomin. — Prosi ee tihega sožnlja. Novo mesto, dne 10. februarja 1925. Žalujoča rodbina AUSEC in ostali sorodniki. S Ugledno prvovrstno podjetje v Ljubljani, ki je v polnem obratu ter ima lepo bodočnost išče za dobo 1 do 3 let 300 do 500.000 Din posojila. Podjetje je neobremenjeno ter znaša realna vrednost 1,000.000 dinarjev. Za varnost posojila nudi poleg obremenitve tudi še dobro poroštvo. — Ponudbe z navedbo zneska, načina in dobe amortizacije ter zahtevane obrestne mere je poslati pod »Sigurna naložitev denarja« na GOSPODARSKO PISARNO, družba z o. z. v Ljubljani, Woliova ulica štev. 1, II. nadstr. Čuj, kupec posestva! Naprodaj je na najlepši legi POSESTVO 8 oral z velikim gospodar. poslopjem, zidano in obokano, njive, travnik, gozd, vinograd, vse doma pri okr. cesti, pet minut od trtfa. zn 70.000 Din. ANTON KIDRIČ, p. Makole pri Poljčanah. 808 ZAMENJA SE lepo stanovanje 2 sob ln pritiklin za enako ali manjše. Naslov v upravnlštvu »Slovenca* pod številko 831 FAKTURE inkasira, opomine izvršuje in terjatve vnovčuje s ccdi-ranjem: _ » GOSPODARSKA PISARNA«, družba z o. z., Ljubljana, WoLfova nlica 1. II. nadstropje. 829 Urarji! Zaradi smrti se odda v najem lepo urejena delavnica na Bledu. Potočni': Angela. HIŠA z vpeljano STROJNO-KLJU-ČAVNIČARSKO delavnico in takoj prostim stanovanjem v industrijskem kraju NAPRODAJ i Ponudbe na upravo lista pod »Ugodni pogoji« it, 823. STANOVANJE obstoječo i z 4 sob, kuhinje, kopalne sc.be in z drugimi pritiklinami se ODDA za mesec MAREC v novozgrajeni palači Vzajemne posojilnice na Miklošičevi cesti štev, 7. — Natančne podatke sc dobi pri ravne'.eljsivn Vzajemne posojilnice. 853 POSESTVO •t gospodar, poslopjem, četrt ure od Litije, ob glav. cesti, naprodaj. — Redi sc lahko 8—10 glav živine. Več se izve pri fotografu g. Rožonn v Litiji. 834 HS^fi malo, z vrtom ali tnalo posestvo kupim. — Ponudbe in ceno naj se pošlje na upravništvo lista pod »KISA« žtev. 820. PRODAM dve postelji, dva spodnja in 2 zgornja modroca, salonsko zolo, 3 škatljc za prodajo slaščic iz stekla In žensko kolo. — Osojna pot 3/1X1. dobro vpeljana, v zelo prometnem kraju, s špecerijskim in kolonijalnim blagom, deželnimi pridelki ter mlinskimi izdelki, žganjem itd. SE ODDA V NAJEM zaradi selitve solidnemu, iz*ež-banemu trgovcu pod ugodnimi poboji. — Kraj večje mesto na Gorenjskem, stanovanje in skladišče v hiši. — Prevzeti je cclo zalogo po dnevnih cenah, proti takojšnjemu plačilu Zaloge je za okrog 150 do 200.000 Din. — Po ponudbe je pisati na upravo tega lista pod šifro »SOLIDEN TRGOVEC.. Industrijska, obrtniška in trgovska podjetja, ki nudijo popolno varstvo z vknjižbo in z zastavo zalog blaga, IŠČEJO -3BC I? Obiščite ?! islii iifitariiii semenj (POMLADNI SEMENJ) S. do 14. marca 1925. MEDNARODNA IZLOŽBA VZORCEV izdelkov industrije in obrta. BresikonkurenCne cene! 125.000 posetnikov, med temi 25.000 inozemskih kupcev iz 70 držav. Znatno znižane vozne cene na avstrijskih železnicah. — Za prestop mejo se kupi samo potna vizum-znamka za aK 15.000.— (0.25 dolarja). Pojasnila daje »WIENER - MESSE« A. G. — WIEN VII., kakor tudi častna zastopstva v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški trg 4; Zveza za ptujski promet za Slovenijo; »P n t n i k », potovalna in prometna pisarna, Aleksandrova cesta 8. Josip Zidar, Dunajska cesta 31. rosojTa ozir. drulabsiike ali kupce. Ponudbe sprejema In pojasnila daje Gospodarska pi-3£.rna, družba z o. z. v Lj'ubljani, Wol!ova nI. 1/IL BefMesno trgovino ^^Tte, ; zalogo, oddam v najem strokovnjaku, solidnemu in vestnemu, pod ugodnimi pogoji, - Stanovanje, skladišče in klet v biši. Prevzeti jc zalogo po dnevnih cenah proti takojšnjemu plačilu. Zaloge jc za okrog 80X00 Din. Kraj večje mesto na Gorenjskem. — Po ponudbo je pisati na uprave »Slovenca« pod šifro: d Delikatesni trgovec«. HALO f PODALJŠANO J RAZPIS NAGRADE. Ker hočemo našo kremo za čevlje, znamka »Lebin«, obširno vpeljati in vsakogar prepričati o izvrstni kvaliteti, smo razpisali natečaj z naslednjimi nagradami: 1. nagrada 5000 Din v gotovini. — 2. nagrada 40 duc. kreme »Lebin«. — 3. nagrada 20 duc. kreme »Lebin«. — 4. nagrada 10 duc. kreme »Lebin« in po 12 nagrad 'A kg kreme »Lebin«. 5000 Din kot prva nagrada samo tedaj, ako se oglasi najmanj 10.000 tekmovalcev, sicer ostane, kot je bilo prvotno naznanjeno, kot prva nagrada 1000 Din, POGOJI s Vsak tekmovalec mora: 1. rešiti uganko; 2. poslati v pismu svoj natančni naslov ter priložiti 10 Din. — Vsak tekmovalec dobi po pošti 1 škatlo kremo »Lebin«, četudi ni uganke pravilno rešil. Na vsakem ovitku bo označena številka dotičnega tekmovalca. — Žrebalo se bo dne 15. marca ter pride za prvo nagrado brzojavno obvestilo, za vse druge pa pismeno. Ugankai van, Ba, ber, E, Ljub, vem, No, lja, va, I, nat, na. Iz teh zlogov naj se sestavijo naslednje besede: 1. mesto na Kranjskem; 2. prva ženska na svetu; 3. kje se največ žita v Jugoslaviji pridela; 4. ime moškega spola; 5. mesec v letu. Izid žrebanja se objavi dne 23. marca v »Slovencu«, »Marburg. Zcitung«, »Jutarnem listu« in »Politiki., Kem. tvornica »LEEIN«, Hoče pri Maribora. srcc KiaH^iaMHHnBBHSiHasarianiaH^PEa^ffl!^ Potrti neizmerne žalosti naznanjamo v?-. ■ ^nikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da jc naša srčno ljubi. »■■ 'a, zlata mama, stara mamica in tašča, gospa Marija Kepic, roj c , ovlčar posestnica dne 10. februarja ob 10. zvečer po kratki, zelo mučni bi - Mena s tolažili sv. vere, zatisnila za vedno svoje trudne oči, — Pogreb prei. 'ie bo v četrtek, dne 12. februarja ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Kolczijs> na pokopališče pri Sv. Križu, kjer se položi v rodbinski grob k večnemu p Slovesna zadušnica za pokojno bo dne 13. februarja ob ^ i v trnovski župni cerkvi. — Blago pokojnico priporočamo v blag spomin in Ljub! lana - Nove Strašeči, 11, lebruarja 1925. Fanči Skelita roj. Repič, hčerka. M. U. dr. Aloiz Steclita, zet. Mirko, Tanja, vnučka. Frani sod. mojster in Ai.ica Rcpič r«. snaha. '; t< 'in. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Odgovorni urednik: Viktor Cenčič v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna u«