SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXXIII (67) • STEY. (N°) 12
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 10 de abril - 10. aprila 2014
ZAKAj NA
evropske volitve?
Za žrtve v Grahovem
ZVONE STRUBEL}
Na plenarnem zasedanju škofov COMECE, krovne evropske katoliške organizacije, ki združuje vse škofovske konference članic EU, so 19. marca 2014 v Bruslju predstavili izjavo škofov o evropskih parlamentarnih volitvah, ki bodo od 22. do 25. maja 2014. Izjava je kratka, jasna, poudarja presojo sedanjega družbenega in političnega dogajanja v EU iz zornega kota družbenega nauka Cerkve. V besedilu in med vrsticami lahko opazimo skrb škofov, če bi evropski projekt propadel zaradi sedanjih groženj: »Vsi bomo preveč izgubili, če bi evropski projekt iztiril.«
Škofje se zavedajo, da je Evropska unija na križišču. Zato se v izjavi, ki zagovarja čim večjo udeležbo na evropskih volitvah, večkrat dotaknejo napetih odnosov med državami članicami, ki postavljajo na preizkus osnovno načelo solidarnosti v Uniji. Kar nekajkrat omenjajo tragične posledice ekonomske krize, ki jo je povzročil bančni zlom leta 2008, predvsem rastočo revščino, ki je prizadela veliko evropskih državljanov in prikrajšala zlasti mlade za vero v boljšo prihodnost.
Najprej in najglasneje škofje nagovarjajo mlade. Že v prvem splošnem premisleku ugotavljajo: »Več milijonov mladih bo prvič volilo, nekateri so v procesu izobraževanja, drugi na trgu dela, mnogi pa so žal nezaposleni. Pozivamo mlade, da izrazijo svoja stališča s tem, da se udeležijo politične debate in predvsem, da volijo.« Ko govorijo o demografskih spremembah in o staranju Evrope, pogumno zapišejo: »Zavzemamo se za prizadevanja starejših državljanov za kakovost njihove oskrbe, do katere so upravičeni, obenem pa zagovarjamo politiko, ki bo ustvarjala nove možnosti za mlade.«
Škofje pišejo v imenu krščanskega optimizma in vere v boljšo prihodnost. Krščansko oznanilo je oznanilo upanja, beremo v izjavi. Škofje gledajo na »evropski izziv« s trdno vero v boljšo prihodnost, s prepričanjem, da je evropski projekt navdihnjen z žlahtnim pogledom na človeštvo. Opozarjajo na to, da krščanska vizija človeka temelji na globokem spoštovanju človekovega dostojanstva, zato mora biti človeško življenje zaščiteno od trenutka spočetja do naravne smrti. Ob tem se zavzemajo za družino, ki mora uživati potrebno zaščito.
Škofje se v izjavi zavzemajo za kulturo zmernosti, za ekologijo in človeško ravnanje s priseljenci. Prvo pomembno usmeritev izrazijo z besedami: »Zmernost je ena od naravnih kreposti v srcu krščanske duhovnosti. Kultura zmernosti mora oblikovati socialno-marketinško ekonomijo in okoljsko politiko. Naučiti se moramo živeti z manj in hkrati videti tiste, ki živijo zares v revščini, in jim omogočiti pravičnejši delež.« Nadalje škofje vztrajajo, da se zavežemo ekološkemu pristopu in se obnašamo kot varuhi stvarstva. Izrazito poudarijo, da je Evropa celina na poti in v migraciji. S priseljenci naj se ravna humano, spoštovati je treba njihove človekove pravice, tudi Cerkev naj jim zagotovi uspešno integracijo v gostujočih družbah znotraj EU. Na koncu še osebni premislek pod črto: Zakaj je prav, da gremo slovenski katoličani na volišča? Najprej zato, da kot evropski državljani izpolnimo svojo dolžnost in naredimo to, kar nam narekuje naša vest. Nadalje, da zavestno pritrdimo idejnim avtorjem EU, ki so bili vsi prepričani in globoki kristjani. Robert Schuman, Alcide De Gasperi in Konrad Adenauer so v veri v boljšo prihodnost Evrope, na osnovi živetega izkustva evangeljske solidarnosti in ljubezni, spočeli drzen projekt združevanja evropskih narodov. To, kar škofje izrazijo v spodbudi h kulturi zmernosti, torej da se moramo »navaditi živeti z manj in bolj solidarno z revnimi«, je idejni oče Evrope Robert Schuman živel dosledno in svetniško. Kot večkratni minister Francije je zavrnil državno stanovanje v Parizu, stanoval je v skromnem zasebnem stanovanju, ki si ga je sam plačeval. Vedno je stanoval tako, da je s svojega okna lahko videl cerkev. To mu je narekovalo vizijo upanja, izostren in preroški pogled v prihodnost in moč za preseganje mej, ki mu jih je postavila težka življenjska usoda. Glasujmo torej za pričevalce kulture zmernosti in solidarnosti! Sam bom šel zavestno na volišče še iz enega razloga: Kot kristjan bom glasoval tudi za to, kar je končni cilj Cerkve, ki je vesoljni zakrament zedinjenja vseh ljudi z Bogom, kar pomeni, da povezuje ljudi in jih združuje v eno družino. Pri tem gre za temeljno pritrditev trinitarični perspektivi, občestvu Svete Trojice. Evropski projekt je v tem smislu konkretno znamenje našega časa, izziv, ki se mu kot kristjani ne moremo in ne smemo odpovedati.
(Po Družini)
V Grahovem je preteklo nedeljo popoldne potekala spominska slovesnost za tamkajšnje žrtve revolucije. Začela se je s sveto mašo, ki jo je ob somaše-vanju drugih duhovnikov daroval cerkniški dekan Maksi Ipavec. Uvod vanjo je bil blagoslov spomenika žrtvam komunističnega nasilja. Gre za spominsko obeležje žrtvam, med katerimi so domobranci in vaščani, ki so 24. novembra 1943 zgoreli v obkoljeni Krajčevi hiši in župnijski cerkvi. Med njimi je bil mladi pesnik France Balantič.
Slovesnost v Grahovem je pripravila Nova Slovenska zaveza, ki je tudi pobudnica postavitve farnih plošč v Spominskem parku v Grahovem. Na spominski slovesnosti, ki je sledila maši, je zbrane med drugimi nagovoril prejšnji predsednik Nove Slovenske zaveze Anton Drobnič, ki je pojasnil tak spomenik: »Zakaj smo naredili tam malo večji spomenik? Prvič zato, ker nam je lastnik dal zemljišče. Drugič zato,
ker je to v središču kraja. Predvsem pa zato, ker je Grahovo poseben primer. V Sloveniji so pobili na tisoče, desettisoče nasprotnikov ali pa ljudi, ki jih niso marali. Vendar nikjer, v nobenem kraju, v nobeni vasi tega niso storili sredi vasi, sredi belega dne in na tako brutalen način, da so žive metali v ogenj. Nikjer ni bilo tega sredi vasi in sredi belega dne; opoldne se je dogajalo najhujše.«
Sedanji predsednik Zaveze Peter Sušnik pa je pojasnil, da je bila resnica o protiko-munističnih in civilnih žrtvah v Grahovem zamolčana in spomin zabrisan več kot 70 let. Ker si prizadevajo za dostojanstveno spominjanje žrtev, so z veseljem sprejeli darilo g. Nikolaja Krajca: zemljišče, na katerem se je morija dogodila. V znak spomina so pripravili projekt spominskega obeležja in prosili akademika Draga Tršarja za izdelavo kipa - plamenice. Spominske plošče in okoliški park je zasnoval arhi-
tekt Izidor Habjanič.
Dogajanje novembra leta 1943 je iz neposredne bližine spremljal takratni novomašnik iz Grahovega Vinko Šega, ki je po novi maši ostal v domači župniji. Pozneje je dogodke, ki so usodno zaznamovali njegovo rojstno vas med drugo svetovno vojno, izčrpno opisal v knjigi »Dano tisto uro«, ki je pred leti izšla pri Družini. Ob postavitvi spomenika na zemljišču, ki so ga odstopili Krajčevi, je zgodovinsko študijo dogodkov na podlagi virov z obeh strani pripravil zgodovinar Stane Okoliš (glej: www. zaveza.si). Kdor pozna eno in drugo, lahko razume, zakaj na spomeniku piše:
»Na tem kraju so leta gospodovega 1943 posadko domobrancev slovenske narodne vojske s topovi in ognjem pobili komunisti, bratje po rodu, tujci po misli. Čakamo strnjeni v prst, da rod, ki iz vaših poraja se vrst, zdrobil bo lažnivega molka okove, da spet pridobimo ukradeno čast in vrne resnica vam voljo za rast.«
Referendum o arhivih
Iz Slovenije smo tik ob zaključku redakcije prejeli obvestilo, ki ga v glavnih točkah povzemamo tukaj:
Državni zbor je na seji 1. aprila 2014 razpisal zakonodajni referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih.
Za dan glasovanja je določena nedelja, 4. maja 2014.
Želimo vas opozoriti, da poteka postopek uresničevanja volilne pravice pri referendumu nekoliko drugače kot pri volitvah, saj vam Državna volilna komisija na vaš naslov v tujini po uradni dolžnosti, to je po pošti, ne bo posredovala volilnega materiala. Volilni material - glasovnico in volilno karto - bodo prejeli le tisti, ki bodo pravočasno Državni volilni komisiji poslali obvestilo, da želijo glasovati po pošti.
Na referendumu boste lahko glasovali na naslednje načine:
a) Če ste vpisani v volilni imenik, boste lahko, tako kot doslej, glasovali 4. maja 2014 na volišču diplomatskega predstavništva oziroma konzulata
Republike Slovenije, ki bo odprto med 9. in 17. uro po lokalnem času. S seboj morate imeti dokument, na podlagi katerega bo mogoče potrditi vašo identiteto.
b) V primeru, da se glasovanja na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu ne morete udeležiti, lahko glasujete po pošti iz tujine. V tem primeru morate najkasneje do 18. aprila 2014 na naslov Državne volilne komisije posredovati obvestilo, da želite glasovati po pošti. Obvestilo lahko pošljete po pošti na naslov: Državna volilna komisija, Slovenska 54, SI 1000 Ljubljana, Slovenija; po faxu na številko + +386 1 43 34 269; ali po e-pošti (skenirano zaradi podpisa) na e-naslov: gp.dvk@dvk-rs.si.
Obrazec obvestila za glasovanje po pošti je objavljen na spletnem mestu Državne volilne komisije:
http://www.dvk-rs.si/index.php/si/strani/refe-rendum-2014-obrazci-za-volivce
Dodatne informacije lahko pridobite na diplomatskih predstavništvih in konzulatih, njihovih spletnih straneh ali neposredno pri Državni volilni komisiji.
volitve v Evropski parlament
Od veleposlaništva Republike Slovenije v Argentini smo prejeli obvestilo, ki ga v točkah, ki se bolj tičejo naše skupnosti, povzemamo:
Volitve poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament bodo potekale v nedeljo, 25. maja 2014. V Argentini bodo volitve potekale na Veleposlaništvu RS v Buenos Airesu, na naslovu Avda. Santa Fe, 846, 6° piso, AR 1059 Buenos Aires. Volišče bo na dan volitev odprto med 9.00 in 17.00 po lokalnem času.
razgrnitev volilnih imenikov:
Vsak volivec ima pravico pregledati vpise v volilnem imeniku in opozoriti na napake ali pomanjkljivosti, kot so npr. pravilnost vpisa naslova in osebnega imena volivca. Vse spremembe osebnih imen, ki so posledica spremembe matičnih dejstev (sklenitev zakonske zveze, razveza, priznanje očetovstva, ...) je mogoče odpraviti le s posredovanjem izpiska iz matične knjige države prebivanja.
GLASoVANjE iz TujINE
Izseljenci (slovenski državljani s stalnim prebivališčem v tujini) bodo na naslove stalnega prebivališča prejeli obvestilo o razpisu volitev in možnih načinih uresničevanja volilne pravice. Skupaj z obvestilom bodo prejeli tudi volilni material, ki bo vseboval uradno prazno glasovnico in volilno karto.
Izseljenci lahko uresničujejo volilno pravico:
a)	na diplomatsko konzularnem predstavništvu RS v državi, kjer so vpisani v posebni volilni imenik (na Veleposlaništvu v Buenos Airesu so to državljani RS v Argentini, Čilu, Peruju, Paragvaju in Urugvaju), ali
b)	po pošti (vsi volivci s stalnim prebivališčem v tujini bodo na svoj naslov prejeli volilno karto in glasovnico po uradni dolžnosti).
Za več informacij obiščite spletno stran veleposlaništva: www.buenosaires.veleposlanistvo.si v oddelku »konzularne zadeve - volitve v evropski parlament«.
Gotovo je vlado premierke Alenke Bratušek močno prizadela odločba ustavnega sodišča, ki je proglasila zakon o davku na nepremičnine za neustaven. Medtem ko so poslanci opozicije pozdravili sodno mnenje, so v koaliciji drugačnega mnenja. Pojavile pa so se zahteve, naj ob tem vlada odstopi.
Predsednica vlade Alenka Bratušek vztraja, da ne bo odstopila. Če bi to rešilo problem, ne bi imela popolnoma nobenega problema tudi odstopiti. A na žalost to ne rešuje stvari, je poudarila.
Jasno je, da bo vlada nekako morala nadomestiti finančni izpad v proračunu. To pričakujejo tudi v Bruslju. Minister za finance Uroš
Kako bo z vlado
Čufer je koaliciji v nedeljo zvečer kot prvi ukrep predlagal dvig davka na dodano vrednost. A so se temu predlogu odločno zoperstavili v DL. Predsednik stranke in notranji minister Gregor Virant je prejšnji četrtek pojasnil, da povišanja DDV ne bo, saj zaradi nasprotovanja DL ta ukrep tudi v državnem zboru ne bi dobil podpore. »Če se jasno pove, da ne bomo dvigovali DDV-ja, da ne bomo dvigovali davkov, potem se pač fokus usmeri v iskanje rešitev na odhodkovni strani in v iskanje denarja tam, kjer je. In verjemite, v ožjem in širšem javnem sektorju je še dovolj možnosti za prihranek.«
Ukrepe bo po Virantovi oceni mogoče izvesti tako, da posegi v
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
pravice ne bodo potrebni; niti v pravice javnih uslužbencev niti v pravice upokojencev. O konkretnih alternativnih rešitvah Virant še ni govoril, saj je po njegovih besedah zdaj na potezi minister za finance Uroš Čufer. Napovedal je, da se bo v teh dneh koalicija še enkrat sešla, rešitev pa naj bi našli v tednu ali desetih dneh.
Presenetil pa je predsednik države. Borut Pahor si želi, da vlada pogumno zapiše in poskuša izvesti nujne, pa četudi neatraktivne ukrepe. »Če vlada ne more izvesti nujnih ukrepov, se odpravimo na volitve«. Težko je, da bi do tega prišlo. Koalicija, čeprav notranje razprta, je trdna, kadar gre za lastno preživetje.
TONE MIZERIT
Sklenjen prvi obisk ministra
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, je v ponedeljek, 31. marca 2014, obiskal slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem. Osnovni namen obiska je bilo spoznavno srečanje s slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem, seznanitev z njenimi strukturami organiziranja in delovanja ter srečanje z njihovimi vodilnimi predstavniki. Pozornost je bila posvečena tudi utrjevanju in širjenju sodelovanja med Uradom Vlade Republike
Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu ter slovenskimi strukturami na avstrijskem Koroškem.
Minister Žmavc se je v pogovorih seznanil z bistvenimi oblikami delovanja Slovencev na avstrijskem Koroškem po sklopih. Srečal se je s predstavniki osrednjih reprezentativnih organizacij: Narodnim svetom koroških Slovencev, Zvezo slovenskih organizacij, Skupnostjo koroških Slovencev in Slovenk ter s predstavniki Enotne Liste in Skupnostjo južnokoroških kmetic in kmetov ter drugih organizacijskih struktur s področja kulture, znanosti, šolstva in predšolske vzgoje, športa in gospodarstva.
Sogovorniki so ministra Žmavca seznanili z aktualnimi problemi, s katerimi se soočajo kot pripadniki slovenske avtohtone manjšine v Republiki Avstriji. Posebej je bila izpostavljena problematika slovenske glasbene šole, predvsem pomen nadaljevanja dialoga med slovensko glasbeno šolo ter koroško deželno vlado za dosego sistemske rešitve njenega financiranja. Urad in manjšina so si enotni, da je pri tem potrebno najti rešitev po meri
slovenske glasbene šole.
Sogovorniki so se strinjali, da je organiziranost manjšine njena avtonomna pravica, vendar je pomembno, da njeni zastopniki iščejo soglasne rešitve in zasledujejo usklajena stališča pri ključnih vprašanjih.
Urad je poudaril, da je poleg zaščite temeljnih interesov in pravic manjšine ter spodbujanju razvoja kulturnih, izobraževalnih in znanstvenih vsebin, pomemben poudarek potrebno dati tudi vprašanju mladih ter krepitvi skupnega gospodarskega prostora.
Poudarjen je bil pomen nadgradnje dosedanjega uspešnega sodelovanja na področju dvojezičnega predšolskega varstva, izobraževanja in znanosti, s posebnim poudarkom na strokovnem izpopolnjevanju, izmenjavah, skupnih projektih, asistentih slovenskega jezika in pri črpanju evropskih sredstev.
Urad bo predvsem na strokovni ravni nadaljeval začete vsebinske pogovore in z občutljivostjo skrbel za ustrezno naslavljanje vprašanj slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem pri sogovornikih na avstrijski strani.
Minister Gorazd Žmavc se je udeležil še slavnostnega odprtja razširjene in prenovljene Zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence ter Dvojezične zvezne trgovske akademije, kjer se je srečal z avstrijsko zvezno ministrico za izobraževanje in ženske Gabriele Heinisch-Hosek ter s koroškim deželnim glavarjem dr. Petrom Kaiserjem.
Znani kandidati
Stranki N.Si in SLS sta predstavili listo osmih kandidatov, ki se bodo 25. maja potegovali za sedeže v Evropskem parlamentu. Prvo ime je Lojze Peterle, ki ocenjuje, da tako dobre ekipe ne bo vodil nihče drug. Tako kot on tudi ostali verjamejo v zmagovit rezultat. Medtem je Zofija Mazej Kukovič, ki presenetljivo ni na listi SDS, sporočila, da se je sama odločila, da ne bo kandidirala.
Peterle ugotavlja, da skupno listo kandidatov za evropske poslance iz vrst N.Si in SLS sestavljajo ljudje, ki Evropo in slovenski status v njej jemljejo kot izziv. »Evropa nima alternative. Vesel sem, da bomo to poskušali povedati tudi s to ekipo. Mislim, da bomo dobili tudi zmagovit rezultat za tisto, kar verjamemo, da lahko Evropo in Slovenijo pelje naprej.«
Da je čas, da je tudi v Sloveniji več Evrope, meni podpredsednik N.Si Aleš Hojs, ki je drugi na listi. Tretje mesto pripada SLS - zaseda ga nekdanja državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Monika Kirbiš Rojs,
ki pravi, da ima veliko izkušenj na področju kohezijske politike. Nežika Pavlič je četrta na listi, predstavlja pa SLS. Sledita še Vida Čadonič Špelič (N.Si.), in poslanec SLS Jakob Presečnik.
Pred dnevi je svojo kandidatno listo predstavila tudi največja opozicijska stranka. Na čelu je zdajšnji evropski poslanec Milan Zver, sledijo poslanka SDS Romana Tomc, nekdanja poslanka SDS Patricija Šulin, predsednik strankinega ljubljanskega mestnega odbora in nekdanji vodja urada vlade za komuniciranje Anže Logar, zamejski odvetnik Damijan Terpin, podpredsednica podmladka SDS Carmen Merčnik, nekdanja nadzornica Holdinga Slovenskih elektrarn Vlasta Krmelj in strankin poslanec Andrej Šircelj. »Ekipa je odlična. Je kombinacija izkušenosti in mladosti, strokovno zelo kompe-tentna, lista ima tudi veliko političnih izkušenj, predvsem pa imajo vsi kandidati neko človeško vrlino, ki je prav tako pomembna,« je ocenil Zver.
Dvom in poizvedba
Bral sem, da je Simon Vrhunc, v.d. generalnega direktorja Kliničnega centra v Ljubljani, tamkajšnjemu duhovniku na materinski dan, 25. 3., prepovedal obhajanje maše in molitve za nerojene otroke in njihove starše.
Skušam biti zgleden državljan Republike Slovenije. Res pa je, da včasih molim za svojo pokojno mamo. Ne bi pa rad, da bi s tem kaj prekršil.
Obračam se torej na strokovnjake za zakonodajo Republike Slovenije, da me usmerijo, na katerega visokega uradnika se moram obrniti, da mi bo to dovolil in mi dal navodila, kje in katere dneve naj to molitev opravljam.
Hvaležen bom za ta podatek, da bom lahko pomiril svojo državljansko vest.
Že v naprej - hvala lepa!
Franci Markež
PS.: Za stik - Telefonski imenik
Ves zadnji teden se je javno obveščanje (in sledeča polemika) vrtelo okoli vprašanja varnosti in z njo povezanih težav. Mirno lahko rečemo, da tega problema (kot vrsto drugih) vlada sploh noče videti. Zanikati dejstva je edini način, ki ga je kirchnerizem našel, da opraviči popolno nedejavnost v zadevi, ki je prva na seznamu ljudskih skrbi.
Ko gre za življenje.
Zgodovinsko je bila Argentina varna dežela. Zadnja desetletja pa se je položaj počasi slabšal. V primerjavi z nekaterimi drugimi latinskoameriškimi državami je sicer še vedno na boljšem. A pot, pa kateri danes stopa, jo hitro približuje stanju, ki postaja nevzdržno. Zadnje vlade problemu niso posvečale pozornosti, ki jo zasluži. Gotovo v tem prednjači sedanja vlada, ki že nad deset let vodi državo, pa nikdar ni na tem področju zastavila resne politike. Ministri so prihajali in odhajali, pa nobeden ni bil resen strokovnjak, niti ni vprašanja zastavil s pravega zornega kota. V določenem trenutku, pod pritiskom primera Blumberg, so poostrili zakonodajo. Sedaj pa imajo namen da jo v okviru spremembe civilnega in kazenskega zakonika ponovno še bolj zvodenijo. Temu je treba dodati tudi, da se je v zadnjem času povečal problem mamil. Hude, a utemeljene so obtožbe, da so v to vpleteni nekateri policijski krogi, pa tudi politični dejavniki. Tako so na dnevnem redu kraje, ropi, ugrabitve, vse to povezano z rastočim številom ubojev, tudi kadar se žrtve ne upirajo in roparjem predajo avto, denar ali drugo imetje. Vprašanje varnosti je tako postalo že vprašanje življenja. Obup je vedno bolj na mestu.
Jaz linčam, ti linčaš ... Ker je pojav pretekli teden zahteval reke črnila (in ure na TV programih) je podpisani takoj vzel v roke slovar. Da, španskemu »linchar« odgovarja slovenski »linčati«. Pozor, nikakor ne zagovarjamo pojava, kjer se razjarjena gruča ljudi spravi na enega, običajno neoboroženega tatu in ga premlati do onemoglosti (ali celo do smrti). A ostro zavračamo stališče vlade, ki vse, kar spada pod kriminal, prikazuje kot »žrtev socialnih krivic«. Zadržanost vlade v tem primeru sovpada s položajem v ostalih težavah: zanika realnost. Na nek način je polemika okrog linčanja vladi prav prišla, da se je govorilo o tem pojavu, ne pa o nenehnih kriminalnih napadih in
ubojih, ki jim ne zna najti rešitve. Dejstvo, da vlada kriminal pripisuje le »socialni izključitvi« kaže na vso zlaganost sedanjega režima. Če trdijo, da je njihovo delo bistveno usmerjeno v »vključevanje«, kaj so delali zadnjih deset let, da je vedno več kriminala? V tem je podobno kot z inflacijo do pred kratkim: zanikati in prikrivati. To se vidi tudi v drugih pojavih. Vlada trdi, da je brezposelnost malo nad 4 %, glavni tajnik uporne CGT Hugo Moyano pa trdi, da dosega 18 %. Ob pomanjkanju varnosti vlada krivi tudi medije, češ da s svojim poročanjem povzročajo paniko in posnemanje. Še več, ko je guverner province Buenos Aires preteklo soboto napovedal izredno stanje v zadevi varnosti, je naletel na kritiko centralne vlade, češ da s tem »vznemirja« prebivalce. Scioli je bil deležen vrste vladnih napadov. Podoba noja, ki vtika glavo v luknjo, je najboljši prikaz vladnega zadržanja.
Težko stanje. V takem ozračju so tri uporne delavske konfederacije za ta četrtek, 10. aprila, napovedale splošno stavko. Ta ideja je že dolgo časa krožila po sindikalnih glavah, a čakali so na ugodni trenutek. Ta je gotovo prišel, saj vladni ugled nenehno pada. Kar 80 % prebivalstva meni, da se je stanje glede varnosti poslabšalo. Glede gospodarstva pa je tudi velika večina mnenja, da vlada ne zna rešiti težkih problemov. Poleg tega se je te dni izvedelo, da se bo plin, ne glede na odprave podpor, še dodatno podražil, kar lahko mesečne račune tega izdatka dvigne kar za 500 %. Vlada je napela vse sile, da bi preprečila uspeh stavke. Gre ji predvsem za to, da bi deloval transport. A do zaključka redakcije te številke kaže, da bo večina prevoznih sredstev tudi stavkala. Poleg tega se ljudje bojijo raznih izgredov. Sindikalne četice (piquetes) bodo pazile predvsem, da bodo ovirale prehod iz province v prestolnico. V notranjosti države pa je še več navdušenja nad stavko. Tam se socialna kriza še bolj pozna. In kaj vlada stori konkretnega spričo težav prebivalstva? Sedaj so »varovane cene« razširili na 302 izdelka. Delno so jim tudi zvišali cene do 3,2 %. A poleg tega števila izdelkov, ki so doslej dosegljivi le v veleblagovnicah velikih trgovinskih verig, se ostalo draži preko vsake mere. Vlada zaupa, da se bo inflacija končno umirila, zlasti, ker je dolar že nekaj mesecev prikovan.
NAŠE UČNO LETO
Začetna šolska proslava
Začetna šolska prireditev osnovnošolskih tečajev je neobičajno potekala v soboto, 15. 3. 2014, v Slovenski hiši.
Šolska družina je napolnila prostore cerkve Marije Pomagaj, kjer se je ob 9:30 pričela sveta maša, ki jo je daroval msgr. Jure Rode. Sv. maša je bila na čast svetemu Duhu. Vodstvo maše je prevzela Prešernova šola, petje pa otroci, ki so se udeležili letošnje počitniške kolonije v Cordobi.
Med bogato pridigo je mašnik dr. Rode poudaril štiri misli:
a)	Svetemu Duhu se priporočimo ne le zato, da nam odpre pamet, da se bomo tako veliko naučili (kar je seveda
tudi zaželeno), ampak zgolj zato, da bi nam odprl srce in da bi bili sposobni ločevati, kar je dobro in kar slabo v življenju, da bi naša pot bila Bogu všeč;
b)	Vijoličasta barva nam kaže pričetek postnega časa, ki sovpada s pričetkom šolskega leta. Po Jezusovem zgledu izrabimo ta čas za napredovanje v dobrih delih, za odpovedi, molitve,
tniškem domu v Doloresu v Cordobi, kamor zahajajo šolski otroci vsako leto januarja meseca.
Takoj po sv. maši je otroke in starše pozdravila v imenu šolske referentke gospe Alenke Prijatelj gospa Nadica Kopač Grohar, voditeljica Prešernove šole. Pohvalila je skrbne starše, ki svoje otroke vzgajajo v verskem duhu in jim vztrajno podajajo ljubezen do slovenske domovine. Ni pozabila na učitelje in katehete, ki skupaj s starši sodelujejo pri vzgoji otrok. V nagovoru je spodbujala otroke, naj s korajžo začnejo šolsko leto.
spoved. Primeren čas je, da premislimo, kakšno vrednost imajo otroci, ker so deležni takih skrbnih staršev, da jim nudijo možnost hoditi v versko, slovensko šolo, ko pa je toliko revnih otrok prepuščeni sami sebi;
c)	Dr. Rode se je nato spomnil prefekta Alojzija Starca ob 20. obletnici smrti. Obširno je nakazal njegovo življenjsko pot in kako je slovenska skupnost bila deležna njegove duhovniške gorečnosti. Delo je izvršil po zgledu predhodnika msgr. Antona Oreharja in po stopinjah blaženega Antona Martina Slomška.
d)	Na koncu se je še na kratko spomnil na duhovnika Rudolfa Hanže-liča, ki je zapustil nepozaben pečat v naši skupnosti. Hanželičeva posrečena zamisel nam je omogočila, da lahko še danes uživamo krasne počitnice v poči-
organizirali otroci počitniške kolonije. Pokazali so vse predmete, ki so jih izdelali med počitnicami v Cordobi.
Razšli smo se v upanju, da bomo z Božjo pomočjo uspešno prehodili šolsko leto.
AKB
OB 30-LETNICI SMRTI
Spomin na Miloša Stareta
Preteklo soboto, 5. aprila, je preteklo 30 let, odkar se je od nas poslovil gospod Miloš Stare. Ustanovitelju in do smrti založniku našega lista želimo ob tem posvetiti vsaj bežen spomin. Poglejmo, kaj so o njem napisali mladi. V Almanahu RAST-i srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka za leto 2001 je Nikolaj Luna Praprotnik takole opisal življenje tega velikega Slovenca:
Pogrešali smo običajno igro, ki je letos zaradi neizogibnih razlogov odpadla za začetno šolsko proslavo, ampak bo zaživela na Alojzijevi proslavi, tako nam je zagotovila voditeljica Balantičeve šole gospa Irena Urbančič Poglajen v svojem nagovoru. Omenila je še, da je leto 2014 razglašeno za mednarodno leto družine in da bo papež Bergo-glio 27. aprila 2014 za svetnika razglasil blaženega papeža Janeza Pavla II. skupaj z blaženim Janezom XXIII. Na koncu se je zahvalila še vodstvu otroške kolonije, gospe Mirjam Javoršek in spremljevalcem, za delo, ki so ga prostovoljno opravili v prid naših nadobu-dnežev. Poslovila se je do prihodnje Alojzijeve proslave.
Pred sv. mašo in po njej je bila priložnost za ogled razstave, ki so jo v veliki veži pred Rožmanovo dvorano
Miloš Stare je bil mož, ki je vse svoje življenje posvetil Sloveniji na najrazličnejših poljih javnega dela.
Rodil se je 11. junija 1905 v kmečki družini v Dolu pri Domžalah. Oče mu je kmalu umrl. Ko se e mati drugič poročila, e malega Miloša vzga-ala teta v Ljubljani. Tu e obiskoval ljudsko šolo in klasično gimnazijo. Že kot dijak je bil član mladinskih organizacij in kongregacije. Posebno sposobnost je pokazal pri odrskih in govorniških nastopih.
Študiral je pravo na Ljubljanski univerzi, diplomiral in se zaposlil v odvetniški pisarni dr. Mihe Kreka. Ko so v Ljubljani ustanovili prvo radijsko postajo, je bil imenovan v direk-torij. Pod tem vodstvom je prvič v živo zapela ljubljanska »radijska kukavica«. Pri bombnem napadu Nemcev so uničili radijsko postajo, ki je oddajala v Domžalah.
Ko je bil dr. Miha Krek nastavljen kot minister jugoslovanske vlade ter se preselil v Beograd, je vse politične in organizacijske posle v Ljubljani vodil Miloš Stare. Leta 1938 je bil izvoljen in je postal državni poslanec kot član Slovenske ljudske stranke. Kot dober govornik je imel povsod uspeh.
Ob prvem bombnem napadu na Beograd je bil ubit dr. Kulovec. Dr. Miha Krek je odšel kot minister in načelnik SLS v inozemstvo. Tedaj je vlada določila, da bo g. Stare vzdrževal z njim zvezo v zasedeni Sloveniji.
G. Miloš Stare je ustanovil ilegalni časopis, ki ga je začel izdajati že novembra 1941, z naslovom Svobodna Slovenija. Od tedaj se je štiri leta posvečal nabiranju poročil iz zunanjega sveta za nas in poročal o Sloveniji v inozemstvo. V uvodnikih je razlagal mednarodni politični položaj pa tudi komentiral naše domače dogodke.
Po sporazumu klerikalcev in liberalcev je bila podana podlaga za koalicijsko združenje vseh demokratičnih strank v ilegali. Tako je bila ustanovljena »Slovenska zaveza«, ki je delovala z veliko gorečnostjo in uspehom. G. Miloš je neumorno in neustrašeno skrbel, da je bila v stalni zvezi s slovenskim zastopstvom v tujini. Pridobil si je veliko prijateljev, pa tudi veliko sovražnikov.
Komunisti so nanj pripravljali atentat, ki jim ni uspel; g. Stareta je rešil dr. Krivec. Kasneje se je g. Stare umaknil v Trst; tudi tu so
mu stregli po življenju. Tako se je zgodilo, da je leta 1944 »Slovenska zaveza« prenehala delovati - takrat, ko bi bila najbolj potrebna. Skupno z dr. Šmajdom in dr. Jelencem so zasnovali Narodni odbor. Sestavljali so ga državni poslanci, ki so bili dosegljivi v Ljubljani.
Prve seje Narodnega odbora so se začele v januarju 1945 in trajale vse do začetka maja. Tako je bil sestavljen parlament v Ljubljani, ki je 3. maja razglasil ustanovitev narodne države Slovenije. Narodni odbor ni nikdar prevzel oblasti v Sloveniji in ni odgovoren za nadaljnji razvoj dogodkov na Slovenskem.
G. Stare se je umaknil iz Trsta v Rim, nato pa se je odločil, da bo delil usodo s Slovenci v zdomstvu.
Po prihodu v Argentino je, kot vsi politični emigranti, prijel za ročno delo. Delal je pri gradnji letališča na Ezeizi. Služil si je trd kruh begunca.
Že ob prihodu v Argentino je bil med ustanovitelji Društva Slovencev, osrednje organizacije, iz katere so potem vzklile še druge: pevski zbori, gledališke družine itd.
Bil je več let predsednik Društva Slovencev, rad pa je pomagal in sodeloval pri vseh krajevnih domovih in organizacijah. Bil je odličen govornik in vsaki prireditvi je dal posebno svečanost. Ponovno je pričel izdajati tednik Svobodna Slovenija. Prva številka je izšla 1. januarja 1948 pod geslom: zvestoba svobodi, resnici in pravici. V uredništvu je delal vse do svoje smrti. Svobodna Slovenija izhaja še danes in povezuje vse Slovence v Argentini.
G. Miloš Stare je ustanovil še svojsko emigracijsko založbo Zbornik Svobodne Slovenije, ki je dragocena priča kulturnega dela slovenske politične emigracije po letu 1945.
Gospod Stare je poučeval tudi na slovenskem srednješolskem tečaju, in sicer uvod v politično zgodovino. Dijake je učil tudi nastopati kot recitatorji in govorniki.
Poročen je bil z operno pevko gospo Franjo Golob. Ko je umrla, je začel vidno pešati in 5. aprila 1984 umrl.
Gospod Miloš Stare je vedno upal, da bo nekoč Slovenija svobodna in demokratična država.
Skrb za izseljence
Izseljenski duhovniki so bili konec marca v Sloveniji na spomladanski pastoralni konferenci. Glavna tema je bila povezana z uresničevanjem pastoralnega načrta Pridite in poglejte. Z njim želi Cerkev na Slovenskem ustvariti pogled v organizirano delo za prihodnost.
Analizirali so trenutne razmere po slovenskih izseljenskih župnijah. Pogovarjali so se o slovenskih domovih. Sklenili so, da bodo slovenskim škofom priporočili, da so neka-
tere skupnosti po svetu na prelomni fazi, kjer je treba poskrbeti za prisotnost duhovnika, da ne bi skupnosti ugasnile. V mislih so imeli še posebej argentinsko skupnost.
»Treba bo narediti analizo razmer v krajevnih Cerkvah, kako prav razvrstiti potrebe in moči, ki so na voljo,« je za Radio Ognjišče dejal msgr. Janez Pucelj, ki je koordinator dušnega pastir-stva po svetu. Udeležence - prisotni so bili skoraj vsi izseljenski duhovniki - je v
Hiši kruha, ki jo vodijo sestre uršujinke pri Svetem Duhu pri Škofji Loki, obiskal tudi škof Peter Štumpf, ki je pri Slovenski škofovski konferenci odgovoren za pasto-ralo izseljencev.
Konference tudi »pomagajo graditi povezanost in duhovniško skupnost«. Druženje je zelo pomemben dejavnik pastoralnih konferenc, pravi msgr. Pucelj in dodaja: »Da bili drug drugemu blizu, si med seboj delimo veselje in tegobe svoje poklicanosti.«
MENDOZA
Obisk mendoškega misijonarja iz Afrike
SREDNJEŠOLSKI TEČAJ RMB
Zopet so se odprla šolska vrata
Ko smo točno pred petdesetimi leti izvedeli, da je naš sovrstnik Matevž Štirn zapustil našo skupnost in se preselil v Rosario, da bi se tam vključil v misijonsko delovanje, smo bili osupljivo presenečeni, saj je bil med nami najbolj živahen, prebrisan in včasih tudi nagajiv. Mogoče je bil naš pretres podoben presenečenju prijateljev nekaterih Jezusovih apostolov, ko jih je povabil med svoje učence, saj so
se brez dvoma tisti izbranci zdeli najmanj »svetniški«.
V prvih štiridesetih letih je brat Matevž deloval po vsej Argentini in se lotil predvsem organiziranja duhovnih vaj. Nekaj let je bil tudi pobudnik med slovensko mendoško mladino, da je med šolskimi počitnicami pod njegovim vodstvom z navdušenjem misijonarila na severu Argentine med najbolj revnimi ljudmi. To je pustilo med mladimi močan duhovni pečat in vsi udeleženci se z veseljem spominjajo tega solidarnega delovanja. V Demokratični državi Kongo pa deluje že deset let.
Ko je bil med nami na počitniškem oddihu smo ga povabili, naj nam predstavi svoje misijonsko delo in je z veseljem sprejel predlog. V nedeljo, 23. marca, nam je po sveti maši najprej prikazal, kakšna je duhovna oskrba krčanskega občestva v Kinshasi - glavnem mestu Konga. Potem pa smo z zanimanjem sledili razlagi o
socialnem in političnem stanju v tej sicer bogati, a obubožani afriški državi.
Kongo šteje 70 milijonov prebivalcev, povprečna življenjska doba pa je samo 47 let. Največjo nesrečo za državo predstavlja rudniško bogastvo oziroma korupcija, ki ob njem nastaja, vojne, genocid prebivalstva, revščina, izseljevanje. V tej državi je 80 odstotkov »sivega zlata« na svetu, ki se imenuje koltan (ime je zloženo iz sestavnih elementov: kolumbij in tantal). Ta ruda se uporablja na svetovnem trgu za izdelavo mobilnih telefonov, prenosnih računalnikov, elektronskih igrač, satelitov itd. Za to bogastvo se borijo multinacionalna podjetja iz najbolj »civiliziranih« držav, kot so Bayer, Nokia, Sony in druga, za katera je vsaka oblika izkoriščanja dovoljena, tudi z namenom financiranja vojn, podkupovanja vladarjev, ekonomskega pritiska na javna občila itd. Ta brezmejni pohlep naj bi zahteval več kot pet milijonov življenj, a o tem svetovne obveščevalne družbe ne govorijo. Nobena od najbolj ekonomsko razvitih držav, kjer delujejo ta podjetja, tega groznega zločina nad človeštvom ne priznava. Ker so prebivalci v rudnikih bolje plačani, zapuščajo polja in druge dejavnosti. V to delo je vključenih na tudi tisoče otrok, ki ne hodijo v šolo in so po svoji telesni majhnosti sposobni, da se plazijo po nizkih rudnikih. Veliko jih ostane zakopanih v rovih. Vsak kilogram koltana zahteva dve otroški življenji.
Nato smo brata Matevža vprašali, pri čem bi morali mi sami sodelovati, da to grozno izkoriščanje afriške dežele preneha ali se vsaj ublaži. Kolikor je v naši moči, bi med svojimi prijatelji in znanci morali to dejstvo razširjati in obsojati. Prav tako ne smemo pasti v skušnjavo, ki nam jo ponuja potrošniška družba, da vsako leto zamenjujemo zadnje modele mobilnih telefonov ali računalnikov, če pa jih že menjamo, bi morali stari telefon ali računalnik dati v reciklažo.
Na koncu smo se bratu Matevžu Štirnu zahvalili za pogovor in mu zaželeli veliko uspeha pri njegovem misijonskem delovanju v Afriki ali kje drugod.
mb
Začetek pouka na Slovenskem srednješolskem tečaju ravnatelja Marka Bajuka je bil v soboto, 8. marca, ko smo imeli popravne, dopolnilne ter sprejemne izpite za prvi letnik. Prijavilo se je 28 učencev, ki so izpit uspešno opravili in postali dijaki Tečaja.
Naslednjo soboto, 15. marca, smo nadaljevali z
izpiti, nato smo opravili vpisovanje in šli v cerkev Marije Pomagaj k sveti maši. Daroval jo je delegat dr. Jure Rode s prošnjo za blagoslov v šolskem letu, ki smo ga začeli. Pri pridigi se je spomnil dr. Rudolfa Hanželiča in dr. Alojzija Starca ob 20. obletnici njegove smrti. Oba sta bila vzgojitelja, ki sta se posvečala mladini. Pri
maši je bilo ljudsko petje mladinskih pesmi pod vodstvom petošolcev. Po maši je dijake in starše pozdravila ravnateljica Tečaja prof. Neda Vesel Dolenc. Posebej je nagovorila dijake, ki so se letos pridružili srednješolcem. Vse pa je opozorila na pravila Tečaja in dijake navduševala za redno učenje.
Noč knjige
Po vzoru tujih držav, ki organizirajo Noč knjige na mednarodni dan knjige 23. aprila, bo ta v Sloveniji potekala prvič. Premierni knjižni praznik bo potekal v sodelovanju s hrvaškimi kolegi, ki so jo prvič pripravili pred dvema letoma in je doživela zelo dober odziv.
Ideja za tovrstno enodnevno intenzivno dogajanje je stara, saj sega v 80. leta prejšnjega stoletja, ko so španski knjigotržci in založniki začeli izpostavljati pomen knjige, kot je povedal pobudnik projekta pri nas, direktor založbe Sanje Rok Zavrtanik. Ta zamisel je spodbudila Unesco, da je leta 1995 razglasil 23. april za svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Vodja rokopisne zbirke v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) Marijan Rupert je povedal, da gre za nevladni in nekomercialni projekt, ki je že pred izvedbo dobro sprejet.
Konec marca se je zaključil rok za prijavo prirediteljev in odziv je izjemen. Priključilo se je 65 krajev, vključno z zamejskima Celovcem in Trstom, 134 prizorišč, izvedenih pa bo okoli 230 prireditev.
Podobna prireditev od leta 2012 poteka torej na Hrvaškem, že dalj časa pa v Nemčiji in Veliki Britaniji. Letos se bodo projekt prvič izvedli tudi v Srbiji in predvidoma v Bosni in Hercegovini.
Dogodki bodo od zgodnjega večera do ene ure zjutraj potekali po knjigarnah, knjižnicah, šolah, ulicah, trgih in drugih prizoriščih po vsej državi. Med drugim bodo to javna branja, srečanja z avtorji, podpiso-
vanja knjig in razstave. Večerni program bo dopolnil dnevni program za mlajše. Ta že nekaj let poteka po nekaterih slovenskih šolah in bo pomenil le še nadgradnjo Noči branja.
Mednarodna slovesnost ob odprtju bo ob 18. uri v NUK-u, pred Slovenskim etnografskim muzejem pa bo zaživel trg Tisoč in ene noči, kjer bo poleg branja, predstave in koncerta organiziran tudi knjižni bazar. Noč knjige 2014 bo potekala pod častnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za Unesco.
Na spletni strani Noči knjige naznanjajo dogodek, katerega poslanstvo je, da »podpira in slavi knjigo in branje kot temeljna gradnika zdrave družbe, nagovarja vse generacije bralcev in spodbuja dvig bralne kulture, pismenosti ter vrednot domišljije in znanja v družbi«.
Spomini na dr. Janka Kralja (5)
Nadaljujemo z objavo pogovora Erike Jazbar s prof. Martinom Krannerjem, ki je bil objavljen v goriškem tedniku Novi Glas (letnik XIX, št. 3, 30. januar 2014).
kakšen človek je bil Janko kralj?
Imponiral je zaradi krepke postave in, če odkrito povem, v spominu so mi ostale njegove namrščene, prav košate obrvi, ki so izstopale. Žena Anica je bila ob njem čisto drobna, medtem ko so bili otroci po postavi bolj podobni očetu. Svoje misli in ideje je znal prepričljivo uveljavljati, sproščeno je govoril, za vsako stvar, o kateri je govoril, si imel vtis, da je prepričan, da se bo pozitivno iztekla in uresničila. Bil je zelo dinamičen v svoji dejavnosti, a v nastopu umirjen, nikoli nervozen. Imel je močan značaj.
Zastopal je stališča, ki so jih zagovarjali v Ljubljani v vrstah SLS. Zelo dobro in zelo zgodaj je dognal, kaj je OF, kakšne namene ima, kako je nevarna, kdo se za njo skriva. O komunizmu je že v tridesetih letih veliko pisal pa tudi javno nastopal. V Ljubljani je bil zato
povezan s stranko, ki je imela do OF in komunizma jasno odklonilno politiko, in sicer SLS. Postal je njen predstavnik za Primorsko. In njegovi nasprotniki, ki so bili v glavnem v OF, so to dobro vedeli.
kakšen voditelj pa je bil?
Dobro je poznal takratno dogajanje na celotnem Primorskem, pa tudi v Ljubljani. Če se je koga bal, je to bila le OF, saj so v njej komunisti odločali o likvidacijah svojih ideoloških nasprotnikov.
Kralja sem vedno vikal, bil je starejši, pa tudi zato, ker je bil v nastopu gosposki. Zavedal se je, da je na Primorskem težko zastopati ljubljanska stališča. Je pa vseeno vztrajal, ker je bil prepričan, da izbira sredincev do komunistične OF ni prava rešitev, da je treba dihati z Ljubljano in da pokrajinska ločevanja šibijo delovanje katoliškega tabora.
Znal je pritegniti ljudi, bil je
karizmatičen. Da so ljudje tudi na Primorskem spoznali, kaj je OF, je precej njegova zasluga. Imel je veliko pristašev med duhovniki in laiki. Med duhovniki so bili na primer Mirko Brumat, ki se ni udejstvoval na političnem polju, deloval je predvsem na verskem področju. Franc Močnik si je prizadeval, da bi Katoliško akcijo organizirali tudi na Goriškem, pa ne po italijanskem vzorcu, saj je bila ta napol državna. Vendar ni našel posluha. Naj pripomnim, da smo jo še po vojni skušali organizirati, vendar smo bili neuspešni. Kasnejši goriški nadškof Pangrazio je bil v tridesetih letih duhovni asistent Katoliške akcije in je bil v Rimu navzoč na sestanku s papežem, ko smo mladci leta 1938 prejeli potrditev kot Katoliška akcija. Ko sem se z njim v Gorici po vojni pogovarjal, bil je že goriški nadškof, mi je potožil, da goriški slovenski duhovniki Katoliško akcijo nekako odklanjajo in so do nje pasivni.
Zakaj?
Češ da je državna italijanska.
V Italiji je bila med fašizmom po konkordatu leta 1929 dopuščena, bila pa je v veliki meri režimska. Naša bi bila ločena od italijanske, bila bi slovenska. Vendar imam vtis, da je bil problem tudi v tem, da so jo enačili s škofom Rožmanom, proti kateremu je bila nasprotna propaganda vseskozi ostra in mestoma nekorektna. Ljubljanske Katoliške akcije pa niso poznali.
Duhovniki z Goriškega so imeli vsak četrtek sestanke na nadškofiji, na katerih so se pogovarjali o aktualnih temah, to navado so ohranili tudi po vojni. Ko je bil na sestanku govor o Katoliški akciji, je bilo opaziti, da jih predmet pogovora ne zanima.
Franc Močnik je bil že po značaju bližji Katoliški akciji, saj je bil trden glede načel in kot matematik natančen. Katoliška akcija mu je bila blizu tudi zato, ker je zahtevala red in odločnost načel.
kakšno vlogo je odigral Janko kralj v medvojnih letih, ko ste z njim sodelovali?
Odigral je vodilno vlogo, saj
je okoli sebe zbiral ljudi in jih usmerjal. Ko je začela delovati OF, je bilo pomembno, da je bilo jasno povedano, kdo se za OF skriva in kakšne metode uporablja. To se je najbrž poznalo tudi kasneje, ko so nastopila ključna leta, in sicer 1944-1945, in Janka Kralja ni bilo več v Gorici, pa niti več med živimi, saj je 27. decembra leta 1944 umrl v Rimu. Ko se je 9. septembra 1943 umaknil iz Gorice, je skupina ljudi, ki jo je usmerjal, veliko izgubila, saj jim je zmanjkala karizmatična osebnost, vendar so vztrajali. V dveletju nemške uprave so goriški Slovenci zaradi svojske politične in družbene situacije imeli možnost, da se po fašističnem zatiranju ponovno poslužujejo maternega jezika na družbenem in kulturnem področju, pa tudi v šoli, v krajevnih upravah, na sodišču in na prosvetnem področju. Pomembno vlogo pri uresničevanju vsega tega so imeli tudi nekateri goriški kulturniki in ne le inteligenca, ki je prišla iz Ljubljane.
(Konec prihodnjič)
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
SLOVENCI V ARGENTINI
IX. Slovenski dan v Argentini. Pripravilo ga je predstavniško društvo slovenske demokratske emigracije v Buenos Airesu Zedinjena Slovenija ob sodelovanju društev, ustanov ter domov novih slovenskih izseljencev za nedeljo, 5. aprila. Vsi so vneto in požrtvovalno sodelovali z namenom, da bi ob zdravi slovenski družabnosti rojaki prebili nedeljski dan in da bi končno s svojo udeležbo na slovenskem dnevu podprli vse tiste, ki so med nami pomoči drugih potrebni, ker so v stiski in potrebi. Sveto mašo na Pristavi je imel g. direktor Anton Orehar. V cerkvenem govoru je poudarjal potrebo medsebojne povezanosti in ljubezni ter dolžnost ohranitve zvestobe veri in narodu. Rojakom je polagal na srce, naj si med seboj v potrebah pomagajo in naj podpirajo tudi tiste, ki delajo za slovensko izseljensko skupnost. Kljub raznolikosti in potrebi po zdravem tekmovanju med posameznimi krajevnimi slovenskimi naselji z domovi na čelu je treba vedno ohranjati čut za skupno delo. Ena od važnih nalog skupnega dela je skrb za ohranitev in vzdrževanje slovenskih šolskih tečajev, da bodo otroci znali slovensko govoriti in brati. Prav tako je priporočal rojakom, naj od okolja sprejmejo vse, kar je lepo in dobro, ohranjajo pa pri tem vedno najlepše slovenske verske in narodne vrednote.
Slovenski srednješolski tečaj v Buenos Airesu v letu 1963. V letu 1963 je Slovenski srednješolski tečaj v Buenos Airesu obsegal 3 letnike, v katerih je 10 profesorjev poučevalo 47 dijakov in dijakinj. V tečaj se je sicer vpisalo 53 fantov in deklet, pa vsi niso bili toliko vztrajni, da bi vzdržali do konca leta ter je tako končne izpite dočakalo 12 dijakov in 35 dijakinj. Vsi ti so ob koncu leta dobili spričevala. Profesorski zbor so v letu 1963 sestavljali: Č. g. direktor Anton Orehar je poučeval verouk v vseh treh letnikih; slovenščino so poučevali gg. Edi Škulj, Tine Duh in gdč. Milena Jerebič; zgodovino Slovencev gg. Tine Debeljak ml. in Pavle Rant; zemljepis Slovenije gg. Jože Poznič in Simon Rajer; g. prof. Alojzij Geržinič je učil v tretjem letniku svetovno književnost, g. Zorko Simčič pa je v istem letniku predaval človečansko vzgojo. Za koordinacijo je skrbel g. Marko Kremžar.
osebne novice. Poroka. Poročila sta se Jože Vombergar in gdč. Fani Uštar. Mlademu paru želimo ob vstopu v novo življenje vso srečo in veliko božjega blagoslova.
Družinska sreča. V Slovenski vasi v Lanusu je družino Mirka Goljevščka in njegove žene ge. Marije, roj. Glavič, razveselila hčerka, ki je pri krstu v cerkvi Marije Kraljice dobila ime Norma Helena. Krstil jo je g. vikar Janez Petek, botrovala sta pa Rezka Glavič in Mirko Žboger. Srečni družini naše čestitke.
(Svobodna Slovenija, 9. aprila 1964 - št. 15)
RESUMEN DE ESTA EDICION
PO DVEH LETIH SPET PAPIR
V radeški papirnici je po dveh letih ponovno stekla proizvodnja papirja. Direktor družbe Radeče papir nova Igor Rakuša je povedal, da bodo ta mesec na papirnem stroju štiri proizvedli 2000 ton papirja. Ko bo stroj začel delovati s polno zmogljivostjo, bodo na njem lahko proizvedli tudi do 2700 ton papirja.
NOVI POLETI S PORTOROŠKEGA LETALIŠČA
S 1. majem bodo med Portorožem ter italijanskimi Catanio, Salernom in Rimom vzpostavili redno letalsko čartersko povezavo. Povezava, v katero bo italijanski partner CTM Travelair v petih letih vložil po 3,7 milijona evrov letno, bo delovala skozi celo leto dvakrat tedensko, letalo družbe Minoam Air pa bo lahko prepeljalo do 50 potnikov naenkrat.
ZAPIRANJE PREMOGOVNEGA RUDNIKA
Državni zbor je z 58 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik (RTH) in razvojnem prestrukturiranju regije. Z novelo se zapiranje rudnika podaljša s konca leta 2015 na konec 2018, hkrati pa se RTH za letos zagotovi dodatne štiri milijone evrov.
USPEŠNO POSLOVANJE
Letrika iz Šempetra pri Gorici je z nemško korpora-cijo Deutz podpisala petletno pogodbo o sodelovanju v skupni vrednosti prek 140 milijonov evrov. Deutz je za Letriko eden najpomembnejših kupcev alternatorjev in zaganjalnikov, pogodba - ta je veljavna do konca 2018 - pa slovenski družbi prinaša dodatno stabilnost in rast prodajnega programa motorne elektro opreme.
PO SVETU
VOLITVE NA MADŽARSKEM
Na nedeljskih parlamentarnih volitvah na Madžarskem je vnovično zaupanje za nadaljnja štiri leta vodenja vlade prejel Viktor Orban. Njegova konservativna stranka Fidesz je prejela dobrih 44,5 odstotka glasov, medtem ko se je leva koalicija Enotnost uvrstila na drugo mesto s slabimi 26 odstotki. Čeprav tudi po novi zakonodaji manjšine v parlamentu ne morejo imeti svojih poslancev, pa bo odslej slovenska skupnost imela svojo zagovornico - profesorico iz Monoštra Eriko K0leš Kiss. Volitev se je po podatkih državne volilne komisije, na katero se sklicuje madžarska tiskovna agencija, udeležilo 61,2 odstotka volilnih upravičencev. Stranka premierja Orbana je s 44,5 odstotki glasov dobila veliko večino - 133 sedežev - v 199-članskem parlamentu. Po poročanju tujih tiskovnih agencij sicer še ni jasno, ali ima tudi ustavno večino. Vodja opozicijske stranke Enotnost - ki bo imela v parlamentu 38 sedežev -Gordon Bajnai je priznal poraz.
ŠE ENA ODCEPITEV?
V Ukrajini se soočajo z grožnjami o odcepitvi še enega dela države. Proruski aktivisti so namreč v mestu Doneck na vzhodu države zasedli glavno upravno stavbo in razglasili ustanovitev suverene ljudske republike, ki je neodvisna od kijevskih oblasti. Ruska tiskovna agencija ob tem poroča, da so deklaracijo o suverenosti ljudske republike Doneck prebrali na seji regionalnega sveta. Na njej so razpisali referendum o priključitvi Rusiji, ki naj bi bil 11. maja. Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk je zaradi teh dogodkov v regijo že napotil svojega namestnika.
OBLETNICA V RuANDI
7. aprila pred 20 leti se je v afriški državi Ruanda začel genocid, v katerem je bilo v samo sto dneh ubitih več kot 800.000 ljudi. Povod morije je bila sestrelitev letala, na katerem sta bila ruandski in burundijski predsednik. Skrajneži iz plemena Hutujev, ki mu je pripadal tudi umrli ruandski predsednik Habyariman, so dejanje pripisali plemenu Tutsi. Hutujske milice, vojska in ostanki predsednikove garde so začeli pogrom nad Tutsiji, ki so predstavljali približno deset odstotkov prebivalstva. Tarča so bili tudi zmerni Hutuji, ki niso želeli sodelovati pri pokolih. Med vojno je iz Ruande zbežalo več kot dva milijona ljudi.
VOLILNA UDELEŽBA PO EVROPI
Nedavne lokalne volitve v Franciji so znamenje za preplah za vso Evropo. Skoraj 40 odstotkov volilnih upravičencev se namreč ni udeležilo glasovanja. Nekaj podobnega se pričakuje tudi za volitve v Evropski parlament. Francoski jezuit, urednik jezuitske revije Etudes, p. Francois Euve ob nizki volilni udeležbi ne verjame, da se državljani ne zanimajo več za demokracijo. Večina se zaveda, da je volilna pravica pomembna, da je z njo mogoče urejati skupnost. Po drugi strani pa današnji veliki izzivi načenjajo vprašanja, ki jih mnogi preprosto ne razumejo in mnogi ne
zaupajo več odgovorom velikih strank. Volilna udeležba bo verjetno bolj nizka tudi pri volitvah v Evropski parlament konec maja. F! Euve meni, da bo prišlo celo do negativnega rekorda pri volilni udeležbi. To pa zato, ker ljudi Evropa ne zanima več in so do Evropske unije zelo kritični.
Afganistan
V Afganistanu so v soboto potekale predsedniške volitve, na njih pa so izbirali tudi člane svetov 34 afganistanskih provinc. Zaznamovala jih je visoka volilna udeležba, zato so morali na nekaterih voliščih glasovanje podaljšati. Po prvih ocenah je svoj glas oddalo sedem od 12 milijonov volilnih upravičencev oziroma 58 odstotkov. Kot kaže, bodo predsednika dobili v drugem krogu saj nobeden od osmih kandidatov ni dobil absolutne večine. Prvi delni izidi bodo znani v nekaj dneh. Tako v Afganistanu kot tudi drugod po svetu ocenjujejo, da so volitve izvedli uspešno, čeprav so morali nekatera volišča zaradi nemirov zapreti.
Fundador: MILOŠ sTARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Franci Znidar / Re-daccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR Buenos aires - ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@ gmail.com. Za Društvo ZS: Franci Žnidar / Urednik: Tone Mizerit
Sodelovali so še: Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Urška Makovec, Ana Klemen Boltežar, Marko Vombergar, Nikolaj Luna Praprotnik in Miha Bajda. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina.
LA MEMORIA CONTINUA VIVA
En Grahovo se conmemoro a las vfctimas locales de la revolucion comunista. Todo comenzo con la bendi-cion del monumento a las vfctimas y siguio con la santa misa ofrecida por el decano de Cerknica, Maksi Ipavec. El 24 de noviembre de 1943, a plena luz del dfa, en el centro del pueblo de Grahovo quemaron a un grupo de domobranci y aldeanos de manera brutal. En recuerdo a estas vfctimas del comunismo, suprimidas de la memoria historica por mas de 70 anos, se coloco un monumento con su placa conmemorativa. (Pag. 1)
ELECCIONEs PARA EL PARLAMENTO EUROPEO
El Presidente de la Republica de Eslovenia, Borut Pahor, convoco a elecciones para elegir a los miembros eslovenos en el Parlamento Europeo. El decreto fue publicado el dfa 14 de febrero de 2014. La eleccion de los nuevos miembros eslovenos al Parlamento Europeo se llevara a cabo el domingo 25 de mayo de 2014. Los ciudadanos eslovenos que residen en la Argentina de forma permanente recibiran una notificacion de la convocatoria a las elecciones y las posibles modalidades para el ejercicio del derecho de voto. Junto con la notificacion recibiran los materiales electorales que incluiran una boleta oficial en blanco y la tarjeta de votacion. El 25/05 se podra sufragar, como en otras oportunidades, en la embajada de la republica de Eslovenia en Buenos Aires, Avda. Santa Fe 846, 6° piso, en el horario de 9 a 17 horas. Los padrones podran ser consultados para salvar errores o actualizar datos hasta el viernes 9 de mayo del corriente ano en la embajada. (Pag. 1)
INCIO LA PRIMARIA...
El acto de inicio de las clases de los cursos de idioma esloveno de los sabados por al manana, que habitual-mente se realizaba en domingo, este ano se llevo a cabo el 15 de marzo en horas de la manana en el centro esloveno capitalino, donde tiene su sede la iglesia de Marija Pomagaj. Asf, a las 9:30 horas todas las familias partici-paron de la misa que ofrecio el delegado pastoral Dr. Jure Rode. Finalizada la misma, se dio la bienvenida al nuevo ciclo lectivo. Los chicos que viajaron a Cordoba, expu-sieron las producciones y manualidades que realizaron durante su estadfa en la provincia mediterranea. (Pag. 3)
MILOŠ STARE, A 30 ANOS DE SU MUERTE
El pasado 5 de abril se recordaron los 30 anos de la desaparicion ffsica de un hombre que dedico su vida a Eslovenia en diversos campos de la vida publica: el senor Miloš Stare. Nacido en 1905, estudio derecho en Ljubljana y obtuvo un trabajo en la oficina de abogados del Dr. Miha Krek. En 1938 se convirtio en diputado. Anos mas tarde (1941) fundo un periodico clandestino, Eslovenia libre, en el que informaba sobre la situacion en el exterior y luchaba contra la ocupacion y por los valores democraticos. Esta tarea le valio amigos y enemigos, estos Ultimos intentaron atentar contra su vida. Opto por compartir el destino del exilio y llego a la Argentina. Fue uno de los fundadores de la Asociacion que reune a los centros eslovenos en Argentina. Y una vez mas, comenzo con la publicacion del semanario Eslovenia Libre, en el cual trabajo hasta su muerte en 1984. (Pag. 3)
...Y TAMBIEN LA SECUNDARIA
Por otra parte, los aspirantes al primer ano del curso esloveno Srednješolski tečaj realizaron su prueba de ingreso el sabado 8 de marzo proximo pasado en horas de la tarde. Ese mismo dfa, y a la semana siguiente, los estudiantes que no habfan aprobado, acreditaron sus conocimientos frente a las mesas examinadoras. Ese mismo 15 de marzo, a las 17 horas se reunieron todos los estudiantes (este ano el numero de inscriptos es de 136) en los salones para completar la inscripcion y parti-cipar de la misa con motivo del inicio del ciclo lectivo. La directora del curso les dio la bienvenida y los alento a esforzarse en sus estudios. (Pag. 4)
Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino, $ 820.-; pri pošiljanju po pošti: sivi papir, $ 1120.-; beli papir $ 1270.-; Bariloche; $ 950.-; obmejne države Argentine, 260.- US dol.; ostale države Amerike, 290.- US dol.; ostale države po svetu, 320.- US dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto, 210.- US dol. za vse države. Dolg za letnike v zaostanku se plača po ceni naročnine tekočega leta. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: V Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLEREs GRAFICOs VILKO s.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar
svobodna slovenija / eslovenia libre
MALI OGLASI
tM
TURIZEM TURISMO BLED
EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj Monsenor Marcön 3317 B, San Justo
Tel. 4441-1264/1265 GREGoR BATAGELJ, turistični vodnik v Sloveniji. Slovenski/španski jezik. Mob.: +386-(0)31-567-098. E-naslov: mgbatagelj@gmail.com
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologjia -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejfa - Tel.: 4464-0474.
ADvOKATI Dobovšek - odvetniki Somellera 5507 - C1439AAO - Capital Federal - Tel/Fax 54-11-4602-7386 E-mail:estudio@estudiodobovsek. com.ar
Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik. Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 43821148 / 15-4088-5844 - mariana.po-znic@gmail.com
Dra. ana C. Farreras de Kocar - SSu-cesiones - Contratos - Familia - Co-mercial - Laboral - Civil - Jubilaciones - Pensiones. Martes y jueves de 16 a 19 hs. Avellaneda 174 1° Piso /1704) Ramos Mejfa, Buenos Aires. e-mail: farrerasanac_te@yahoo.com.ar
GASTRONOMIJA
valutni tečaj
V SLOVENJI
7. aprila 2014
1 EVRO 1,37 US dolar 1 EVRO 1,51 Kad dolar 1 EVRO 11,15 ARG peso
od torka do vključno sobote
sabor
od 19. ure
naprej. Praznovanja, obletnice, srečanja. Cene ugodne, pristna domača hrana in kvalitetna postrežba. Rezervacije: 4658 4158. Avellaneda 450, Ramos Mejfa, Buenos Aires.
Planika catering - Ani Rode Slovensko in mednarodno pecivo po naročilu - Tel.: 4655-4422 ali 154073-3495
VERA WINES - VINOTEKA Prodaja domačih in uvoženih vin in penin. Poroke, praznovanja, podjetniška darila. Tel.: 4342-4112; Cel.: 153941-0078 - info@verawines.com. ar - Av. de Mayo 769, CABA. Od ponedeljka do petka od 11.30 do 19.30 ure, v sobotah pa od 10-18.ure.
POSREDOVANJA PATAGONIA Storitve Mana Cristina Breznikar Rant s.p. Vaš kontakt v Sloveniji. Osebna potovanja. Vzpostavimo stik med sorodniki. Pokojninski postopki, najemnine in več drugih storitev. E-mail: patagonia.storitve@yahoo.com
Bezgov čaj
w t I • • ■ v
za čisto kri in kozo
Bezeg (sauco) je že v času pred pokristjanjevanjem veljal za sveto drevo, zelo priljubljen pa ostaja tudi danes. Bezgovo cvetje se uporablja za čaj, v prehrani, za pripravo šabese in sirupa, ki ga lahko pripravimo tudi iz zrelih jagod. Tudi cvete lepo, tako da ga imamo lahko tudi kot grmovnico na vrtu, ki služi kot senca.
Iz posušenih cvetov pripravimo čaj, ki pospešuje potenje, znižuje temperaturo in preprečuje prehlad. V zimskih dneh, ko naokrog razsajajo virusi in imunski sistem oslabi, si pripravite skodelico bezgovega čaja in dodajte čajno žličko medu. Ljudsko zdravilstvo pravi, da čaj iz cvetov čisti kri in kožo ter odpravlja neprijeten telesni vonj. Pri uporabi listov in lubja bodite previdni, saj lahko ob nepravilni uporabi izzovete negativne učinke. Nabirate jih lahko od pozne zime do sredine jeseni. Čaj pa lajša težave ob zadrževanju urina, slabi prebavi, revmatizmu in naj bi bil učinkovit proti vodenici.
Za zajtrk si privoščite ocvrte bezgove cvetove, ki jih umešamo med jajca in pripravimo kot cvrtje. Ravno tako se cvetovi dobro prilegajo v palačinkah, in sicer v maso za palačinke dodamo še nekaj cvetov in spečemo ter postrežemo. V vročih poletnih mesecih pa se osvežite z bezgovim sirupom ali šabeso, ki se pripravlja na različne načine. Skupno je le to, da namočimo cvetove v vodo, dodamo sladkor in citronsko kislino ali limono ter na koncu spravimo v steklenice. Pogosteje uporabljamo cvetove, medtem ko na jagode ponavadi pozabimo. Vendar lahko iz njih naredimo odličen sirup ali marmelado ter razne džeme.
Bezeg uživamo skozi vse leto v obliki čajev, sirupov, sokov, v času cvetenja pa tudi za zajtrk ali malico. Vendar pa ne pretiravajte z njegovo uporabo. Že olimpionik Leon Štukelj je večkrat poudaril, da je ravno v zmernosti ključ do dolgega in zdravega življenja. Pa naj bo to pri hrani, gibanju ali popoldanskem počitku.
SLOVENCI IN SPORT
Društvo Slovenska Pristava
vabi na nastop ljudske pevske skupine Taščica iz Slovenije, in sicer v soboto, 26. aprila, ob 20h. V nedeljo, 27. aprila, po sveti maši pa vabljeni na občni zbor.
Uradne ure za stranke
v Slovenski hiši (atencion al publico)
V pisarnah v Slovenski hiši (Zedinjena Slovenija, Du-šnopastirska pisarna, Svobodna Slovenija) smo na razpolago rojakom:
ponedeljek, sredo in petek, od 12. do 18. ure.
Hvala za razumevanje!
uSPESEN MEt Kopja
Eva Vivod (Poljane Maribor) je v Gain-esvillu na Floridi na ameriškem študentskem atletskem tekmovanju zmagala v metu kopja. Orodje je vrgla 56,80 m, kar je nov mlajši članski rekord Slovenije in rekord njene univerze. Vivodova od
Eva Vivod
avgusta lani študira in trenira v Združenih državah Amerike v Virginii na univerzi Virginia Tech.
pozen SPREJEM
Slovenske olimpijce, ki so februarja v Sočiju osvojili osem medalj, je 7. aprila na sprejemu v Ljubljani pozdravilo več tisoč ljubiteljev športa. Razen skakalca Petra Prevca so bili prisotni vsi dobitniki kolajn na čelu s Tino Maze, dvakrat zlato alpsko smučarko, na odru pa je bil tudi del slovenske hokejske reprezentance, ki se pripravlja na SP
Poleg Mazejeve so navijače pozdravili Vesna Fabjan, bronasta tekačica na smučeh, prav tako bronasta biatlonka Teja Gregorin, deskar Žan Košir, ki je bil srebrn in bronast.
Olimpijski komite Slovenije je ob tej priložnosti predal čeke za denarne nagrade; vsaka zlata medalja je vredna 20.000 evrov, srebrna 1 7.500, bronasta pa 15.000 evrov. Trener dobi 80 odstotkov tega zneska, za vse pa bo potrebno plačati tudi davek.
Poleg sprejema olimpijcev, je navijače zabavala tudi glasbena skupina Modrijani.
poraz proti izraelu
Slovenija je v Portorožu s porazom proti Izraelu za letos zaključila z nastopi v Davi-sovem pokalu. Po prvem dnevu dvoboja je bil rezultat izenačen na 1:1. Točko Sloveniji je priboril Blaž Rola, ki je premagal najboljšega gostujočega igralca, 69. tenisača na svetu, Dudija Selo. Blaža Kavčiča, ki se je boril skoraj štiri ure, je premagal Amir Weintraub s 6:4 v odločilnem nizu.
A Izraelca sta dobila igro parov, ki je bila zaradi dežja s sobote prestavljena na nedeljo - zmagala sta s 3:1 v nizih, nato pa je odločilno točko osvojil Dudi Sela z zmago nad Gregom Žemljo, ki je v zadnjem trenutku zamenjal poškodovanega Blaža Kavčiča. Zadnja partija, ki ni več odločala o ničemer, zaradi pozne ure ni bila odigrana.
OBVESTILA
SOBOTA, 12. aprila:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 13. aprila: Cvetna nedelja. četrtek, 17. aprila:
Veliki četrtek. Obredi v slovenski cerkvi ob 20. uri. PETEK, 18. aprila:
Veliki petek. Obredi v slovenski cerkvi ob 19. uri. SOBOTA, 19. aprila:
Velika sobota. Obredi v slovenski cerkvi ob 21. uri. NEDELJA, 20. aprila: Velika noč. SOBOTA, 26. aprila:
Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši.
Občni zbor društva Zedinjena Slovenija, ob 20. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 27. aprila:
60. misijonska tombola v Slomškovem domu. SREDA, 30. aprila:
Občni zbor zadruge Sloga, ob 18.30, 9 de Julio
135, Ramos Mejia.
OSEBNE NOVICE
Smrt
V	Hurlinghamu je umrla Nataša Krečič roj. Ravnik (93); v San Luisu pa Rozalija Pustovrh roj. Frontini (73). Naj počivata v miru!
Krst
V	soboto, 5. aprila, je bil krščen v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Damjan G rilj, sin Andreja in Veronike roj. Vombergar. Botra sta bila Jožica Grilj roj. Malovrh in Marjan Vombergar. Krstil je delegat Jure Rode. Srečni družini iskreno čestitamo!
ASOCIACION ESLOVENIA UNIDA
Personeria Juridica: Decreto N° 1933/62 - Registro C 3754-350782 C O N V O C A T O R I A
En cumplimiento de las disposiciones legales y estatutarias se convoca a los senores asociados a la Asamblea General Ordinaria N° 67, que se realizara el dia 26 de abril de 2014, a las 19.00 hs. en el local de la calle Ramon L. Falcon 4158, Capital Federal, para tratar el siguiente ORDEN DEL DIA
1)	Designacion de 2 socios para refrendar, conjuntamente con el presidente y el sec-retario, el Acta de la Asamblea.
2)	Lectura del Acta de la Asamblea anterior.
3)	Consideracion de la Memoria, el Balance General, la Cuenta de Gastos y Recursos y el Informe de la Comision Revisora de Cuentas, correspondientes al Ejercicio comenzado el 1. de Enero de 2013 y finalizado el 31 de Diciembre de 2013.
4)	Aprobacion de la cuota social, a partir del 1. de Enero de 2014. Transcurrida una hora despues de la fijada en la Convocatoria, la Asamblea se realizara
conforme al articulo 16° de los Estatutos Sociales, con el numero de los socios presentes.
EL CONSEJO DIRECTIVO