Političen list za slovenski národ. F* polti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 10 kr. ▼ administraciji prejeman veljA: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I (Id., za en mesec 1 (ld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 28. Kaznanlla (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob \',6. uri popoludne. Štev. 166. V Ljubljani, v torek 23. julija 1889. Letiiil* XVII. Kesen opomin. Dovolj je besedičenja in prepira, dovolj javnega škandala, in danes hočemo govoriti zadnjo besedo o stvari, ki v tako temni luči kaže časopisje neke stranke. Ko bi se bila razpočila bomba na javnem trgu, — recimo: pred spomenikom Vodnikovim, — bili bi takoj vedeli označiti tak čin ali kot zlovoljen, ali pa segajoč do skrajne meje fanatizma. Toda če se v slovenskem dnevniku z neko časnikarsko resnobo, kakor je sicer v tem listu ne opažamo, razkrivajo besede in pogovori dveh velikih dostojanstvenikov kot dokazana resnica, takoj drugi dan pa vse to dementuje, pač ne verno, kateri izraz bi rabili za tako lahkomiselno početje. Kompetentna in naj-kompetentnejša oseba prekličete neresnično poročilo ter pojasnite stvar; vse zamán ! Kot „deus ex machina" pride na bojišče mož z Dolenjskega, ki naj bi bil najkompetentnejši ekseget dotičnega prizora v palači justičnega ministra. To je vendar preveč poguma, (ako grešiti na potrpežljivost in popustljivost čitateljev, na prizanesljivost celega slovenskega naroda. Najprvo toliko smodnika, da je bilo vse v oblakih dima; sedaj pa tako grozen obrat. Tako daleč smo torej prišli. Državnih poslancev zasobni pogovori morajo pomagati izzivati višje dostojanstvenike. Mi bi se sicer več ne pečali s to stvarjo, ki je, žal, za nas Slovence kompromitovalna v največji meri, ko ne bi trebalo uvaževati posledic. Kratko rečeno: škodovalo nam bode na zgoraj in spodaj. Ne bodemo pretresali in presojali, je li bilo umestno ali ne, da se je dotičnih dveh poslancev pogovor porabil v javnosti, in kako sta bila sprejeta. Da sta gospoda svojim ožjim prijateljem razkrila namen svojega pohoda in tudi besede, ki sta jih slišala iu govorila, to je pač naravno in o tem ne besede! Ali vprašati smemo, je li politično in modro, najprvo v javnih listih razkladati ta „procès verbal", dokler niso zaslišani svedoki?! Kaj pa poreče na vse te žalostne spletke eksceleucija justični minister, ko vidi, kako neopravičeno pretvarjajo in zlorabijo resnico? S Kakšnim obrazom bode pač v bodoče sprejemal slovenske državne poslance, ko se je prepričal, kako neprevidni časnikarji uporabljajo neistinita poročila? Prišel bode morda dan — in takih je za nas Slovence veliko, — ko bode nujno potrebno potrkati na vrata tega ali onega ministra, in kaj bodo naši poslanci dosegli, kako bodo sprejeti, ako se skaže, da žurnalistika za strankarske prepire uporablja pogovore, katere je vjela na preži za krčmarjevo mizo? Kaj bode storil v prihodnje gospod knezoškof, ko bi se mu še kdaj ponudila prilika, pogovarjati se z vladnimi zastopniki o tej ali drugi domači razmeri? Konstatujemo danes še jedenkrat izjavo višjega pastirja, ki je trdil, da je zapustil dvorano justičnega ministra z zavestjo, da ni ničesa govoril proti pravičnim zahtevam našim, marveč da je zanje govoril. Konstatujemo tudi, da knezoškof ljubljanski ne stoji na stališči državnih poslancev, od katerih moramo zahtevati, da se potezajo za naše interese, kjer in kolikor morejo. Pred očmi moramo imeti, da cerkveni dostojanstveniki niso odposlanci ljudstva, temveč da imajo v prvi vrsti druge dolžnosti, delovati v drugem krogu. To pa tudi vemo, da glas vladike na pravem mestu in o pravem času več zaleže, kakor še tako blagoglasno zveneče tirade kakega frazista na shodu volilcev. Kaj pa dosežemo, če si s strastnim izzivanjem odtujimo naklonjenost dostojanstvenikov, ki se ne menjajo z vlado, marveč ostanejo v svoji službi za čas svojega življenja? Ali je to realna politika slovenska? Kolikokrat se je povdarjalo, da Slovenci, katerih je številno primeroma tako malo, ne smemo odtujiti si niti jednega svojcev! In sedaj tak naval! Kdo je za to odgovoren ? In če „ima slovenski narod pravico, da to izve, naj pisarijo židovski listi potem, kar hočejo", kakor trdi najstarejši dnevnik, zakaj pa se ni jeden njegovih duševnih rednikov potrudil h g. knezoškofu, kjer bi bil zvedel golo resnico? Ali morda misli gospoda, da mora vsakdo iti k „raportu" v „Narodno Tiskarno"? Prav tako žalostno bode vplival na spodaj, na maso narodovo, ta časnikarski manever, ako se ti žalostni izgredi v bodoče ponavljajo. Narod naš je veren, rad je verjel doslej, dostikrat še prerad, slabim časnikom. Če pa se v prihodnjosti pokaže, kako se trudijo nekaterniki le iz osobne mržnje s kolom udrihati po možeh, ki so nedolžni, katerih veljava je vkoreninjena v krvi in življenju naroda, potem se bode zgodil preobrat, kakoršnega si Slovenci ne smemo in ne moremo želeti. Ali hočete, da pride ljudstvo v oblast narodnim demagogom ? Upajmo, da se to nikdar ne zgodi, najboljši možje se bodo ustavili korupciji iu demoralizaciji naroda. Zato pa jim je tudi sveta dolžnost, da se z vsemi silami protivijo pojavom, kakoršni so bili zadnje dni. S strastmi se ne vladajo in ne vzgojujejo narodi, in javno mnenje, oprto na zaslepljeno domišljijo, nima prihodnjosti. Odločno bodemo obsojali tiste, ki trosijo med narod dvome in omahljivost. „Cavete consules!" Mlarioslovenski kvas. ii. Ljudje so se dali tu in tam preslepiti z niče-vimi obljubami, a skoro se bodo streznili. Vedno ne zmaguje strastna ideja, nepremišljena prenagljenost. Tudi v hudih borbah ste premišljenost in zmernost kreposti rednih mož. A teh kreposti pogrešamo pri voditeljih nasprotne nam frakcije. Čuda ni, da se je dalo ljudstvo preslepiti. Da kmetijstvo iu zlasti rokodelstvo propada, to ve vsakdo; in po-topljajoči se stegujejo roke po bilki slame. Mlado-slovenska frakcija pa jim je podajala celo ladijo — obljub, in toneči obrtniki so zlezli na to ladijo. Vprašanje pa je, ni li ta ladija z vsemi obljubami iz papirja najstarejšega dnevnika, ali se ne bode utopila vsled teže obljub s tonečimi vred? Li- LISTEK. Pred sto leti. (Daljo) Se huje bilo je 13. julija. Tedaj že ni bilo nobenega reda in strahu več. Vsak je gledal le mi-se, vsak skrbel je le za-se. Prodajalnice so ostale zaprte, obrtniki so pustili delo, izvzemši kovače, ki so sulice kovali, po 50.000 v 36 urah. Pariz je bil živa podoba razdivjanega morja, kjer je vzbujeni vihar strasti dvignil duhove, katere sta do tedaj brzdala red iu postava. Ne sveto navdušenje za prostost, temveč besnost po prostosti šinila je vsakemu iu vsem v možgane, vladal jih jo pa grozeu strah. Vsakdo mislil si je, da se mora oborožiti, naj velja kar hoče. Tako je nastala umetno zane-tena razburjenost, ki je vsled jako pustolovskih popisov strašnih dogodkov čedalje huje naraščala. Ker je orožja bilo treba, jeli so ga iskati po hišah. Da so preiskovatelji po zasobnih stanovanjih ob takih prilikah vse pobrali, če tudi ni imelo z orožjem niti najmanjše podobe, mi že smete verjeti. Dosti ljubše nego orožje bilo jim je zlato, srebro, živež in vino; kar vse so jemali, kar je bilo kaj vredno. Orožje, kar se ga je na ta način nabralo, prišlo je večinoma potepuhom in raztrganim postopačem v roke, in Pariz je bil kar h krati jama razbojniška v pravem pomenu besede. Nihče ni bil več na ulicah varen. Taka druhal pridivjala je nad poboljševalni zavod sv. Lazarja, kjer je uničila vse knjigo, slike in zbirko prirodoslovsko; pohištvo je potrla, razbila in skozi okna pometala, žito in ostali živež pa s saboj vzela. Drugi drli so v klet, kjer so vinskim sodom v svoji nestrpnosti kar dna izbijali, da so se v raz-puščenem vinu v pravem pomenu besede kar valjali in konečno tudi res pijani kot muhe — potonili. Čez nekaj dni našli so ondi trideset oseb moških in ženskih v vinu utopljenih. Te je pravični Pog takoj na mestu hudodelstva prijel iu s sveta poklical. Na glave najbolj čislanih meščanov, ki so bili kralju udani, razpisali so prekucuhi velik9 denarne nagrade, češ, to so pravi sovražniki države in javnega reda, poulična sodrga trgala je pa med tem brez vsake kazni gospem zlate uhane iz ušes in rezala srebrne in zlate zapone od čevljic. Na novo ustanovljena narodna straža je le z veliko težavo zapre-čila, da niso po Parizu z nova pričeli pleniti. Dne 14. julija naskočila je druhal palačo pohabljeucev (Invalidenhotel), kjer se je polastila ondi shranjenih pušk in topov, nato pa odrinila proti bastili. To je bilo staro trdnjavsko zidovje iz 14. stoletja, kamor so tedaj jetnike zapirali. Zidovje samo na sebi je bilo pač tako trdno — bilo je namreč po 30 čevljev debelo — da bi se nikakor ne bila trdnjava morala podati, če bi se bila o pravem času zadostno z živežem preskrbela in pa potrebno število vojakov imela. Tako pa ni bilo ne tega ne onega, iu poveljnik de Launay, ki je bil med branitolji sam največja šalobarda, z vojaki vred ni imel poguma braniti se proti razcapani druhali! Trdnjava se je po kratkem boju podala. Joj, to je bilo veselje med zaslepljeno, sedaj zmagujočo druhalijo, ko ji je prišla bastila v pest. Odslej smatrala se je za gospodarja v Parizu, kajti bastila, ki je bila v njenih rokah, zdel se ji je najgrozuejši kraj v celem kraljestvu, kjer je kraljeva svojevoljnost z zaprtimi postopala, kakor se jej je ljubilo. Le hitro torej po ječah, da vidimo, kake žrtvo to svojevoljnosti ondi najdemo, morda celo na gnili slami od mrčesa načete. Ječ in jetnikov so res mnogo našli, o kakih zlorabljenih žrtvah se pa nič ne ve, da bi se jih bilo kaj dobilo. Toda kaj to! „Bastila je naša in mi gospodarji" ! kričala je druhal in pri tem je ostalo. Druhal pričela je moriti. Jeden najprvih, v čegar krvi si je ohladila svojo jezo, je bil pariški župan de Flesselles, več drugih ji je komaj ušlo. Na ŠM beralizem s svojimi načeli uničuje kmetijstvo in rokodelstvo — oba pa se ga poprijemljeta kot rešitelja ! Ali je program mladoslovonske frakcije v politični kuhinji najstarejšega dnevnika kaj druzega, nego cvet politiške liberalnosti v verskem oziru? Preganjani, trpinčeni kmet in rokodelec zatekata se v naročaj svojega tlačitelja, nadejaje se pri njem obrambe in zavetja? Ni ii to ironija? Frakcija ta se raduje, toda kako dolgo? Že sedaj, ako prav opazujemo, tvorite se med njimi dve stranki: „mladih" in dvakrat „mladih"; naravnost rečemo, da bodo skoro med njimi navstali spori, ki bodo to frakcijo uničili. Kjer ni jasnega programa, temveč samovoljnost vodnikov, ondi ni edinosti in složnosti. Husiti, na katere so Mladočehi — duševni bratje naših „mladih" in njihovega glasila — vedno sklicujejo in jih kličejo na pomoč, so tem besedam jasen dokaz. Potrdil nam bode celo najnovejši deželni poslanec za stolno mesto, ker je v češki zgodovini menda dobro podkovan. Ovladali so tedaj tudi oni za nekaj časa narod! Zmagovali so tako dolgo, da so se konečno sami med seboj sprli. Razdvojili so se torej v Taborite in Sirotke in se uničevali dotlej, da se je Jurij Podebrad uprl takemu počenjanju, videč, da po tem potu narod ne pride daleč. Bitva pri Lipanih je bila krvava in usodna. In kaj bi rekli o kmetski vstaji 1515. leta pri nas ua Kranjskem? Sličen boj se je bojeval pred tedni med nami; ne s cepci in sulicami, kopjem in mečem, a toliko huje s peresom, in ta nečastni boj provzročuje več zla v narodu, nego krvavi. Narod zgublja spoštovanje in ugled pri druzih narodih in sorodnih bratih, politično postaja nenraven, zbegan, in slepe strasti se netijo in podpihujejo med njim. In največ ima na vesti najstarejši dnevnik. Ko bode poznejši zgodovinopisec pisal zgodovino slovensko, pač ne bode te dobe prištel med najsrečnejše in zlate, temveč imenoval jo bode: dobo narodnega propada na Kranjskem. Stališče naše nasproti mladoslovenskim naporom in težnjam ostane i nadalje nepremenjeno. Povdar-jali bodemo vedno, da njihova politika ne more narodu koristiti, akoravno pripoznamo dobro voljo posameznih mož med njimi. Toda v očigled izjavam zadnjih duij svetujemo svojim somišljenikom — previdnost. Kar se je zadnje dni dogajalo in pisarilo, moralo je tako priti. Vzduh je bil nasičen z elektriko, ki se je morala osuti na glave nasprotnikov. Oblaki se bodo razvlekli in dihali bodemo prosteje v očiščenem zraku. Zadnji dogodki so pokazali, da je naše ljudstvo pristopno in se hitro ogreje za razne vtise. Žalostni narodno-gospodarski položaj in rastoči davki, žrtve v denarji in krvi, razširjajo nezadovoljnost mod ljudstvom, ki vsled tega rado posluša nemirne živi je. V taki dobi ima skušnjavec lahko igro! Ravno pri nas torej velja, kakor Nemec pravi, tudi po volitvah: „Nur ruhig Blut!" Naloga nam bodi, da mirimo politične kontraste in družimo krščanskim načelom. Zoper tendencije mladoslovenske frakcije, dokler se bode držala gesla njegovo mesto stopil je glasoviti Bailly, preširni Lafayette prevzel je pa poveljništvo narodne straže. Nato je nastal nekaj dni mir in celo kralj je prišel v Pariz, da bi ohranil mir. Le plemstvo je jelo Parizu hrbet obračati in bežati na vse kraje, kamor je komu bolje kazalo. Kakor v Parizu, prav tako bilo je tudi po deželi. Povsod vsilil se je bil že največji nered, kar si ga le misliti morete, in ne bom lagal, če rečem, da se je za to v Parizu na vso moč skrbelo. Vlada je imela takorekoč roke zvezane, kralj nobene moči in veljave več, intendantje (upravitelji) morali so bežati, uradniki delati, kar so prekueuhi zahtevali, da niso bili tepeni ali umorjeni. Orožnike so po celi državi odpravili, vojaki se za državne uradnike niti brigali niso, kadar so jih klicali na pomoč, in meščanje — no, ti so bili veseli, če so se mogli sami kolikor moč prikrivati. Zdivjana druhal je bila gospodar, kaj hočete torej še več? Najbolj so se pa nekateri poslanci — večinoma jezični dohtarji — obnesli. Le-ti poštenjaki pošiljali so v svoje volilne okraje iz Pariza lažnjiva, da, do celega izmišljena sporočila, s katerimi so ljudstveno razdraženost, kar se je le dalo, netili. Pisali so namreč, da hoče plemstvo narodni zbor razrušiti, kralja pa zadaviti, da je kralj vsled tega ukazal vse Gambettovega: Klerikalizem je neprijatelj naroda, — moramo se i nadalje vstrajno bojevati z jedua-kim orožjem, poleg tega pa narod poučevati in ga voditi po pravem potu. Nov kvas razriva narod slovenski, kvas mlado-slovenskega liberalizma, in tu je treba dati času — čas! Politični pregled. v Lj ubij ani, 23. julija. Notranje dežele. Pruski poslanik pri papeževem Stolu, baron Schlozer, bo jutri zvečer došel iz Rima na Dunaj. Ob enem ž njim se bo nuncij nadškof Galimberti in Breiteufartha z vsem osobstvom papeževe nunci-jature^ povrnil na Dunaj. Štrajk na Štajerskem se je zmanjšal. Rudarji pri Drasche-ju so zopet pričeli delati, ker se jim je obljubilo zvišanje plače. Vsi delavci v premogarskem okraji Koflach-Voitsberg so prenehali štrajkovati ter so se brez izjeme odpeljali v premogokope. Pač pa še rabuka večina delavcev v rudnikih planinsko montanne družbe okoli Ljubnega. Vojaki še niso odšli v svoje posadke ter bodo baje v nemirnih krajih ostali najmanj do začetka prihodnjega meseca. Ogerslti trgovinski minister Baross je v 5. dan oktobra sklical enketo zastopnikov vseh trgovskih in obrtniških zbornic; razpravljala se bodo pri enketi razna narodno-gospodarska vprašanja. Tnanje države. Z odpotovanjem papeža Leona XIII. se nikdo ne bavi tako temeljito, kakor ravno italijansko liberalno časopisje. Zadnji tajni konzistorij je bil tem listom trn v peti, ker niso mogli ničesa zvedeti, kaj se je v njem razpravljalo. Sedaj neprestano in jako predrzno razmotrivajo to zadevo, češ, bodemo že izzvali Vatikanu bližnje kroge, da bodo oporekali, preklicavali in prišli z resnico na dan. Ta želja pa se jim noče izpolniti in to je strašno razjarilo posebno „Riformo", Crispijevo glasilo. Piše namreč: „Ko bi papež odpotoval, storil bi to z namenom, da bi proizval vojsko zoper Italijo ter se kot zmagovalec povrnil na razvaline domovine in njene edinosti. Težko, da bo kaka sila prevzela ta nalog. Celo ko bi se z drugim navideznim vzrokom pro-vzročila vojska, bil bi njen prvotni namen ravno tako očividen, vojska taka pa je po mnenju vsega civilizovanega sveta nepoštena in moralno pogubo-nosna celo v slučaji zmage. Vzbudila bi mej italijanskim duhovništvom razkolništvo in večina italijanskih katoličanov bi ločila stvar vere od zadev papeštva. Papež bi torej, ko bi zapustil Rim, žalil dolžnosti svoje tako zoper domovino kakor zoper Boga." — No, „Riforma" se lahko potolaži. Sveti Oče bo storil to, kar se bo moralo zgoditi, in nanj ne bo vplivalo niti pretenje niti tugovanje „Riforme" in onih, ki se zAnjo skrivajo. Kaki farizeji pa so ljubi liberalci, razvidi se iz tega, da se Crispijevcem ježe lasje pred „nepoštenimi" vojskami. Tudi znajo ti ljudje biti pobožni in bolj papeški, nego papež sam — če jim to velevajo njihove koristi. Prostozidarski list govori o dolžnostih zoper domovino in Boga! Navodilo, po katerem bo postcpal sv. Oče v tej kakor vsaki zadevi, oprto je na božja načela pravice, resniee in vesti, načela, o katerih imajo prostozidarji le malo ali nič pojma. Kar pa se tiče razkolništva mej italijanskim duhovništvom, treba je pomisliti, da je težko uajti duhovnika, ki bi bil pristaš „Riforme", in če je kdo tak, cerkev ne bo zgubila ničesa — če tudi očitno prizna, da je pred svetom to, kar je bil poprej že v srci — razkolnik. gradove podreti, plemiče same pa podaviti, kjer jih dobe. Da je bilo to kakor ogenj v slamo, razume se samo ob sebi, in v kratkem času podrla in požgala je razdivjana druhal na stotine gradov in samostanov, prebivalce pa krvoločno pomorila; ob enem pričela je tudi pleniti, kjer je le za količkaj premoženja vedela. Sedaj je bil prekucuhom pravi čas, da skličejo vso državo pod orožje v narodno stražo, in sicer z zvijačo, za katero jih hujskači celega sveta še dandanes lahko zavidajo. Jednega in tistega dne in skoro povsod ob tisti uri razširili so po vsem Francoskem vest, da se nad 4000 roparjev vasem in mestom bliža. Strah vsled te laži je bil tolik, da je po mestih in vaseh vse križem drlo. Najzadnja hribovska vds trepetala je prav tako pred napovedanimi — če prav izmišljenimi — roparji, kakor katerokoli mesto. Večja mesta postavila so dvajset do trideset tisoč oboroženih, ki so šli razbojnikov iskat. Našli seveda niso ničesa, pariški dohtarji so pa vendarle svoj namen dosegli; spravili so namreč vso državo v strah in trepet ter ob enem pod orožje Zmešnjave je bilo čedalje več. (Dalje sledi.) V Srbiji se pripravljajo novi dogodki. Kakor znano, povrnil se bo jutri kralj Milau v Belgrad. Vsi poluuradni listi se trudijo dokazati, da bo prišel le kot zasebnik, ker hoče le nekatere naredbe ukreniti gledd vzgoje mladega kralja Aleksandra. Toda temu svet malo verjame, kajti Milanova navzočnost v Belemgradu ima gotovo svoje politične vzroke. Pokazalo se bo, ali se hočejo Srbi še pokoriti volji svojega bivšega vladarja. Ristic se je odtegnil temu boju ter bo iz toplic mirno opazoval, ali bo premagal Milan radikalce, ali pa radikalci Milana. Njemu je morda vse eno. Gotovo kralj Milan že danes spoznava, kako prav je imel naš cesar Franc Josip I., ko je imenoval njegov odstop „obžalovanja vreden sklep". Ruski listi jako ljubeznjivo svetujejo Milanu, naj ne hodi v Srbijo, ker je jako vprašavno, v koliko bodo pri sedanjih razmerah ministri in re-gentje priznavali njegovo pravico glede vodstva pri sinovi vzgoji. Bivšemu vladarju bo morebiti bivanje v prestolnici postalo neznosno. Vzlic temu pa bo prišel kralj, ker dohaja iz Belegagrada vest, da so opazili pri kralju Aleksandru nedvojna znameuja melanholije. Osebe iz njegove okolice pravijo, da so ga velikokrat našli, ko se je britko jokal. Čudež to tudi ui pri kronanemu otroku, ki v svojih mladih letih že občuti trnje vladarske krone ter se čuti sredi kraljevskega blišča popolnoma osamljenega, brez starišev, brez sorodnikov. Bolgarske oblastuije v Trnu so naznanile ministru notranjih zadev, da se ob meji na srbskih tleh snujejo krdela z namenom, da bodo planila v Bolgarijo. Vsled tega je minister trnskega prefekta pozval, naj povabi srbske vojne oblastuije k skupnemu delovanju zoper napominane čete. Ruska vlada je upravi ruskih južno-zapadnih železnic zaukazala, da mora zgraditi poleg prvega še drugo natirje na progi Birsula-Brest-Litovsk. Brest-Litovsk je najsilnejša trdnjava ob ruski zahodnji meji in jako važna zvezno-železniška postaja. — Boj zoper nemški jezik in protestantizem se neprestano in odločno bije v vzhodnjo-morskih provincijah. V tem oziru sta z nova izšli dve postavi. Prva določuje, da se mora na vseh zasebnih nemških srednjih šolah uvesti ruščina kot učni jezik, druga pa prepoveduje luteranski cerkvi vsako vdeležbo pri mi-sijonstvu v provincijah in izvan njih. Nemški cesar se bo pri prihodnjih velikih vajah 7. in 10. vojnega kora osebno prepričal o stanji poštarstva z golobi in njegovimi koristmi za vojaške namene. Na gradu Springe pri Hauovru, kjer bo imel cesar od 18. do 21. dne septembra svoje glavno bivališče, vredilo se bo razširjeno poštno golobje službovanje z mesti Ilanover, Brunšvik, Hildesheim, Osnabrück, Hamm in Gütersloh; vsakega teh mest pošta bo cesarju poslala ua razpolaganje dvajset do petindvajset svojih v ta namen vzrejeuih golobov. Odkod dobiva lioulanger denar, to je sedaj vprašanje, s katerim se z nova bavi francosko časopisje. „Estafette" odgovarja ua to, da je imel njen sotruduik nastopni pogovor z nekim bonapartovcem, ob enem pa odločnim pristašem generalovim: „Povejte mi vendar, odkod pride toliko denarja?" — „„Večinoma iz Novega Yorka in skoraj izključno le od gospoda Mackay-a. Gordon Beuett in nekateri prijatelji Boulangerjevi store sicer svoje, toda prav za gotovo vem, da daje Mackay skoraj vse."" — „Kaj pa Mackay pri tem zasleduje? Naj je človek še tako bogat, pri takih troških je treba pa vendar posebnega zanimanja." — „,,0 tem Vas ne morem podučiti. Res je, da je Mackay zelo pri tem intere-sovan, toda tajnost ni samo moja. Ta kupčija je za Mackay-a toli važna, da je pripravljen izdati nadalj-nih deset milijonov za prihodnje volitve, čeravno je že izdal ravno toliko. Denar leži že v banki. Te žrtve niso nikakor toli velike v primeri z vspehom, kateri si obeta Mackay."" — Izvolitev Boulanger-jeva v Nord-departcmentu je stala 600.000, oua v Parizu dne 27. januarija t. 1. edeu milijon 300.000 frankov. Boulanger je za trdno sklenil, da bo tudi zanaprej ostal pri dosedanjem „ameriškem receptu". Obravnave mednarodnega delavskega shoda v Parizu so v toliko dozorele, da so postale nekatere želje že sklepi. Shod je skoraj enoglasno potrdil predlogo, da se odpravijo stalne vojne, določi splošnji delavski čas osem ur in popolna enakopravnost ženskega dela glede plačila. Dalje se je sklenilo, da so bodo dne 1. maja 1890 v vseh državah po celem svetu priredile izjave na korist izvedbe teh sklopov ter v tem smislu pozvale vse vlade. Francoski delavci so pri tem predlagali, naj se ob enem s temi izjavami prične tudi splošen štrajk, toda shod je ta nasvet z veliko večino odklonil. Glede resolucijo za splošno ponvloščenje se je izjavil Liebknecht, da Nemci ne bodo pri tej točki glasovali, ker smatrajo nemški socijalisti zahtevo gledš amnestije za bojazljivost. Izvirni dopisi. Z Gorenjskega, meseca julija. (Iz učiteljskih krogov.) Kakor druga leta, tako je tudi letos razpisan vino- in sadjerejski tečaj za ljudske učitelje na vino- in sadjerejski šoli ua Grmu. Znano je, da se tu o velicih počitnicah — avgusta meseca — podučuje 14 obiskovalcev v vinoreji in kletarstvu, v sadjereji in v splošnem kmetijstvu, obsezajočem ob- delovanje polja, gnojeznanstvo, živinorejo in trav-ništvo. Gotovo je pridobitev teh znanosti jako potrebna posebno za one ljudske učitelje, kateri delujejo na deželi, vzlasti, ker se jim na učiteljišči ponuja dovolj prilike, da bi se mogli v teh strokah — če ne temeljito vsaj v glavnih točkah — izobraziti. Da torej visoki deželni zbor kranjski vsako leto v ta namen žrtvuje svoto 400 gld. in s tem po ljudskih učiteljih pospešuje razvoj in povzdigo vinarstva in sadjerejstva naše dežele — gotovo jo to plemenito misleče in splošnega priznanja vredno ravnanje. Vsaka stvar ima rada svojo senčno stran. I ta naprava nij brez nje. Da se nedostatnost, katera se je tu gotovo brez vednosti visokega deželnega zbora utihotapila, odstrani, zato naj služijo sledeče vrstice. Kakor sem iz ust mnogokaterega obiskovalca sadjerejskega tečaja na Grmu in poprej na Slapu čul in tudi časopisi so nam to vest prinašali — naučijo se ljudski učitelji v tem zavodu v njim odmerjenem času toliko, da so za naše razmere — kot pospešatelji vinoreje in sadjereje na deželi — dovolj teoretično in v še večjej meri praktično korenito dovolj izobraženi v gori navedenih predmetih, tako, da potem morejo lahko vsak na svojem službenem mestu v občno korist plodonosno delovati. In mnogo praktičnih slučajev potrjuje ta izrek. Ta vino- in sadjerejski tečaj obstoji \že nekoliko let; menim, da ne rečem preveč, ako trdim vsaj deset let Naša dežela izdala je za njega delovanje in obstoj vže precejšnjo svoto in v njem izučilo se je že precejšnje število ljudskih učiteljev. Ker v tem tečaju vsak obiskovalec deželo primeroma mnogo stane, kajti on dobi poleg brezplačnega poduka prosto stanovanje, hrano iu še potnina tja in nazaj se mu povrne, — zatorej je za njo precejšnja izguba, ako se potem tak obiskovalec no pokaže dejanjsko delavnega s tem, da v šoli in v šolskem vrtu praktično in teoretično ne porabi tega, kar se je v tem zavodu naučil, in nehvaležnika bi ga morali zvati. Razmere na deželi so vendar včasih jako čudne, da rabim najmilejši izraz, neugodne in se ne dado niti z dobro voljo, niti s prošnjami predrugačiti. Ravno take so po nekod i v tej zadevi; ker pa je pisalec teh vrstic ravno na več mestih take opazil, ravno kar se tiče te stvari, zato meni, da ne bi škodilo, ako bi merodajne kroge ua nje opozoril: Pripetilo se je na nekaterih večrazredaicah, da je visoki deželni odbor poslal kojo na njej službujočo učiteljsko moč ravno na vino- in sadjerejski tečaj, da bi se tam naučila v njem predavanih predmetov v nadi, da bode potem izvežbani učitelj pri-šedši nazaj na svojo službeno mesto za povzdigo vinarstva ali sadjerejstva v šoli, seveda pri odraslih učencih in v šolskem vrtu, v prvem teoretično, v drugem praktično, deloval. Zlasti, da bode z vzgled-nim šolskim vrtom, s pridnim vzgojevanjem sadnih dreves veselje do te stroke pri priprostem ljudstvu vzbudil in posnemanje dosegel. Vsak trezno misleč človek pričakoval bi kaj tacega. Toda, akopram se je govorilo, da je isti z dobrim vspehom tečaj dovršil, o njegovem poznejim delovanji ni v šoli ni v šolskem vrtu ni ne sluha ne duha. Šolski vrt ostal je i pozneje v oskrbovanji šolskega vodje, kateri „praktičen" mož uporablja ga najrajši in najbolj „praktično." Kje je vzrok tej neveseli prikazni ? Zatrjevalo se mi je od več obiskovalcev vino-in sadjerejskega tečaja, da njim tam tako veselje do teh predmetov ucepijo iu njim tako zelo močno na srce položijo, naj pridobljene nauke tudi dejanjsko uporabijo, da torej ni misliti, da bi tak obiskovalec le iz slabih nagibov zadobljene vednosti zanemarjal. Vzroki tej neveseli prikazni tiče v tem, da tak izobražen učitelj ne dobi pozneje ne prilike, da bi teoretično podučeval, niti ne dobi šolskega vrta v oskrbovanje, da bi tam mogel praktično izvajati, kar se je naučil v prid občini in v prid učeči se mladini. Zakaj? Ker je več tacih slučajev, ko se šolski vrt in sploh vse poduČevanje o kmetijstvu na nekojih več-razrednicah zanemarja, akopram na njih delujejo učitelji, ki so vino- in sadjerejski tečaj obiskavali. Ker gotovo le-ti niso vzrok temu, želeti bi bilo, da bi se merodajui krogi za to stvar v interesu povzdige vino- in sadjereje zanimali ter bi potrebno ukrenili, da povsod, kjer je v kmetijstvu izvežban učitelj, on dobi šolski vrt v oskrb in pa tudi v šoli ta predmet podučuje. Da se to doseže — ta namen imajo te vrstiee. Sadjerejec. Iz Dalmacije, 14. julija. Kakor pri Vas tako so se tudi pri nas že zvršile volitve poslancev v deželni zbor. Sedaj smo zopet mirni za nekaj let. Volilno gibanje po Dalmaciji je vzbudilo mnoge duhove, za katere prej niti nismo znali. Mnogi „duševni" goliči so zapustili svoja gnezda, ne da bi jim perje naraslo, a nekateri so zopet dobili Ikarove peruti, ki se jim bodo lahko v najodlo-čnejšem času polomile, in se jim bode zgodilo, kakor neposlušnemu sinu Dedalu, ki je prezrl opomine očeta svojega, približal se odveč solncu in plačal svojo drznost. Zmagala je v istini narodna stranka v Dalmaciji, kjer je postavila svoje kandidate, razun v Dubrovniku, ki se je doslej vedno pokazal zavestnega svojega hrvatskega značaja. Sedaj pa so vsled izdajstva nebrače Srba, ki so podali roko „italija-našem", nego da se sporazume z jednokrvnimi brati, podlegli hrvatski kandidatje nasproti Srbom in Italijanom. Vsled tega ni ostal hrvatski narod in ni mogel ostati zadovoljen. Na eni strani so se značajni in neupogljivi poslanci kot Bulic in Masovčič odrekli svojim kandidaturam, ker niso mogli pošteno zmagati; na drugi strani pa so propali značaji, pogumni Hrvatje, ki se ne klanjajo vsakemu in bi se odločno uprli poitalijančevanju in ponemčevanju, ki bi ne hlepili za zlatim in srebrnim križcem, ki bi v najnevarnejšem času znali in hoteli svojo osebnost žrtvovati narodnim koristim. Odstop onih in propad teh ne more razveseliti trezno mislečih rodoljubov, ki s prevelikim strahom gledajo v našo bodočnost. Ne čudite se, ako ta pot isti narodnjaki niso zadovoljni sami seboj. Rad bi Vam naše razmere naslikal z najlepšimi barvami, ko se ne bi zadnji čas na našem nebu prikazale neke prikazni, ki pravemu rodoljubu napolnjujejo srce z največjo žalostjo, ko vidi, kako je oslabela nekoč toli živahna narodna stranka v I Dalmaciji. Brezmejna slavohlepnost za poslaniški j stol je ta pot provzročila veliko, nenadomestno | zgubo narodne misli pri nas. Prodan, Polite o, Vidovic so propali!! Kdor le količkaj poznii te vrle može, mora obžalovati današnje naše stanje, vsled katerega jim je bilo nemogoče prodreti, ako-ravno ni nihče dvomil o njihovi zmagi. Javno mnenje o imenovanih rodoljubih ne more biti boljše, nego je. To morem z vso pravico trditi, da bi ravno ona trojica dala življenje našemu zboru, ki je brez njih nekako pomanjkljiv, nepopoln. Oni bi bili kakor duša, pravi motores važnejših vprašanj. Vsakdo se je radoval njihove zmage in spe, kakor je vsa-cega iznenadila vest, da so pali kot žrtve prevare, agitacije in samovolje. Upanje imamo, da je bil to zadnji slučaj v domači zgodovini, ki to četrtstoletje ni zabeležila enake zgube v času, ko smo potrebovali neustrašenih boriteljev za hrvatsko misel, ki se polagoma zgublja. Ako pojde tako naprej, ne moremo pričakovati boljše prihodnjosti. Pri nas hočejo doseči slogo med Hrvati iu nekaterimi domišljavimi Srbi, o katerih znamo, kdaj so počeli svoje delo v Dalmaciji. Hvalimo idejo bratske sloge; a tt.ka pri nas nima smisla. Kaj hoče Srb od nas? Vse, čemur se pri nas ne moremo odreči. Ta „sloga" skuša izkoreniniti hrvatsko ime v hrvatski zemlji; a temu se bodemo, kakor nam dolžnost nalaga, upirali. In tako dolgo ne bode mir. Na žalost imamo popustljivce v tej stvari, ki jim je povsem postala indiferentna. In ravno vsled tega obžalujemo, da poleg vatrenih Bulica in Perica ne bode sedela ona trojica, kateri bi bilo geslo: Bog iu Hrvatska! Hrvat iz Dalmacije. Trgovska in obrtniška zbornica. (Dalje.) IV. Gospod zbornični svetnik Anton Klein poroča o pravilih zadruge vseh obrtnikov v občini kamnogoriški. Ces. kr. deželna vlada poslala je ta pravila trgovski in obrtniški zbornici, da se izreče o njih. Pravila so se natančno pregledala ter se je odsek preveril, da se v tej obliki ne mogo priporočati c. kr. deželni vladi v potrjenje. Zadruga se je sicer ozirala na zakona z dne 15. marca 1883 in S. marca 1885, toda vsprejela je tudi določila, ki se ne vjemajo z zakonskimi določili. N. pr. v § 1. pod črko h) določilo, da je zadrugi namen, skrbeti za obolele zadružnike, ne vjema se s § 121. zakona z dne 15. marca 1888 in z ukazom visokega c. kr. trgovinskega minisfer- stva od 4. maja 1884, štev. 12.424, kateri določa, da obrtni gospodarji ne morejo biti člani bolniške blagajnice. Dopuščeno pa je, da si ustanove svojo bolniško blagajnico, za katero je pa treba posebnih pravil. V § 4. je sprejeto določilo, da sme zadružni odbor določati od treh do treh let sprejemnino, kar se ne vjema s § 126 in § 129 h, ki določata, da ta pravica spada v področje zadružnega zbora. V § 8 pravil izostalo je določilo, da tudi tedaj kdo prestane biti zadružni član, ko mu oblastvo vzame pravico do obrta (§§ 57 in 138 obrtnega zakona). To določilo pa je tako važno, da je treba sprejeti je v pravila. V § 11 pravil sprejela so se določila, katera so v §§ 85 in 86 obrtnega zakona dokaj jasneje izražena. V § 12 sprejela so se določila, katera se ne vjemajo z določili §§ 77 in 87 obrtnega zakona. § 15 pravil ni tako sestavljen, kakor zahteva § 119 a obrtnega zakona. Vrhu tega je zadruga izpustila več določil v pravilih, katera spadajo v pravila, in vidi se, da se je le premalo ozirala na osnovna pravila, ki jih je visoko ministerstvo sestavilo ter jih trgovska in obrtniška zbornica izdala v slovenskem jeziku. Odsek je preverjen, da je dokazal zadostno, da se pravila ne morejo potrditi, in nasvetuje le: „Slavna zbornica utemelji naj v svojem poročilu do visoke c. kr. deželne vlade, zakaj ne more priporočati pravil obrtne zadruge v Kamnigorici v potrjenje." Predlog je bil sprejet. V. Gospod zbornični svetnik Jernej Žitnik poroča, da je slavna c. kr. deželna vlada poslala zbornici predloženo preinembo § 4. pravil svobodnih in dopuščanih obrtov v Radečah. Po § 4. teh pravil mora vsak član, ki na novo stopi v zadrugo, plačati 1 gld. sprejemnine, katera se sme s privolitvijo načelništva plačevati tudi v obrokih. Zadruga je pa v zadružnem zboru dne 27. decembra 1888 sklenila, da je sprejemnino zvišati na 5 gold. Vzrok temu je, da zdaj malone vsak vzame obrtni list, četudi nima toliko, da bi mogel davek plačevati. Taki obrtniki delajo navadno dolgove ter tako ne le sami sebi, ampak tudi drugim delajo škodo, ki dobe zelo težko pomočnike. Ko bi se spre-jemnina povikšala na 5 gold., opomogla bi si zadružna blagajniea ter bi si marsikdo premislil vzeti obrtni list. Po zadružnem sklepu glasil bi se dotični odstavek § 4. tako: „Vsak član, ki na novo vstopi v zadrugo, mora plačati 5 gld. sprejemnine, katera se sme s privolitvijo zadružnega načelništva plačevati tudi v obrokih." Ces. kr. okrajno glavarstvo ne priporoča potrditve premembe § 4., ker so mali obrtniki večinoma ubogi in še sedanjo sprejemnino le težko plačujejo. Ako bi se povečala, bili bi le prisiljeni izvrševati obrte brez obrtnega lista, in to bi obrtnikom in tudi zadrugi nič ne koristilo. Skoraj se sme soditi, da s tem povekšanjem hote dosedanji člani zadruge, kateri so plačali malo sprejemnino, zabra-niti, da bi drugi ne mogli ž njimi tekmovati. Odsek se je s stvarjo natanko bavil ter se prepričal, da je v celem sodnem okraju radeškem obrt-nost le mala in cela zadruga šteje le malo nad 110 članov, od katerih le eden plačuje nad 4 gl. 20 kr. pridobitnega davka, blizu 30 po 4 gold. 20 kr. in okoli 80 pa po 2 gld. 10 kr. brez doklad. Iz tega se lahko sklepa, da ni pričakovati velikih obrtnikov, ampak le malih, ter sprejemnina, katera bi presegala davek nad dvakrat, bila bi vendar previsoka in bi v resnici ovirala nastop novih obrtov. To bi bilo pa tudi krivično, ako bi dosedanji člani štirikrat manj plačevali, nego pa novi. Odsek se torej ne moro sprijazniti s premembo pravil in nasvetuje: „Slavna zbornica naj se v svojem poročilu do c. kr. deželne vlade izreče v zmislu tega poročila." — Predlog je bil sprejet. (Dalje sledi.) Dnevne novice. ((iosp. deželni predsednik baron Winkler) je šel na daljši odpust na Gorenjsko. (Iz Zagorja) se nam poroča: Delavci v premo-govih jamah so ustavili delo. Zahtevajo, kar je lahko umevno, povišanje plače. Razburjenost je sicer velika, a neredov ni. — Umrl je včeraj za kozami občinski tajnik g. Franjo Ferjančič, bivši okrajni "narednik v Litiji. Pokojnik je bil rodom Idrijčan. K. v. m. p.! — Iz druzega vira se poroča, da je včeraj ob 10. uri dopoludne okoli 700 delavcev ustavilo delo in odposlalo deputacijo do vodstva z zahtevo, naj se jim plača zviša in čas skrajša od 12 na 8 ur. Ravnateljstvo ni obravnavalo z delavci, ker je moralo dobiti prej navodila od upravnega sveta na Dunaji. Delavci so sicer mirni in so sami ponudili 48 mož za stražo. — Tudi v Trbovljah in Hrastniku vre med delavci. Doslej nimamo natančnejših poročil. (Podružnica sv. Cirila in Metoda v Mokronogu) je izvolila v svojem zadnjem letnem občnem zboru sledeče načelništvo: Predseduikom Matijo Pintarja, kapelana v Št. Rupertu, namestnikom Ljud. Goljo, c. kr. sodnika v Trebnjem ; tajnikom Ivana Levca, učitelja v Mokronogu, namestnikom dr. Alojzija Ho-mana, zdravnika v Trebnjem; blagajnikom Frana Fišerja, c. kr. notarja v Mokronogu, in namestnikom Ivana Pleškoviea, c. kr. poštarja v Mokronogu. Na glavnem zboru zastopal bode podružnico bi. gosp. c. kr. notar Fran Fišer. (Odbor „Slovenskega pevskega društva") naznanja, da pevska slavnost v Celji dne 4. avgusta ne bode preložena, ampak ostane na napovedani dan. Odbor si je prizadeval, da bi bil ustregel iz-rečni želji mnogih ljubljanskih rodoljubov in društev, naj bi se z ozirom na sestanek in veselico v Divači, kakor tudi z ozirom na Levstikovo slavnost dne II. avgusta, naša slavnost preložila na 1. dan septembra. — Glavni vzrok, da se to ni moglo storiti je, da najeta vojaška godba 1. septembra kakor tudi sploh v prvi polovici septembra zaradi vojaških vaj ne more sodelovati, druge godbe pa odbor za prvi september tudi ni mogel dobiti. — Jako obžalju-jemo, da iz napominanega vzroka ne moremo ustreči želji Ljubljančanov, ki bi bila v prid društvu in v dosego najsijajnejše slavnosti, kojo je naše društvo priredilo v teku petih let. — Znana je požrtvovalnost Ljubljančanov za narodne veselice, posebno še za večje narodne slavnosti na Štajerskem. Na to njihovo požrtvovalnost opiramo se tudi danes s prepričanjem, da nas navzlic mnogim slavnostim v 6voji ožji domovini, navzlic isti dan vršečemu se sestanku mnogih narodnih društev v Divači, počasti s svojim prihodom mnogo ljubljanskih rodoljubov, pevcev in odposlancev narodnih društev. — Navdušenost štajerskih Slovencev za pevsko slavnost naj Vam bo porok izredno prijateljskega sprejema in slovanske gostoljubnosti. — Torej na mnogobrojno svidenje! (Gospod Gangl,) ki je naredil model Vodnikovemu spomeniku, odpeljal se je v nedeljo v Djakovo, kamor ga je pozval vladika J. Strossmayer, da naredi neko kiparsko delo za katedralo. (Službe veroučiteljev) so pričetkom šolskega leta 1889 90 na nastopnih meščanskih šolah dunajskih razpisane: 1. na dekliški meščanski šoli III., Hornesgasse 12; 2. na deški meščanski šoli IV., Seliaumburgergasse 7; 3. na dekliški meščanski šoli IV., Starhemberggasse 8; 4. na deški meščanski šoli V., Bachergasse 14; 5. na dekliški meščanski šoli V., Castelligasse 21; 6. na dekliški meščanski šoli VI., Stumpergasse 50; 7. na dekliški meščanski šoli VII., Zieglergasse 49; 8. na dekliški meščanski šoli VIII., Zeltgasse 7; 9. na deški meščanski šoli IX., Glasergasse 8; 10. na dekliški meščanski šoli IX., Glasergasse 8; 11. na deški meščanski šoli X., Eugengasse 30/32; 12. na dekliški meščanski šoli X. Erlachgasse 31/33; 13. na deški in dekliški meščanski šoli X., Herzgasse. — Plača zuaša na leto 900 gld. s starostno doklado letnih 50 gld. in sistemizovano stanarino 270 gl. Prošnje do dné 9. avgusta 1889. Vlože naj se potom predstavljene šolske oblastuije pri okrajnem šolskem svètu dotičnega duuajskega okraja. Prosilci, ki so že v šolski službi, priložiti morajo dokaze o starosti, avstrijskem državljanstvu, o dosedanjem službovanji in spričevala višjih verskih oblastev o zmožnosti, nede-finitivno nastavljeni pa poleg tega spričevalo c. kr. ali okrajnega zdravnika o popolnem zdravji. Na pozneje vložene ali nezadostno podprte prošnje se ne bode oziralo. (Iz Trsta) se nam poroča : Policijski vodja Pichler je šel na odpust; govori se, da pojde tudi za g. Pretisom. — Poštni asistent Rotarovic, ki je bil v Genovi zaprt in o katerem se je govorilo, da je v nekaki zvezi s tatvino na tržaški pošti, je sedaj zopet izpuščen. — Minoli teden je stotnik H ti bi od generalnega štaba ogledaval železnice na Primorskem. — Listu „La Venezia" je vsled mi-nisterskega odloka odvzet poštni débit. (Vabilo) k rednemu občnemu zboru podružnice ajdovske z okolico, koji bode dné 28. t. m., to je v nedeljo v prostorih delavskega podpornega društva ob 4. uri popoludne. Ker je na dnevnem redu volitev novega načelništva ter poročilo o delovanji društva, pričakujemo najobilnejše vdeležbe. Pristop imajo udje ter prijatelji društva. Odbor. (Ogenj.) Iz Kranja se poroča, da je dné 19. t. m. posestniku J. Gebašku v Prebačevem pogorela ko-larnica z bližnjim hlevom. Škode je 600 gld., posestnik je bi zavarovan za 300 gld. Poleg tega je ogenj uničil hišo in gospodarsko poslopje Elizabeti Stare ter ji napravil škode do 2000 gld. Zavarovana je bila za 1400 gld. (V dalmatinskem deželnem zboru,) ki se je v soboto pričel, je deželni glavar conte Vojno vie izrazil nado, da se bode v kratkem gradila železnica Knin-Novi, ki bode za Dalmacijo velike koristi. Telegrami. Celje, 23. julija.' Po silovitej borbi ka-koršne še ni bilo, zmagala pri občinski v o 1 i t v i c e I j s k e okolice narodna s t r a n k a v drugem razredu z 48 proti 46 glasovom ter s tem dobila večino v občinskem za-stopu, navdušenje voliloev neopisno. Pariz, 24. julija. „République Française: Komisija državnega sodišča bo v soboto zoper Boulangerja in tovariša izdala ukaz, s katerim bodo Boulanger, Rochefort in Dillon izgubili državljanske pravice in se potem takem tudi ne bodo smeli več voliti. Njihovo premoženje se bo sekvestrovalo. List zahteva, naj se takoj zbere vojno sodišče, ki bi obsodilo Boulangerja zaradi prelomljenih dolžnosti]. Carjigrad, 23. julija. Milan je odpotoval. Sira, 22. julija. Vstajniki na Kreti so pregnali oblastnije v Vimosu in Oidoniji ter sežgali arhive. Položaj so je shujšal. Ko bi Turčija ne dovolila preosnov, bati se je zveze strank, ki bi zahtevala prilastitev z grške strani. London, 23. julija. Po poročilu odseka spodnje zbornice so jo v dotacijski zadevi kraljica odpovedala pravici, da bi od parlamenta zahtevala dotacijo za druge vnuke, nego za otroke princa Waleškega. Arzum, 22. julija. V Kavkazu blizu turške meje jo zbranih 80.000 ruskih vojakov ter še vedno nova krdela dohajajo. Umrli no: 21. julija. Amalija Bizjak, mestna uboga, 38 let, Kar-lovska eesta 7, jetika. V bolnišnici: 20. julija. Marija Korošec, tesarjeva hči, 18 mes., akuten katar v črevih. 20. julija. Urša Pustavrh, delavka, 38 let, jetika. T u j c i. 20. julija. Pri Južnem kolodvoru: Fiissig z Dunaja. — Iskra iz. Trsta. — Mame! z Reke. Vremensko .sporočilo. Dan Cas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrokomera v mm toplomera po Celziju 22 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 734 3 7334 733-1 16 6 26-3 21-6 .si. avzh. » si. szap. megla jasno del. oblač. 000 Srednja temperatura 21-5°, in 19° nad normalom. »■majska borza. (Telegraiično poročilo.) 23. julija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 83 gl. 80 kr. Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „ 84 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 Papirna renta, davka prosta......99 Akcije av8tr.-ogerske banke......907 Kreditne akcije ..........303 London.............119 Srebro .............— „ — Francoski napoleond.........94 „ 75 Cesarski cekini .......... 5 „ 64 Nemške marke ..........58 „ 25 80 70 75 75 25 Vi;>okošolec sprejme čez počitnice službo inštruktorja, pripravljatclja na skušnje ali popotnetra sprem-ljevatelja za prav nizko plačilo. Kdo ? pove vredništvo. Službo cerkvenca nastopiti želi 221eten mladenee, ki je že več let to službo na manjši župniji opravljal. Natančneje se izve pri g. župniku pri sv. Jakobu ob Savi. (3—2) xxxxxxxxxxxxxxxxxx x Brata Eberl, * K Izdelovalca oljnatih barv« firnežev, lakov % X i" napisov. H Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X K ^.¡«itoij»»», * * sa Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. 4. ^ priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse M v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ^^ znano reelno lino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barvo ^t v ploščevinastih pušicah (Blechbiichsen) v domačem S j; lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boljše nego vse te vrste v prodajalnah. (14) ^ Cenilce nji zahtevanjo. - ^ SV Cenili o uti zalitcvanjo. XXXXXXXXXXXXXXXXXX Diseldorfske oljnate £ barve v tubah. £ Akvarelne barve mokre in suhe. a ~ s> ADOLF HflUPTMflNN, prva kranjska tovarna woljnatili barv, fimeža in laka-« v v ► Tisarna in zaloga: Šol*>lci