Stev. 222.
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah ob 5 zjutraj.
Frančiška Asi^kega 5«. 20.
in praznikih,
Lit
U\>
*t\o: UB
3 Sv.
i^rtl.
nad-»ir. — Vsi
naj te poaljijo uredništvu lista. "Netrankirana pisma se nt fpre.tmajo in rokopisi se ne vračajo. Izdaj« „tij !i co^ovcmi urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lift; .Iciicsti*. — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadrge z Cli ejenim pcrottvom \ Trsiu, ulica Sv. frančiaka Asiškega št. 21 Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
T aročnina znaša: Za ceio leto........K 24.—
Za pol leta.................12.—
za tri mesece................. 6.—
za nedeljsko izdajo za ceio leto ........5.20
za pol leta..........*..........
gusta 191&.
Letnik XL
JU
prim&^ki fronti brezuspešno del
Prodiranj« -veznih armad proti Brestu-Llt©wskeniu, Prodiranje Nemcev proti linUl Bobr-Narew. ■ Ni
Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev.
zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Šlrokosti ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm pO 10 vi.i.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . * 2.—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema in se rat ni oddelek .Edinosti'. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le -- upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu.
Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsiŠkega št 20. — Poštnohranilničoi račun ŠL 841.652.
živahnejše in © arije Italijanov.
I aoup-iiaMa tejišu.
DUNAJ, 11. (Kor.) Lradno se objavlja: 11. avgusta 1915, opoldne.
Artiljerijsko in napadalno delovanje Italijanov na primorski fronti je zavzelo včeraj zopet večje dimenzije.
Na robu doberdobske planote so napadle močnejše sovražne sile naše postojanke v z hodno Tržiča, ki pa so ostale po srditih bojih brezizjemno v naših rokah. Odbiti sovražnik je imel zlasti vsled krilnega topovskega ognja težke izgube.
Dva napada proti delu planote, ki se razteza proti zapadu, je preprečila že naša artiljerija.
Preti goriškemu predmostju so se poskušal! Italijani pri Pevmi priplaziti do naših ovir. Tu so bili pregnani z ročnimi granatami.
V	temi izvršeni sovražni napad pri Zagori, jugovzhodno Plav, se je ponesrečil istotako kakor predvčerajšnji.
Na tirolskem in koroškem mejnem o-zemlju je položaj neiz premen jen.
Namestnik šefa generalnega štabu, pl. Hofer, fml.
Poročilo Cadome.
DUNAJ, 11. (Kor.) fz vojnega poročevalskega stana se poroča: Poročila sovražnih generalnih štabov:
Italija. 9. avgusta. — V gornjem Camelicopu smo si zasigurali !>osest Ei-ferkogla.
Na Koroškem je dne /. t. m. zjutraj oddelek, ki je imel braniti Passo del Ca-\allo, napadel nasproti se nahajajoče avstrijske strelske jarke in pregnal iz njih sovražnika. Ponočni poizkus sovražnika, da bi zopet pridobil postojanko, se je izjalovil ob znatnih izgubah.
V	oddelku Piav smo zasedli par sovražnih zakopov pri Zagori in Plavah in u-rlenili pri tem več municije, ročnih granat in metalcev min.
Na kraški planoti se razvija naša akcija dalje ugodno. Včeraj je sovražnik obnovil bombardnia na Tržič, kjer je povzročil nov požar. Ne oziraje se na živalmi sovražni artiljerijski ogenj, se je našim neumornim četam tudi tokrat posrečilo zadušiti ogenj.
Z nustrl]sKo-nuke$o fcolifta.
DUNAJ, 11. (Kor.) Uradno se objavlja: 11. avgusta 1915, opoldne.
Avstrijske čete, ki so prodrle preko \Yieprza, so včeraj pregnale sovražnika iz ozemlja severozapadno Kocka in so nadaljevale zasledovanje v severovzhodni smeri.
Med gornjo Tysmienico in Bugom, kjer so se Rusi na črti Ostrow - Uhrusk vnovič postavili v bran, se je napad zaveznikov že prič<?I.
Sicer na severovzhodu ničesar novega.
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer. fml.
Z nemsRo-rusKsgn bojišče,
BERLIN. 11. (Kor.) Veliki glavni stan,
11. avgusta 1915:
Vzhodno bojišče.
Armadna skupina general-feld maršala liindenburga: Sla-bejši napj.tli. ki so »ih izvršni Rusi v zadnjih dneh ob cesti Riga-Mitava, so bili z lahkoto odbiti. SIcer severno Niemena nobenih izprememb.
P O O L 1 S T E K
GREŠNICE.
Roman. — Francoski spisal Xavier de Mor.tepio
—	Nihče ni govoril niti ene besedice o ljubezni s teboj?
—	Nihče.
—	In poljubil te ni noben moški?
—	O, Karel! — je vzkliknila Mignonne z vso moč*o, ki jo je dovoljevala njena slabotnost, — ali dvomiš o meni?
—	Ne, — je odgovoril po kratkem pre-jnoru neodločnosti; — toda imam vzroke, da te povprašujem to, in te prosim, da mi odgovarjaš na moja vprašanja.
—	Odgovorim ti na vsako. — je rekla Alignonne skoraj boječe.
—	Bila mi nisi torej nezvesta niti enkrat? — je nadaljeval Karel.
—	Ne.
—	Niti v mislih ne? t — Prav gotovo ne.
-_&apad močnih ruskih sil iz Kovna se je izjalovil. Število od S. avgusta tamkaj u-jetjh Rusov se je zvišalo na 2116, število uplenjenih strojnih pušk na 16.
V zhodno Lomže prodirajo nase čete proti črti Bobr - Narew. Sovražnik se drži še v predmostju pri VViznu. Južno Loinže se umika vsa ruska fronta.
Hočno zgrajene postojanke Czerwony-Bor sovražnik ni mogel držati. Naše zasledujoče armade so prekoračile Czerwo-nv-Bor in prodirajo proti vzhodu. Železniško križišče jugovzhodno Ostrowa je bilo zavzeto.
Vzhodno Nowo - Georgijewska smo zaselfl po sovražniku izpraznjeno utrdbo Benjaminaw. Trdnjavi Nowo - Geor-gijev/sk in Brest - Litowsk so obmetall naši zrakoplovi z bombami.
Armadna skupina general* feldmaršala princa Leopolda bavarskega: Zvezne čete so dosegle na krenkem zasledovanju z levim krilom ozemlje Kaluczyna. Na desnem krilu je armada generalobersta Woyrscha naskočila danes zjutraj postojanke sovražnih z?dnjih oddelkov -na obeh straneh Jedlanke, zapadno Lukowa. Ujetih je bilo nad tisoč Rusov.
Armadna skupina general-feldmaršala Mackensena: Zvezne čete iiapadajo sovražne postojanke za oddelki Bistrice, jugozapadno Radzima, Tysmienice, zapadno Parczewa, kakor tudi linijo Ostrow-Uhrusk.
Ob gornjem Bugu in ob Zloti Lipi je položaj neizpremtnjen.
Dočini so skušali Rusj na dolgem umikanji iz Galicije in prave Poljske povsod na nesmiselni način uničiti bivališča in žetev, kar se jim je seveda pri naglici, s katero so se morali umikati, pogosto posrečilo le deloma, so to svoje delovanje seda], ko so prispeli v ozemlja, ki niso čisto rciiska oziroma rusinska, ustavili.
Vrhovno armadno vodstvo.
Us&ešna GkcUa brodevja v Baltiškem morja.
BERLIN, 11. (Kot.) Uradno se objavlja: II. avgusta 1915.
Dne 10. t. m. je naše vzhodnomorsko brodovje napadlo pri vhodu v Alandskl arhipelj se nahajajoči utrjeni otok Utoe in prisililo v vhodu se nahajajoče ruske sile, med njhnl eno oklopno križarko razreda »Makarow«. k umaknitvi. Sovražne obre/ne baterije so bile z več dobrimi streli prisiljene k molku.
Istega dne so druge nemške križarke pognale ruske torpedovke, ki so se pokazale pri Zerelu, ob vhodu v zaliv Rige, nazaj v zaliv. Na enem sovražnih rušilcev torpedovk je bil opažen požar. Naše ladje so bile ponovno napadene od sovražnih pod vodnikov. Vsi Izstreljeni torpedi so zgrešili cilj. Naše ladje nimajo zaznamovati ne poškodb ne izgub.
Namestnik šefa admiraluega štaba: pl. Belinke.
Norveški list o uspehih centralnih
držav.
KRISTIJAN IJ A, 10. (Kor.) Angliji prijazni list »Tidenstegen« piše: Centralni državi imate vzroka dovolj, da ste zadovoljni z uspehi, ki jima jih je prinesla e-nergična, z odlično hrabrostjo izvedena ofenziva na vzhodni fronti. Celo po merilih ruskih dimenzij učinkuje število u-jetnikov 9000 častnikov in 1,300.000 mož naravnost uničujoče. Štev ilo topov, ki so jih pustili Rusi v rokah svojih sovražni-
—	Ali 111 ž moreš priseči na to?
—	Na kaj naj ti prisežem?
—	Pri čem, kar ti je sveto.
—	Torej dobro, — je rekla Mignonne in se napol sklonila pokoncu, — prisegam ti na spomin svoje matere, da ti nisem bila nikdar nezvesta, niti v mislih, in da te ljubim bolj kot svoje življenje.
Ta napor jo je utrudil toliko, da se je skoraj nezavestna zgrudila nazaj na posteljo.
VI.
x	Uboga Mignonne.
Karel ni vedel, kaj bi mislil. Ni si mogel predstavljati nič odvratnejšega kot predrznost tega dekleta, ki je, skoraj smrti gledaje v obraz, prisegala na laž, in sicer prisegala na spomin svoje matereI.... Tega skoraj ni bilo mogoče verjeti.
Karel je skoraj začel dvomiti sam o sebi. In vendar je bilo neavomno dokazano, da je Mignonne v drugem stanu, in to je tudi popolnoma jasno govorilo proti vse-
kov. znaša približa 5000, skoraj ravno toliko kakor število topov, s katerimi so šli Nemci ob izbruhu vojne v boj. Take izgube se ne dado kar meni nič tebi nič nadomestiti, in če ima dežela Še toliko pomožnih virov.
Napad nemškega letala na Vilno.
PETROGRAD,. 10 ;(Kor.) Neko nemško letalo je metalo bombe na Vilno.
Z zopcM fcolBžn.
BERLIN, 11. (Kor ) Veliki glavni stan, 11. avgusta 1915:
Zapadno bojišče.
Severno Soucheza je bil napad Francozov z ročnimi granatami odbit.
Pri Courcy, severno Reimsa, so poskušali Francozi zasesti pred našo fronto raz-strelieno kotlino, kar pa je bilo preprečeno. Kotlino smo zasedli mi. . Naša pehota je pozno zvečer odbila napad na Lingekopfu. *	^
Vrhovno armadno vodstvo.
Rsjd nemJke ladje „Meteor" ob angleškem mtttu.
BERLIN, 11. (Kor.) VVolffov urad poroča: Po drznem pohodu med sovražnimi stražnlmi ladjami, je pomožna ladja »Meteor« na raznih mestih angleškega obrežja položila mine in pričela nato boj proti topovskim ladjam. V noči od 7. na 8. t. m. je »Meteor« jugovzhodno Orknejskih otokov zadel na angleško pomožno križarko »Ramsey«, jo napadel In uničil in rešil pri tem 40 mož posadke, med njimi 4 oficirje.
Naslednjega dne so ga prisilile angleške križarke k boj m. Ker bi bu boj brezupen in beg nemogoč, je poveljnik potopil svojo ladjo, potem ko so bili posadka, angleški ujetniki in moštvo neke potopljene jadrnice spravljeni na varno. Vsa posadka »Meteorja« je prispela dobro o-hranjena v nemško pristanišče.
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Belinke.
»Meteor« je bil za polaganje min oborožen trgovski parnik srednje velikosti.
Uničen ongleshl rusilec torpedovk.
LONDON, 10. (Kot.) Admiraliteta poroča: Angleški rušilec torpedovk »Lynx« je zadel na Severnem morju na mino in se potopil. 4 oficirji in 22 mož je bilo rešenih.
Hspod nemJ&lj zraKGD-ovov na angleško ocrežje.
BERLIN, 11. (Kor.) Uradno se poroča: V noči na 10. t. m. so Izvršili naši mornariški zrakoplovi napade na utrjena obrežja in pristanišča na vzhodnem obrežju Anglije. Kljub močnim protlakcijam so bile angleške vojne ladje na Temzi, doki v Londonu, oporišče torpedovk v Harwi-chu in važne naprave cb Humbru obme-tane z bombami. Opaziti je bilo mogoče dobre učinke. Zral oplovi so se povrnili z uspešne akcije.
K potopitvi pomožne križarke „India".
BODOE, 10. (Kor.) Po najnovejših poročilih je bilo v celein 142 mož posadke torpedirane angleške pomožne križarke „lndia* pripeljanih v Nar\vick, izmed teh 82 z „G(5-sterlandom" in 60 mož z oboroženim angleškim ribiškim parn.kom ..Saocon", razen tega 11 mrtvih. Kapitan se baje nahaja med rešenci. V celem je prišlo kakih 160 mož ob življenje. Neka inšpekcijska ladja odpluje danes po 48 rešencev in 3 mrtve v FLllig-vaer. Ostali mrtveci^bodo jutri tukaj pokopani.
- Napadi Rusov pri Mifavi in iz Kovna odbiti Francoskem nobenih posebnih dogodkov.
v
Razglas.
mu njenemu zatrjevanju. Zgražal se je nad pokvarjenostjo v taki mladosti in njenim pretvarjanjem.
Polastila se ga je bridka mržnja proti ubogi deklici. Vsial je in je še nekaj časa nepremično postalaob njeni postelji, zroč z dolgim, bolesti* pogledom v lepi obraz uboge deklice. Glava jej je počivala na bujnih njenilf črnih laseh, razstrtih po
blazini, in zapr kast obroček
Temna gu mladega dija kradla iz o vzdol in n prsi.
Potem p solza se je Karel je za zapira pok šel je poč as
Nekaj ur ravnokar, j
i je obrobljal višnjev-
napi^^^K na čelu se mu^^skrivaj u-ela po licu na-izvil vzdih iz
t zgladilo čelo, ih je utihnil in lničn% arata, kakor se mrličem, in od-
l#siuo ga opisali y svojem polusnu
Dogovor Japonske nrtUtaiske glede Cing-tava.
LONDON, 9. (Kor.) .»Times« poročajo iz Pekiiiga: Japonska in Kitajska ste.sklenili dogovor, da je treba zopet ustanpviti kitajski carinski urad v Cingtavu izpostaviti vso carinsko upravo pod isjimi pogoji kakor pod nemškim gospodarstvom, pod kitajsko kontrolo. Mesto nemških, je treba nastaviti japonske uradnike. Dogovor velja za dobo vojne, do končne u-reditve pri sklepanju miru.
Našim oficirjem dovoljena šaržna zna^-nja in dekoracije.-
DUNAJ, 10. (Kor.) Ko so se množila poročila, da se našim v ruskem ujetništvu se nahajajočitn oficirjem odvzemajo šaržna znamenja, dekoracije itd., je avstro-ogrska vlada najenergičneje protestirala proti takemu žaljivemu postopanju in zagrozila s povračilnimi odredbami.
Ta korak je bil v začetku brezuspešen. Ruska vlada se je sklicevala na člen 69 svojega reglementa glede postopanja z vojnimi ujetniki, ki določa odložitev imenovanih častnih znamenj v splošnem. Avstrijska armadna uprava ne samo da ni opustila takojšnje retorzije, ampak je odposlala svojega organa v Neulengbach, da pojasni tamkaj se nahajajočemu. po šarži najvišjemu ujetemu ruskemu oficirju, generallajtnantu Kornilovu, da sedaj tudi Avstriji ne preostaja ničesar drugega, kakor da nastopa na enak način z ruskimi oficirji, če v kratkem ruska vlada ne prekliče svojih odredb. General Korni-lov si je izprosil 10 dnevni odlog, da se zamore brzojavnim potoni obrniti v Petro-grad na merodajno osebo. Ko pa je pretekel tudi ta rok brezuspešno, so biii ujet! ruski subalterni oficirji pozvani, naj odlože svoja šaržna znamenja, dekoracije in kokarde. Generali, štabni oficirji in stotniki so bili izvzeti od te odredbe.
Ker se je ruska vlada v zadnjih dneh izjavila pripravljeno, da izjemoma dovoli avstrijskim oficirjem, da smejo nositi šaržna znamenja, dekoracije itd., so si smeli tudi ujeti ruski nadporočniki in poročniki zopet pripeti svoje distinkcije etc. Na vsak način je razveseljivo, da se je potom pogajanj posrečilo cfoseči preklic globoko žaleče odredbe za naše po junaški borbi ujete oficirje in zboljšati tako njihov položaj.____
Hrvatski ban.
ZAGREB, 10. (Kor.) Ban baron Sker-Iecz se je povrnil danes dopoldne z Dunaja semkaj. V soboto se je mudil ban v Budimpešti, kjer je bil na kraljevem dvoru ob pol 4. pop. sprejet od nadvojvode Karla Franca Jožefa in nadvojvodinje Zi-te v privatno avdijenco.
Voda v potokih v spodnji okolici in v potočkih, ki se izlivajo vanje, je tako nesnažna in pokvarjena, da mestni magistrat iz vzrokov javnega zdravstva ponovno opozarja na prepoved uporabe te vode za pranje perila ali obleke.
Prekršitelje prepovedi kaznuje oblast z globo do i 00 K.
Trst, 10. avgusta 1915.
MESTNI MAGISTRAT.
H

Z ozirom na javno zdravstvo se strogo prepoveduje nabiranje takoimenovanih »morskih uši« ob Velikem kanalu, ob nabrežjih in pomolih v mestu in spiranje takih školjk z morsko vodo, vzeto v bližini nabrežij, tudi če so bile školjke nabrane zunaj pristanišča.
Absolutno je prepovedana prodaja »morskih uši« izven ribjega trga.
Prekršitelje te prepovedi kaznuje oblast v smislu občinskega štatuta z globo do 100 K, izpremenljivo v odgovarjajoči zapor.
Trst, 10. avgusta 1915.
MESTNI MAGISTRAT.
pl. Krekich-Strassoldo.
Dognano je, da na prav poseben način pomagajo za preprečevanje razširjanja kolere razmere vsakega posameznika in okolice, v kateri živi. zaradi česar je zelo važno, da se človek drži nekaterih varnostnih ukrepov, da mu tako lastno truplo postane manje sprejemljivo za nalezljivo bolezen.
Predvsem se priporoča kar najstrožja snažnost -v hiši ori človeku samem.
Dobro ie, da se timljejo roke večkrat na dan z vodo in milom in posebno pred jedjo.
Priporoča se čim največia treznost in zmernost.	*
Živila naj se hranijo tako, da se obvarujejo onesnaženja hi muh, ki so najnevarnejše raznašalke bolezni.
Sirova živila naj se zauživajo kolikor le mogoče malo in samo potem, ko so i i-la oprana z vodo iz brežinskega vodovoda; posebno se je treba izogibati onih živil, za katera se ve, da lahko povzročajo želodčne In črevesne nadloge.
Sadje naj se uživa vedno ohipljeno.
Pije naj se samo voda iz brežnlškcga vodovoda; voda iz vodnjakov in kapnic se sme piti šele po daljšem prekuhanju.
Na tešče naj se ne pije in uživajo naj se le kolikor mogoče malo led iu pa pijače z ledom.
Skrbeti je treba, da se trebuh ne izpostavlja prehitremu ohladilu.
Svetuje se tudi, da se človek izogiba naporom vsake vrste.
Ne preziraj niti najlahnejše črevesne slabosti in pojdi k zdravniku vselej, kedar začutiš kako nenavadno motenje telesnega ustroja, posebno pa če se pojavi griža, ker je dokazano, da morejo tudi ljudje, ki trpe le za neznatnimi črevesnimi nevšečnostmi, imeti in razširjati kal kolere.
Ne uporabljaj takoimenovanih od\ra-čalnlh sredstev in specijalitet, ki jih slave in razširjajo kot nezmotljive, ki pa napra-vljajo človeka le še bolj sprejemljivega za bolezen, namesto da bi ga obvarovala.
Trst, 10. avgusta 1915.
MESTNI MAGISTRAT.
SaigSas
Ni malo poslopij, v katerih se ne skrbi za snažnost, kjer so dvorišča polna odpadkov, ki jih mečejo tjakaj stanovalci, in številne greznice, ki se ne izpraznjujejo pravočasno.
Mestni magistrat zato poziv Ije vse lastnike in upravitelje poslopij, naj nemudoma poskrbe, da se hiše v celoti osnažijo, s pripombo, da si oblast pridržuje kazensko postopanje proti tistim, ki bi se ne pokorili t e-m u p o z i v u, i n da bo dala uradnim .potom na stroške lastnikov izprazniti polne greznice, osnažiti dvorišča in stranišča ter izvršiti podobna de-
začula korake in nenavaden šum v svoji bližini. Ni pa jej prihajalo na um, da bi razmišljala o vzrokih tega šuma in hoje po sobi.
Ko so se zvečer zopet odprla vrata njene spalnice, jej je prinesla neka tuja oseba zdravila, katera jej je drugače vedno dajal Karel sam.
Mignonne je mislila, da je Karel šel z doma, da pa se gotovo zopet vrne kmalu, in ko je zaužila zdravila, jo je objel dobrodejen, krepilen spanec.
Ko se je prebudila prihodnje jutro, je zagledala isto neznano lice.
Tedaj se je je nehote polastila neka posebna bojazen.
—	Ali Karla ni tu? — je vprašala.
—	Ne, — je bil odgovor.
—	Kje pa je?
—	Sel je z doma.
—	Kedaj pa se vrne?
—	Ne vem.
Toda Mignonne se ni zadovoljila s temi izogibajočimi se odgovori.
—	Gotovo mi zamolčujete nekaj, — je rekla; — kako vendar, da je šel Karel z doma, ne da bi mi bil povedal?
—	Najbrž ste še spala, pa vas ni hotel motiti in buditi.
S tem pojasnilom se je Mignonne morala zadovoljiti, ker je ona tuja oseba, hotelska strežnica, hitro odšla iz sobe, kakor bi se hotela izogniti nadaljnim vprašanjem. Minilo je več ur* toda Karel se še vedno ni \;/nil domov.
Mignonne se je začela bati vedno bolj in bolj. Pozvonila je in strežnica je vstopila takoj.
—	Ali se Karel še ni vrnil? — je vprašala Mignonne z mrzlično nestrpnostjo.
—	Ne.
—	Potem recite njegovemu prijatelju, da želim govoriti ž njim in da ga prosim, da bi prišel k meni sem gori.
Strežnica je bila očividno v veliki zadregi in je molčala.
—	Ali ste me razumela?. — je vprašala; Mignonne.
Stran U.
I a, k S bi bila nujno potrebna izj javnih zdravstvenih o z 1 r o v. | Z največjo strogostjo se bo po-j stopalo proti stanovalcem, Ki bi se pregrevali proti določbam pravilnika za javno snago in proti temu razglasu.
Trst, 10. avgusta 1915.
MESTNI MAGISTRAT.
Poljsko vprašanje in Nemčijo.
Zgodovina se oživlja in obnovlja: poljsko \ prašanje stopa v ospredje in sili k ureditvi. To je eden že vidnih in gotovih efektov sedanje svetovne vojne. Izlasti se vodi po nemških in poljskih listih živahna diskusija o bodočem razmerju med nemško državo in poljskim elementom, ali z drugo besedo:; o izpremembi nemške državne politike napram poljskemu svetu. Poljski narod stoji torej pred rešitvijo vprašanja, ki je zanj življenjske važnosti - vprašanja bodočnosti za vse čase.
DomaČe vesti.
»EDINOST« se odslej prodaja v Ljubljani: na glavnem kolodvoru in v tobakarnah: Blaž. Dunajska cesta; Češ are k, Šelemburgova ulica; Do-lenec, Prešernova ulica; P i r n a t. Kolodvorska ulica št. 22.
Maršal, nadvojvoda Friderik, je na čestitke cesarskega komisarja v Trstu povodom padca Varšave in Ivangoroda odgovoril sledeče: Iskreno vzradoščen radi čestitk zvestega Trsta povodom uspehov našega orožja, se prisrčno zahvaljujem za navdušene če stitke. — Maršal, nadvojvoda Friderik.
Vabilo. Vse gospe in gospodične, katere so bile vabljene bodisi direktno, pismeno, ali tudi indirektno, k sodelovanju dne 18. avgusta, kakor tudi eventuelno še one gospodične, katere bi bile pripravljene istotako sodelovati, in gospodje, kateri bi spremljali gospodične ali pomagali pri okinčevanju paviljonov, ki se bodo postavili v to svrho, so vjjudno vabljeni, da se udeleže skupne seje, ki bo v petek, 13. avgusta, ob 6 pop. v prostorih društva „Schiller* (začasno prepuščenih „Rdečemu križu) v ulici del Te-atro št. 1., II. nadstropje. Ker se določi natančneje spored in razvrstitev, so vse dame in gospodje naprošeni, da se seje gotovo udeleže.
Hrvatje in Slovenci. Splitsko „Naše jedinstvo4* piše : Mnogo pisem, ki prihajajo v Dalmacijo, hvalijo slovenske brate toliko kot vojne tovariše, kolikor tudi prebivalstvo sploh. Slovenci gledajo, da se spoprijateljijo z Dalmatinci. Vedejo se do njih bratski — tako, da niti domačini na domači grudi ne bi se mogii lepše. Hvala arrgim s'ovenskim b a ora tudi v imenu bratsl e slovanske vzajemnosti. In to ljubezen v vojni bomo v Dalmaciji pozneje, v miru, vračali vsakemu slovenskemu bratu!
Vojni kruh. Prejeli smo: V Trstu imamo že dalje časa takozvani vojni kruli. Iz parnih pekaren se vozi ta kruh po mestu na navadnih tovornih vozovih in v nepokritih in tudi precej nesnažnih lesenih zabojih. Menimo, da bi se sedaj v teh zdravju nevarnih časih moralo nekaj u-kreniti v tem oziru. Vsaj zaboji naj bi bili snažno izdelani in pokriti. Priporočamo tudi, dn bo v kruhu kamenja, debelega kak: -'i. — Meščan.
Za dežL.o da, za mesto ne! Prejeli smo: Namestništveno svetcvalstvo je prepovedalo pod strogo kaznijo pokanje z biči, in to je prav. Prav pa ni, da vozniki po mestu in celo že v ranih jutranjih urah pokajo z biču ne da bi jim-Uedo zabranil to nepotrebno in posebno v sedanjih časih neumestno razvado. Želeti je, da bi o-no. kar velja za deželo, veljalo tudi za mesto. S tem bi vozniki ne izgubili nič, a meščanstvo, ki vsled nervoznosti in vročine ne more mirno spati, se reši te popolnoma nepotrebne nadlege.
Povožen. Včeraj dopoldne ob polidesetih so s kolodvora državne železnice pri Sv. Andreju telefoničnim potom pozvali na pomoč zdravnika z zdravniške postaje, češ, da je nekje blizu kolodvora nek mladenič, ki nujno potrebuje zdravniške pomoči. Zdravnik se je nemudoma odpeljal k rečenemu kolodvoru in tam je res našel 16letnega koči-jaža Svetka Festellija, katerega je bil neki voznik podrl in povozil. Festelli je bil težko ranjen v več krajih na levi strani života: imel je med drugimi obširno rano na levem kolenu, a čelo mu je bHo hudo spraskano. Zdravnik mu je podelil najnujnejšo pomoč, a potem ga je dal prepeljati v mestno bo'-nišnico.
Pazite na otroke. Antonija Godnikova, ki stanuje v ulici Torricelli Št. 10, je včeraj popoldne ob šestih privedla na zdravniško postajo svojega 6 letnega sinka Angela, kateri je imel precejšnjo rano nad očesom. Dečko se je namreč igral m ulici z drugimi otroci, a pri tem je padel in se pobil.
— Uršula Kriščakova, stanujoča na Vrdelci št. 4, je pa včeraj ob poliene prinesla svojo 41etno hčerko Nerino, katera s« je bila z vilicami zbodla v levo lice in si povzročila precejšnjo" rano. Zdravnik je obema podelil slučaju primerno pomoč.
V Trstu, dne 12. avgusta 1915
inteligen-iti učiteljica
to, sledi iz te-il Še en in to gan. »Gospo-
stras darj
z o te ž k pridel sko. za-stvo po mest? v blaženem mi dira — lo, trakove ir> troši za šivilj »lepše od drj
si preživljamo o se mi gospo-no silo mučimo se' sedaj, polnih m solncu, da bi uha za našo vojne, pa naše žen-enjeno — kakor u — marljivo štu-rnale, kupuje svi-modne drobnarije, napravijo 4epe«, forme njihovega
Ušaj Marija, Bukavec Ivana, Križaj Štefan,	flfififf tP
Puntar Jožefa, Cibic Jožefa, Cjak Karla, Cibic	wuuu
Marija, Stoka Josip, Ukmar Ana, Ukmar	Mnhn prinašajo bolest, s rup za jih uničiti «
Matija, Ukmar Anton, Ukmar Ivana, Ukmar	nUHK bite famo pri Antonu Hkakozn, ui sta li
štev. 10.
soba z eno ali dvema j ste'ja: , grspa sama 11. Giuli a 27, TIT. (b;:t
~~	io^
ion •MV2
maslo najfinejšo.zajamčeno naravno. Cene zmerne. Z t. trgovce po dogovoru. V aki
:<f>l
Erminija, Lukša Marija, Puntar Frančiška, Caharija Tereza, Bertoncelj Angela, Kapun
Frančiška, Remec Roža, Milic Josip, Barac ^ujfju zmerne, za tr^-.vec j o
Fr., BaŠa Mih., Schmutz Johann, RuzzLr Iv., J »lan sveže. Via Commerciale -: 14_
Spetič Frančiška, Grijane jc-žefa, Cibic Ivana, j n	,. ne ltobi „v,; :■ . tako c '
Bukavec Antonija, Skabar Jožef, Bukavec t FOillSIuO kakor pri SAU intSEL. ulica s^ero Antonija, Rupel Anton, Bole Pavla, po SO vin. nuovo 7, i. nad. (.blizu g mnazije).	300
Šegina Antonija, Verša Josip, Verša Tereza,
Milič Franc, Škamperle Frančiška, Bukavec Milka, po fiO vin.: Ferfolja Eliza, Ban Ana, Husu Lojzka, Spanger Marija, Sosič Edvard, Regent Tereza, Husu Marija, Raubar Ivana, Čuk Ivan, Krt Marija, Pirjevec Rezka, Puntar Frančiška, Šegina Tončka, Švica Marija, Rupel Franc, Cibic Jožefa, Lukša Jožefa,
vešča kolonijalne in delikatesne stroke ter tudi znanje italijanske^ jezika se išče. Ponudbe na Inseratni oddelek pod št'. 336.	336
sad, za
Bsšemu žensiuu o resni?, čas!?.
»R. N. L.« je objavil sledečo filipiko:
Kak je naš ženski svet? To vprašanje smo stavili, ko srno v času vojne, po vztrajnem in temeljitem opazovanju videli, da naš ženski svet ne vodi resnega računa s tužnim stanjem našega naroda. Kakor da ne opaža njegove borbe za obstanek, politični in gospodarski.
Vse gre v svojem teku kakor pred vojno. Spričo padajoče iizične in materijalne moči naroda ostajeta gizdavost in lepoti-čenje v isti modi, kakor ste bili pred to svetovno nadlogo.
Naše upravne oblasti so nastopile proti tej ženski razvadi in so izdale odredbe, proti nespametnemu lepotičenju v nošnji. Ali pa je mestni ženski svet manj graie vreden v tem pogledu? Kot elegantneji element zaslužuje resneje posvarilo, ker bi mogel prednjačiti t izgledom.
telesa napravliajo ^n-nine, vabljive. Pri klobukih, oble i ;r, n.tkira se ne varčuje. Tu se ženske lepouči > in tekmujejo v
tem, katera____potrosi več in ne mislijo
na to, da bi se mogle tudi v lanjskem klobuku in lanjski opravi izprehajati in živeti. ter da bi mogle za prihranjeni denar kupovati kruha! \>č se brigajo za to, kar devlfejo na-se, nego pa za to. kaj de-nejo — va-sel L)a! Ker mislijo, da opravo vidi vsakdo, doc i m mi nikdo ne gleda v lonce! A njihovi možje, očetje, bratje, izvoljenci se udajajo tudi v tem, in si da-jajo odduška v kričanju, da je živež drag. Niti toliko odločnosti rimajo, da bi tožili radi draginje modnega blaga in da bi zahtevali maksimalne cene tudi za to blago!
Je ljudij, ki še ne razumejo resnosti današnjih dni, ki jih preživljamo, ki hočejo parazitsko, lahkotno, brez skrbi in na ptuj račun živeti; ki se ne morejo odreči ugodnosti, katere jim je nudil mirni čas: ki jim vsa skrb obstoji za toaleto in kon-fort. Nas se to direktno malo tiče; vendar mislimo, da bi tiste krasotice, ki hočejo tudi v tem vojnem času eksploatirati lepe forme svojih teles, mogle doseči to z manje troškov. skrbi in — večjim vspehom. In pri tem ne bi toliko rohnele proti draginji.«__
Kdo ve kal?
_I'oizvadovalni urad za begunce" v Trstu, ulica Bcschetto 32. vrata 23, daje med uradnimi urami od 8 do 11 dop. in 4 do 5 pop. naslove sledečih beguncev:
Slovenski begunci iz italijanske meje. —
Jeretič Jernej in Fani. Kr«\3čik Ivan, Marija in Lucija, Sosič Josip, Mar jt. Alberta in Marija, Delfin Jos'p in Ana, Jenko Alojzija. Klinec Štefan in Antonija, Leniča Jcsijx Jctefa, Terezija in Fran: , Muiina Terezija, Marija in lliđor, Paliavec AnJrej. Ana, Ivan in Ana, Oatnik Leopoldina, Mark-ič Anton in Marija, Lovi^ček Katarina. Ter-pin jI arija, Radigne Ida, Marinič I*-an, Marija in Jo-ip. Prinčič Amabile in Marija, Pr.mo?.ič Emilija, Moderc Roza in Matilda, Šturm Josip in Ar-gela, Perko Leopolda Keli, Anton fp Rezi, Sfili-goj Marija, Copres Angela, Colja Marija. Carlet+i Marija, Fani in Marija, Hva x Ani, Brezisrar Katar iiLi in Mariji, 1'ičn.in Alarja in Marije Markič Le'pol da in Miha, Vizeatin Josip in Marija, Renko Fr: nc in Marija, Colja Ivan in Alojzija, iviafiič Andrej in Rozalija," Eafalin Mat:ja in Marija, Jlomic Josip, UrSula in Jožefa, Bregast Av^n~t. Karol'na. Alojz in Anton:ja. V.die Tomaž, Marija in Jožefa, Miklus Katarina, Knes Fraat-iska, I\rav-nar (Grauna'-) Lorenc, Valetinčič K tari na. Katarina. Valerija ia Avgust, Terčič Rudolf in Marijo, Med ot J-rmiuio, Klrde Margareta in Jodna, Iricio Korolinn. Petruža Amalija in Avgusta. Kunstelj Anton:.]■>, Koren Ernest, Pavločič Marija, Šturm Mo!ior, 9fiiigoj Josip, Ipavic Ivan in Xeža, Mar-tinčič Jurij in Foska, Stibćlč Mirko, GrubiC Ivan in Tosina, Bcrzan (Verčon) ^farija, Luka-;ič Juri. Cernelizza Ivan in Evfemija, Gabei Anton. Cakon ^Iarija, Sponza Evfemija, Kat<mar Katarina. Pahor Andrej, Koac Peter in Marija, Povaa Josip, Rebula Josip. Katarina. Julija, Katarina in Antonija, Antonič Anastazija, Štolfi Marija, Kocjančič Tomaž in Jožefa, Marija, Loranc in Katarina. Marija, Amalija in Albina Peric Josip in Sofija, Temali Štefan. Kocjančič Josip in Ana, Marušič Niha in Marija, Peric Katarina in Jakob. Pahor Andrej. Katarina in Fani. Marušič Josip in Frančiška, RadetiČ Marija FrančiSkin Anton in Karo-lina, Jelr. sko Matiia. Vojinc Matija, Mervič Josi-pina in Murija Ocvirk Amalija, Purič Ivan. Vodo-pivec Jo«p in Marija.
Umni : Marija Lov a*ek. hčerka Katarine Lovi-š ck iz Ajbe in Marija Vodopivec iz Tržiča.
Darovi
Neimeno\ana daruje za „Rdeči križM K 20. Denar hrani uprava
Cesarski komisar je prejel sledeče darove: Učenci italijanske ljudske šole v Skednju zbrali na korist skladu za vdove in sirote padlih K 10. — Občinski nastavljene! 261 K 89 vin. kot prispevek za julij in K 1569*99 kot prispevek za avgust na korist skladu za brezposelne. — Zadruga jestvinčarjev 265 K 12 vin. v isto svrho. Rodbina Haggiconsta K 300 za brezposelne v Trstu. — Inženir jurij Polli v počeščenje smrti gospe Ivane Benuzzi K 10 za begunce iz Furlanije in Istrije.
Izkaz darovateljev iz Prošeka za hrabr boritelje na Soški fronti. 50 K Proseške-Kontoveljska pos. in hran., po 30 K: Apru-vizacijski odbor, Arimatejsko društvo, 20 K Goriup Felicita, po 10 K: Lah Ida, Bunc Marija, Luxa Viktorija, Starec Dragotin, 6 K Žele Malči, po 5 K: Košuta Antonija, Le ban Henr., 4 K Štrukelj Josipina, po 3 K: Furian D. F., Cok Irma, 1. L, po 2 K: Klemene rr. or. stražm., Zucol Anton, or. strazm., Ton-čič orožn., Falaj Palla oroff. Martelanc Fr. voditelj, Ipavec Antoni a, ran Dominik, Se-; žira Jožefa, Stoka Andrej $cnt., Pirjevec Tereza, Pertot Marija. Mabergoj Anton, Ka-
Mnlinpuar pristni ,št?i?fski
ilulilit^&lf en dohajajoči vagon, prodam takoj ne izpod 50 kg po [absolutno r• i r*	o* . I 1 I „ „ konkurenčni ceni in 100 hektolitrov dal-
Plit KM^/S	matlnskega tropinovca po ugodnih cenah
J. Parcma ex kavarna Goldoni. 349
Ukmar, Bogateč Jožefa, Ukmar Milka, Cuk Jožefa, Caharija Frančiška, Trobec Ivana, 52 vin. Spanger Jožefa, po 50 vin.: Čeme Eliza, Kale Jakob, Prašelj Marija, Nabergoj Kristina, Žigon Fr., po 40 vin.: Pirjevec Ana, Purič Franc, Regent Josip, Regent Ma-ri"a, Remec Valentin, Puntar Ivana, Potočnik Jožefa, Verša Anton, Verša Ivana, Taučer Ter., Puntar Marija, Pertot Marija, Pertot Ana, Cibic Marija, Husu Marija, Šegina Marija, Furian Ivana, Bukovec Mar., Furian Jakob, Antončič Marija, Hussenig Iv., Hrast-nig Iv., MiUč Margerita, Šegina Lucija, Verša Eliza, Potočnik Antonija, 33 vin. Grlanc Frančiška, 32 vin. Taučer Marija, po 30 v.: Stoka Franc, Puntar Ema, Rupel Marija, po 20 viih: Verša Anton, Puntar Franc, Kapun Josip, Šegina Dom., Pertot Andrej, Pirjevec Ter., Pirjevec Mar., Ban Neža, Trobec Ivan, Guštin Frančiška. Skupni znesek 346 K 87 v. Denar hrani uprava.
♦ ♦ ♦ ♦
o ♦
♦
Umetni zobje
z In brsz čeliusfi, zlate Hrene Iti obrobKi
VILJEM TUSCHER
konces. zobotelinik
! TRST, ui. Caserma št. 13, II. n.
Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer.
<s>
♦
♦
♦
o ♦
♦
♦ ♦ ♦ ♦
o .t

Cens raznih žiuil u Trstu.
(Dne 11. avgusta 1915.)
Moka (pšenična, mešana z rženo) . K 1'60, 2-— kg Moka (za kuhinjsko rabo)
Trst, ulica S, NIcolo št. 11.
Dunajska in domača kolanja — Prvu1.: ina vina in pivo. — Solidna postrežba. — Cene zmerne. —• Kosila in večeije za obonirane kron ■":) in seCno. Priporoča se za obilen obisk
M. GASPARI, lastnik.
Meso (goveje doji deli ..... K 4*48, kg zadnji „K	. . . 48S kg
Meso telečje ...........	8— kg
Meso kožtrunovo SI nina (soljeca) . Gnjat, kuhana . . . . Maslo sirovo ....
Sir fementals'd) . . Kokosi . . - ... a P..;.čanci ......
Polenovka puha . . . „	namočena
Riž........
F.žol ........
K 2 40 do 2 60 kg . . 4.-10 do 5.40 kg
.....K 12 — kg
.... K 6-— kg
.....K 5-40 kg
K 7 50 do 8-50 ena K 3"— do 4-— eden . . . K 2-20, 2 40 kg
..... 128 kg
.....K 3-92 kg
K 1-36, 1 48 kg
Bob.................IC 1-60 kg
Ječmen................K 2 80
Fižol (strožji) vinarjev....... 40, kg
Grah
Kromp'r
Paradižniki
Radič
Salatu
f'esen
Čebula
Jajca Buče
Pesa
M al jncaue Kumare Kol-raba Mleko
Olj o (najceneje)
• • • •
* . .
. . *
- _ kg . . . 24 do 2S kg . . . . 40 kg . 4 do (> merica tt do 10 glava . . . i>, 8 glava
. . . K —-80 kg 18 do 20 komad . . G, 10 koma 1 . 2 do 4 koma l
6, 8 komud
6 do 8 koma 1 3 do 4 komad . . 56, 60 liter . . K 2-80 liter
Zlato, srebro in platin
v odpadkih, kakor tudi bron, baker> staro med kupi po najvišjih dnevnih cenah „Čistilnica	fcaranev R. GPJ33SCH & ciriiiSiS 2 e, z. Trst, laSica Acquedoti^ stev. ' 2-
Hi astrJ. sir
v štabih od 5 kH. 1 €e!ž vagon prsda se po ceni.
G. Partner (k €«
Trst, uSica Padu!ns švev. f.
S?3
4 ^^ t 3 B Bij
5B?; r^ t
Parnik „V8DS" odhaja iz Trsta ob 8.30. 10, 12 dopoldne. 3, 4, 5, 6.30 popoldne. Iz Barkovelj ob 9.15, 11 dopoldne. 12.30» 3.30. 4.30, 5.30 in 7 popoldne.
t c,a □□
F
so računajo po 4 stot. beseio. ? kastno tiskane beseda sa računajo enlrat vež. — Najmanjša ^ : pristojbina znaša 40 &totink. : 1 L-JL J
□O
□ □ I
Kupujem
žatlje v vsaki množini po visoki ceni. UL Torrente 36. G. Stebel. (852
M RsR!
(Fiume) odda se lepo meblirano stanovanje (2 sobi, sobica, kuliinja^ t L nadstropju, ulica Giuseppe Giusti 1. Stanovanje je p-ipravno za družine, ki se selijo iz Trsta. Nahaja se v sredini mesta Električna razsvetljava,
voda, kopelj. Pojasni a daje gc-:>a Marija Spet/, v	B^B ^^M
isti hiši m. nad.	* 500 \ IjaJo na »inseratni oddelek tdinosti«
i	i -"T^^r^TTr^T7 v"- ,
Zalop sira, znlama, sIe-nsna In prekal^r-sga snssa.
A!5»crto MaftnJč
Trsi, ulica ^.■'iolica Si. 17
j... ............i i n i ~
Oglasi, osmrtnice, zahvale in vsakovrstna naznanila reklamne vsebine, naj se poi»i-

mmu J

ro
PC»
Ulica Molino piccolo 19 (tik kavarne Naova York) vse pisarniške Is* uradniške potrebščine
rtimm. 11	papirnate
pisarsiIS^ i -s	nejroj	p» tifSe,
konceplni.f ^	Faag»«dn:«,	vojne dopisnico,
zabojni, j	slike,	vojaške tiskovine. joj
izvršuje vsakovrstne tiskovine: vizitke, kuverte s firmo, pečate itd., itd-Sprejema naročila objav potom tiska: naznanila, zalivale, osmrtnice itd. izvršuje vs^ .cvrstno vezanje knjig.
Najnovejšo slov. knjigo: Fierr ds; Conlevain „AMERIKANKA-.
Se uljudno priporoča p. n. občinstvu, vsem slavnim uradom, trgovcem in obrtnikom v mestu in na deželi. — Pismena naročila se izvršujejo točno.
CE25<23£23I

Velika prodaja

K^SMU
lin Tereza, Pm^^Franci uradnik, Do^^Bojz Ivana, Stokal^Pja, P Viktorija, Kalin Alojz, Marija, K 1-20 Husu Roža, bto* Josipina, Bukavec gini Tončka, Štoka^ Brlščik Alojzijs. Kralj Kont., Lukša JMarffaj* And., Verša Jofefa, K Ukma Rožica, Posega Ida, KanJ^ Raubar Juika. PunW Trobec Ivana, Puntar
ibic Ivan drž rago, Verša arina, Ban do, Diineu po k 1 : stp, Katm rane, Še-a Marija, aneu Franc Puntar ot Srečka, ega Pepi, Marija, ič Ana,
Od tiiines r.mz] se H prekleto HaKor po navadi
v yisci	3
liSEiMasoMaM
po sledeči nizki ceni:
pri odvzetju 5 kilogramov po 4 K 40 vin. kg. iz pod 5 kilogramov po 4 K 50 vin. kilogram


Cenjeno občinstvo se opozarja, da naj se sedaj preskrbi s špehom. — Toplo se priporoča:	Albin Anžič.
.J