Leto LXV Poštnina plačana » gotovini V Ljubljani, v četrtek, dne 28. oktobra 1937 štev. 248 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce-loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi nI. 6/111 SLOVENEC Telefoni uredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 — Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praffn-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. i Pogajanja z Madžari Na dnevnem redu srednjeevropskih zunanjepolitičnih prizadevanj je sedaj brez dvoma Madžarska. Zaporedno smo slišali iz ust vodilnih državnikov donavskih držav tehtne izjave flede načina, kako naj sc premostijo prepadi, i še vedno zijajo med Madžarsko in njenimi sosedami, in kdo naj prvi začne graditi te mostove, ki so za končnoveljavno pomirjenje donavske kotline neobhodno potrebni. Prvi je o tem vprašanju spregovoril naš ministrski predsednik dr. Stojadinovič in sicer v Londonu, ko je v razgovoru s časnikarji napovedal v najkrajšem času sporazum z Madžari in pomirjenje jugoslovansko-madžarske meje. Za njim je v Oradea govoril romunski predsednik vlade Tatarescu, ko se je vrnil z ogledovanja trdnjav-skih naprav na romunsko-madžarski meji in je bil s tem, kar je videl, zelo zadovoljen. Tudi on "e izpovedal pripravljenost Romunije, da pre-omi z dosedanjo politiko in sprejme sodelovanje z madžarsko sosedo. Končno sta se oglasila dva Madžara in sicer najprej zunanji minister de Kanya in v torek zvečer še madžarski ministrski predsednik Daranyi sam, ter sta opredelila stališče madžarske vlade glede možnosti prijateljskega mostu, ki naj bi zvezal nasled-stvene države, razdeljene v dva tabora, v tabor Male zveze in tabor italijanske trozveze. Nas seveda zanima, kaj sta povedala madžarska državnika. Vsebinsko ni niti de Kanva niti Daranyi razodel kaj bistveno novega in do sedaj neznanega. Odkar je bila 1. 1920 v Tria-rionu podpisana mirovna pogodba, ki je Madžarski dala njene politične meje, so madžarski državniki brez prestanka ponavljali, da hočejo enakopravnost Madžarske v oboroževanju, zaščito njihovih narodnih manjšin onstran meja in spremembo političnih meja. Napredek je bil pri najnovejših izjavah samo v tem, fa prvi dve zahtevi, izgovorjeni v zelo odločnem tonu, ni več ogrinjal revizionistični suknjič in je torej tudi odpadla tista ovira, ki je do sedaj onemogočila vsak pameten stik med madžarsko vlado in njenimi sosedami. Kajti Mala zveza, ki druži Jugoslavijo, Češkoslovaško in Romunijo v vzajemni obrambi njihovih meja napram Madžarom, se ni mogla spuščati v nobene razgovore z državo, ki noče priznati ohstoiečih meja. V toliko se je torej položaj izboljšal in se ustvarjeni notranji in zunanji pogoji za pametne razgovore. Vendar pa navzlic vsemu temu nismo prepričani, da se bo približevanje razvijalo tako hitro, kot so nekateri pričakovali. Za to imamo dva razloga, ki sta naravnost udarna po svoji Značilnosti. Na eni strani je izjava zunanjega ministra de Kanye, ki je v imenu svoje vlade napovedal presenetljiv postopek, na drugi strani pa izjava predsednika vlade Daranvja, ki je nagromadil neketere obteževalne okoliščine na pot do sporazuma. Daranvi je imel zadnje dni priložnost, da se je sestal z avstrijskim zveznim kanclerjem dr. Schusehniggom v neki žrebčarni blizu meje. Avstrijski in madžarski državnik sta pri tej priložnosti — da se poslužujemo besed Dara-nyija samega — govorila tudi o zbliževanju z državami Male zveze ter sklenila, da bosta pri pogajanjih nastopala skupno, to se pravi, da se državam Male zveze ne bo nudila priložnost, da bi se sporazumele z Mudžari, ne da bi se istočasno sporazumele tudi z Avstrijo. To je kajpada od strani Avstrije silno prebrisano, kajti, če se ne motimo, vse države Male zve/e niso kazale enakega navdušenja, da pridejo do prijateljske pogodbe z Avstrijo in bi bile na ta način potisnjene ob zid, da si pridobe prijateljstvo Madžarov za ceno istočasnega sporazuma z Avstrijo. Brez dvoma bo ta okolnost zavlače-valno vplivala, kajti vzajemnost Male zveze v avstrijski politiki ni tako popolna, kakor je složnost v pogledu Madžarske in če bosta pri pogajanjih Avstrija in Madžarska hoteli nastopati kot en sam blok z istimi zunanjepolitičnimi usti, bodo nastopile ovire, ki bodo razvoj približevanja nujnostno zadrževale. Toda še bolj vznemirljive so napovedi zunanjega ministra de Kanve, ki je v svojem f ovoru dobesedno izjavil, da ne mara razprav-jati o zaščiti madžarskih narodnih manjšin z Malo zvezo kot takšno, ki je samo neke vrste spravno bitje«, ampak, da se bo pogajal z vsako članico Male zveze posebej in ločeno. Kaj naj to pomeni? Ali želi madžarska vlada samo imenoma vztrajati pri svojem dosedanjem stališču, da skupine Male zveze kot takšne noče pravno priznati, čeprav je na zadnji konferenci v Si-naji dne 28. avgusta madžarski poslanik v Bukarešti s svojo znano predstavko, ki jo je napravil zunanjim ministrom Male zveze, nekako nakazal preobrat v miselnosti bndimpeštanske vlade, ali pa ima druge namene. Ako je prvo res in če madžarska vlada noče napraviti tako globokega poklona Mali zvezi, da bi se z n jo kot eno zunanjepolitično enoto pogajala, pri tem pa goji iskrene želje, da bi prišla z njo v prijateljske odnose, potem je državam Male zveze to iahko prav vseeno in bodo de Kanvi zelo rade na uslugo, da mu olajšajo pot do sporazuma, ker nam res ne gre za postopek in za tenkočutnosti protokola, ampak za stvarno zbližanje, ki naj napravi konee napetostim v donavski kotlini. Mala zveza v tem primeru ne bo delala nikakih težav. Ako pa je zunanji minister de Kanya v svoji izjavi mislil povedati nekaj drugega, na primer to, da bo madžarska vlada glede zaščite njenih narodnih manjšin stavila vsaki državi Male zveze ločene, posebne in vsebinsko različne pogoje in v ločenih pogajanjih z njimi priznala tej olajšave, pri drugih pa košarico svojih zahtev dvignila vise. potem seveda postane položaj popolnoma drugačen. Kaiti iz takšnega postopka bi morale države Male zveze razbrati željo madžarske vlade, da jih med selvoj razkol je, da njihovo pogodbeno vzajemnost pri obravnavanju madžarskega vprašanja razdere in tako doseže, da bi bil sporazum z Madžarsko obenem tudi konee pakta Male zveze. Proti takšni politiki razdi-ranja. ki je že stara in so jo nekatere velesile že pogostokrat pri Mali zvezi preizkušale — zaman preizkušale — bi se ka jpada moral takoj dvigniti odpor in prijateljsko ozračje, ki je sedaj že nastalo nad donavsko kotlino, bi se hitro razpršilo v obnovljenem medsebojnem Goring odstranil Schachta Po peturnem razgovoru s kanclerjem Hitlerjem Senca gospodarske stiske nad Nemčijo Berlin, 27. okt. TG. Dr. S c h a c h t je kot drž. gospodarski minister odstopil. To je največja senzacija dneva, ki je odjeknila po vsem svetu. Kajti dr. Schacht je veljal za tistega velikega strokovnjaka, ki ho znal narodno - socialistično gospodarstvo spraviti v red, ki bo znal najti za hitlerjevsko Nemčijo surovino, ki jih nujno rabi, in vnanja posojila, ko Nemčija denarja tolikanj potrebuje, in ki ho znal najti tudi razna nadomestila za surovine in živež, da bo Nemčija mogla preboleti sedanjo stisko, in dati trden gospodarski hrbet za zanosno zunanjo politiko hitlerjevske države. V svojih prizadevanjih ni uspel in zato tudi odhaja. Dr. Schacht je kot gospodarski minister odstopil, ostane pa še nadalje guverner nemške narodno banke. Po Berlinu se širi vest, da bo Hitler po Schachtovem odstopu izvedel temeljito preosnovo vsega vodstva v državnem gospodarstvu. Spremenil bo tako vodilno osebje, kakor tudi načrt za gospodarsko štiriletko samo. Odstavljeni liodo vsi državni tajniki, ki so delali v gospodarskem ministrstvu, med njimi tudi dr. Posse, ki je veljal za čudodelnika v gospodarskih vprašanjih. Za Schach-tovega naslednika napovedujejo nadpredsednika pokrajine Šlezije Jožefa Wagnerja, o katerem pravijo, da ima železno pest. Poleg tega pa je o njem znano tudi, da se je kot ljudskošolski učitelj z velikim veseljem bavil z gospodarskimi vprašanji, ki jih je mojstrsko obvladal tako v teoriji kakor v dejanjih. Tudi grof Schvverin-Krossigk, finančni minister Nemčije, prihaja v poštev kot kandidat za to mesto. To so seveda samo domneve, kajti končne odločitve še niso padle. Za enkrat je resnično samo to, da je odstop dr. Schachta, ki se je dolgo časa junaško boril z gospodarskimi težavami in tudi s političnimi predsodki strankinih vodij, velik dogodek v Nemčiji, ker pomeni konec ponesrečenega poskusa, da bi gospodarsko nujnosti nadvladalo nad političnimi nujnostmi. Za vnanji svet je odstop dr. Schachta znamenje, da se je gospodarska stiska Nemčije Ic še zaostrila. Schacht tudi v Narodni banki ne bo dolgo Berlin. 27. okt. b. Vest o odstopu dr. Schachta jo povzročila v vsej Nemčiji veliko senzacijo. Splošno poudarjajo, da gre za veliko zmago pruskega min. predsednika generala G b r i n g a nad dr. S c h a c h t o m. Ta zmaga ni bila lahka, kajti dr. Schachta niso ščitili samo vojaški krogi, temveč ga je zagovarjal Hitler osebno. Prevčerajš- njiin jo bila sklicana seja vlade, ki pa jo bila v zadnjem trenutku preklicana. General Goring je polnih 5 ur govoril s Hitlerjem ter menda tedaj tudi izvojeval zmago nad dr. Schachtom. V dobro poučenih političnih krogih trdijo, da dr. Schacht tudi ne bo dolgo ostal guverner Narodno banke. Splošno se govori, da bo na tem mestu najdalj« še do meseca aprila ter ga bo tudi tukaj nadomestil zaupnik generala Goringa. Vojaški krogi vznemirjeni S temi spremembami se lx» izvršila reorganizacija gospodarskega ministrstva v smislu štiriletnega Goringovega gospodarskega načrta. Vojaški krogi so zaradi teh sprememb precej vznemirjeni, ker so imeli dosedaj največ zaupanja v dr. Schachta. Šanghaj padel, le predmestje Putung se še drži Šanghaj, 27. oktobra, b. Japonci so dosegli v J in oklopni avtomobili 110 morejo skozi ulice in tudi Ta- ne morejo izkoristiti svoje zmage tako, kakor bi jo zadnjih bojih še naslednje uspehe: Zavzeli so sang, Kiangvan, Čapej in severni kolodvor. Razen tega so odrezali progo proti Nankingu in proti Hankavn. Slednja proga je neprestano pod ognjeni japonskih težkih baterij. Japonci vedno bolj oklepajo onih sto tisoč kitajskih vojakov, ki so odrezani od ostalih kitajskih sil vzhodno od Tasanga. Pripravljajo se, da izkoristi jo progo, ki vodi v Nanking, za napredovanje v glavno kitajsko mesto. Maršal Čangkajšek je odšel včeraj z avtomobilom na fronto ter prevzel poveljstvo nad kitajskimi silami, da zaustavi napredovanje japonske vojske proti Nankingu. Pričakovati je, da bo Čangkajšek z novimi 6ilami izvršil vojni manever, da bi potisnil Japonce zopet nazaj iz Šanghaja. Po umiku so Kitajci zažgali vsa poslopja v Čapcju v dolžini 12 km. Zaradi tega japonski tanki Načelni sporazum glede Španije — brez sovjetske Rusije Rim, 27. oktobra, b. Kompromisni načrt za ureditev španskega vprašanja, ki ga je angleška vlada predložila nevtralnemu odboru v mesecu juliju, je bil v celoti sprejet kot osnova za debato v londonskem pododboru Ko so ga sprejele načelno vse države, ki 60 zastopane v tem odboru, z izjemo sovjetske Rusije, je italijanski delegat Dino Grandi zahteval na sinočnji seji, da se delegat sovjetske Rusije končnoveljavno izreče, če je njegova vlada pripravljena sprejeti načelno in brez rezerv ta načrt. Na vprašanje, ki ga je v tem smislu sestavil predsednik pododbora angleški zunanji minister Eden, je sovjetski delegat Majski odgovoril, da njegova vlada lahko sprejme v gotovih podrobnostih ta načrt, nikakor pa ne v celoti. Grandi je protestiral in smatra, da bo za morebitni neuspeh v nevtralnem odboru vsa odgovornost padla na sovjetsko Rusijo, kajti sklepi, ki jih mora odbor sprejeti, morajo biti soglasni, ker v nasprotnem primeru odločitve ne bodo uspešne. Zato zahteva Grandi od Velike Britanije in Francije izjavo, da se bo ta načrt v resnici lahko izvedel tudi brez sovjetske Rusije in pa, ali sovjetski delegat iahko še naprej prisostvuje od-borovim sejam. Razen tega je Grandi poudaril, da 6e morajo sedaj o tem izjaviti tudi drmgi člani nevtralnega odbora, kajti Italija 6matra, da bi bila vsaka diskusija odveč, če že v načelu ne bo soglasja. Sklenjeno je bilo, da vse delegacije pošljejo ta vprašanja svojim vladam. Razgovori se bodo nadaljevali. Sestav nove komisije Grandi jc dalje stavil predlog, v katerem pravi: »Vladni zastopniki v nevtralnem odboru izjavljajo, da so pripravljeni sprejeti vseh devet točk angleškega načrta z dne 14. julija, to je kontrolo, priznanje vojne pravice obema strankama v Španiji, umik tujih prostovoljec iz Španije ter izvedbo uspešnejše kontrole kot )'e bila dosedaj. Ko so delegati sprejeli ta predlog, razen Majskega, so bile sprejete še sledeče točke: t. Da se izvolita dve komisiji, ki bosta sestavljeni po šest oseb. V teh komisijah bodo zastopane Francija, Italija, Nemčija, Anglija, Portugalska in Rusija pod pogojem, da vse te države sprejmejo angleški načrt; 2. da se izvoli šef teh komisij, ki bo med njima vzdrževal zvezo; 3. da se tehnični personal za izvršitev nalog teh dveh komisij izbere iz vrst onih, ki so doslej izvajali kontrolo nad Španijo. London, 27 oktobra. AA. (Havas.) Seja je trajala pet ur in so vsi delegati pokazali mnogo dobre volje za sporazum. V začetku je von R i b b e n -trop izjavil, da mora obžalovati, da je tisk preveč vedel o poteku prejšnjih sej. „Umik prostovoljcev naj bo prvo vprašanje'4 Francoski zastopnik Čorb in je izjavil, da je vprašanje upostavitve kontrole v zvezi z ostalimi točkami splošnega sporazuma. Nikaka kontrola ne more biti uvedena, če se kmalu ne reši vprašanje prostovoljcev. Kaj bo iz tega nastalo, ni odvisno od francoske vlade. Za njim ie sovjetski delegat Majski obrazložil stališče svoje vlade, ki se ni nič spremenilo, nakar jc Eden povzel nove ugotovitve v posameznih izjavah vseh zastopnikov. „Vsa vprašanja so celota" Govoril je še portugalski zastopnik, ki je rekel, da so vprašanja glede priznanja obeh strank v Španiji kot vojskujočih se držav in odhoda prostovoljcev in kontrole, celota, ki se mora soglasno sprejeti ali pa odbiti. Ko bo pododbor to ugotovil, naj predloži sklepe plenumu, ki bo določil, ali naj sc dela naprej in to brez sovjetske Rusije. Za njim je Grandi izjavil, da je jasno, da sovejtski delegat odklanja angleški načrt. Ker pa je dosedaj veljalo načelo, da se morajo vse resolucije sprejeti soglasno, se postavlja vprašanje, ali ima delegat, ki ovira delo, iste pravice kot drugi delegati. Zato predlaga, da nai se zastopniki obrnejo na svoje vlade za nova navodila. Od&ovor sovjetskega zastopnika Eden je nato vprašal sovjetskega zastopnika Majskega, kako si zamišlja priznanje pravic vojskujočih se strank obema taboroma v Španiji. Majski je rekel: Kadar bodo prostovoljci dejansko odšli iz Španije in ne bodo prihajali več nobeni novi prostovoljci in če nobena vlada ne bi več posegala v španske zadeve, šele tedaj bi sovjetska vlada priznala obema strankama pravice vojskujočih se strank. nezaupanju. Če bi se države Male zveze po medsebojnem dogovoru odločile, da sprejmejo ločena pogajanja, se razume po sebi, da ne bi mogle sprejeti ločenih in obenem različnih pogodb, ki bi na različen način reševale vpru-šanje madžarskih narodnih manjšin in na različen način tudi tolmačile osnove bodočega sodelovanja med Madžarsko in njenimi sosedumi. To seveda tem manj, odkar vemo. da želita Madžarska in Avstrija nastopiti kot zunanjepolitična enota, medtem ko bi iste zunanje- politične enotnosti pri Mali zvezi ne priznale, lo je točka, ki zahteva pojasnil in ni dvoma, da bodo pojasnila prišla in da bodo ugodna, kajti sicer bi moral nastati zastoj v razvoju, ki smo ga bili vsi veseli. Upamo, da se bo nn.šel državnik v Budimpešti, ki bo imel dovolj poguma, da nastale dvome odstrani in dn z zavlačevali jem nujnega sporazuma ne nudimo tretjim silnm prilike, da se vmešajo in začete napore razveljavijo. Jedro sporazuma z Madžari jc v tem. jo lahko. Kitajri so tudi vse ulice minirali in vsak trenutek se slišijo nove eksplozije min. Zaradi tega napredujejo Japonci zelo oprezno, v glavnem pa skoraj brez borb s Kitajci, ki so počasi umikajo na svojo novo obrambno črto. Razen Čapeja so Japonci davi zavzeli tudi Hernaj, ki obvladuje vhod v šan-ghajsko luko, le Putung sc šo drži. Japonci pa so mnenja, da bodo dobili Putung brez borb. Kitajcem grozi velika nevarnost obkolitve, zaradi česar so ImmIo bržkone prostovoljno umaknili. Japonska ne bo šla na konferenco devetih Tokio, 27. okt. c. Danes so uradno objavili, da se Japonska ne bo udeležila konference devetih v Bruslju. Vlada je to sklenila na današnji izredni seji. Po seji je zunanji minister Ilirota odšel k mikadu in mu sporočil, da vlada ne misli poslali zastopnika na konferenco v Bruselj. Takoj jio avdienci pri mikadu je zunanji minister obvestil o tem belgijskega veleposlanika. Nato pa je Ilirota povabil k sebi angleškega in ameriškega veleposlanika in jima razložil, zakaj Japonska ne bo zastopana na konferenci v Bruslju. Protiboljševiška pogodba med Italijo in Japonsko Protiboljševiška pogodba med Italijo in J. Tokio, 27. oktobra. AA. Havas. Japonski list »Kukumin«, organ japonske armade, objavlja vest, da se pripravlja podpis pogodbe med Italijo in Japonsko proti boljševizmu. Zunanji minister Ilirota bo zahteval, da se ta načrt sprejme na ministrski seji dne 2. novembra, nato pa ga naj odobri kronski svet. Pogodba hi stopila v veljavo dno 25. novembra, to je na obletnico podpisa pogodbo med Nemčijo in Japonsko. Kako so prodirati Tokio, 27. okl. AA. DNB. Po težkih borbah so je Japoncem posrečilo zavzeti mesto Kijanguan (5 km zapadno od šanghaja). Zavzeli so tudi Čapej in severno postajo. Kitajske čete so umikajo proti zapadu v smeri železniške progo Šanghaj-Nanking. Večina kitajskih čet se je ponoči umaknila iz Ča-peja. Vos del Šanghaja, ki je že sam zase celo mesto, sedaj gori. Zažgale so ga kitajsko čete, tla hi tako zavrle prodiranje Japoncev. l'o zavzetju severne postaje so sedaj japonske četo v loku prišlo z druge strani do mednarodne koncesijo ua obali Sucerika. Čapej jo sedaj dejansko v rokah Japoncev. Oh 6.15 so Japonci izobesili svojo zastavo na poslopju politične uprave, ki jo nasproti severne železniško postaje. Ves toilon so jo. okoli tega poslopja razvijala huda bitka. Na begu pred kitajskimi četami, ki se umikajo iz Čapeja ob levem bregu zaliva Sučeu, skuša 20 tisoč kitajskih beguncev priti čez zaliv na cesto iz Brenana. Ker je pa ta cesta, čeprav teče zunaj meje mednarodno koncesije, pod u|>ravo le koncesije, mednarodna oblastva ne dovolijo beguncem, da bi bežali j>o tej cesli. Oblastva so poslala tja precejšnje oddelke policije, da skupaj z britanskimi četami ustavijo ta ljudski val. Bati so je, da bodo mednarodna oblastva morala poseči vmes. Za Sanghajem ,,čakanje" pred Nankingom šanghaj, 27. okt. c. Kitajsko četo se v redu umikajo iz Čapeja proli Nankingu. Ker so Kitajci sedaj izgubili utrdbe okoli Šanghaja, imajo Japonci prosio [K)t za prodiranje [»roti Nankingu. Vendar izjavlja japonsko jioveljstvo, da se bodo jir mske čelo najprej utrdile na postojankah okoli Šanghaja in nalo čakale, kaj bo storila vlada v Nankingu. Kitajsko poveljstvo objavlja, da umik iz Šanghaja ni nikak poraz, ker se bodo kitajske čete utrdile na postojankah ob zalivu Sučau. Dunajska vremenska napoved. Verjetno še nobene bistvene izpremembo vremena, z zapnda visoki oblaki. Zonuinska vremenska napoved. I.ppo iu toplo vreme. Toplota bo še nekoliko narasla Povečanje oblačnosti na primorju, kjer utegne biti nekaj dežja. Naše ljudstvo odobrava politiko svojega voditelja Shod zaupnikov JRZ v Ptuju Ptuj, 26. oktobra, V ponedeljek, 25. t. m. so se v Ptuju v velikem številu zbrali zaupniki JRZ, med njimi župani in občinski možje ter predstavniki kmetskega ljudstva enega največjih okrajev naše banovine. Prišli so poslušat g. ministra n. r., enega najbolj delavnih organizatorjev na Štajerskem, profesorja dr. Vesenjaka, in se posvetovat o potrebah kmetske-ga prebivalstva ptujskega okraja. V ospredju je seveda stalo glavno vprašanje našega notranjega političnega položaja, tako imenovani sporazum, ki naše ljudstvo danes v prvi vrsti zanima, zlasti v našem okraju, ki z brati Hrvati živi v neposrednem sosedstvu in vsakdanjem stiku. G. prof. dr. Vesenjak je najprej pojasnjeval gospodarske potrebe velikega ptujskega okraja. Najbolj žalostno je gospodarsko in socialno stanje haloškega prebivalstva, kjer so sami viničarji. Govornik jc naprosil zdravnike, ki delujejo na tem brdovju, za statistične podatke o zdravstvenem stanju šolske mladine v Halozah in je na tej poglagi ugotovil, da je 60% haloške šolske mladine bolne na akutni j etiki! Isto pa iso glede nabornikov s tega ozemlja ugotovile vojaške naborne komisije. Zaenkrat je banovina obljubila vsaj zimsko pomoč za otroke, ki je brez zvezkov in knjig, kolikor sploh hodi v šolo, za-kai precejšen odstotek otrok sploh ne more obiskovati šole, ker nimajo obleke in obutve za zimo. Šolski nadzornik se kajpak nad tem pritožuje in ■učiteljstvo mora preslišati marsikatero grenko, dasi ni nič krivo: tu je potrebna globokosežna gospodarska in socialna akcija za to najbolj zapuščeno prebivalstvo dravske banovine. Kakor rečeno, bo to zimo priskočila na pomoč banovinska uprava, da se vsaj otroci preskrbijo z obleko in obutvijo. Drugo veliko vprašanje, ki prizadeva tudi sredniega ali boljšega kmeta je neprecenljiva škoda, ki jo je prizadela Pesnica in Drava, ki vsako leto odnaša ogromne količine najrodovitncjše zemlje ter preplavlja ozemlje, na katerem mesto žita raste ločje, da je človeka sram pred tujci, ki se vozijo skozi to zemljo in se čudijo toliki nemarnosti. Toda stvar jc ta, da mora v tem pogledu storiti svoje v prvi vrsti država, ki pri akciji tolike narodnogospodarske važnosti in obsega v prvi vrsti pride v poštev. Tudi glede tega se naša banovina prizadeva po svojih močeh in je izjavila, da po do-vršitvi regulacije Savinje pride takoj na vrsto re- gulacija Pesnice in Drave; glede Pesnice se je pravkar (25. t. m.) ustanovila zadruga za uravnavo voda za Maribor levi breg in ptujski okraj, s čimer je storjen prvi korak za rešitev tega življenskega vprašanja za našega kmeta. G. profesor Vesenjak je nato med največjo pozornostjo pojasnil naše stališče do „sporazama" Tako imenovani sporazum, sklenjen v Zagrebu, je kajpada politična zadeva posebnega pomena, nima pa prave realne vrednosti za rešitev našega notranjepolitičnega vprašanja. Srbski partnerji tega sporazuma so vseskozi nezanesljivi, saj so vsi od Laze Markoviča do zemljeradnikov centralistično-unitaristično usmerjeni in so krivi, da se je izglasovala vidovdan. ustava; Pribičevičeva stranka na Hrvatskem pa je sploh v propadu. Davidovič in Aca Stanojevič nimata za seboj srbskega ljudstva m ga nikoli ne bosta imela in tudi sicer nihče od teh srbskih partnerjev ne daje nobenega jamstva, da se bo od te strani s Hrvati dosegel resničen sporazum. Tudi je treba poudarili,-da je bilo notranjih pretresov v Jugoslaviji več ko preveč in da je treba enkrat začeti mirno državljansko soživljenje na podlagi absolutnega spoštovanja reda in zakona. Nadalje pa moramo posebno Slovenci, ki smo majhen narod, upoštevali, da ne smemo Slovenci igrati hazardne politike in da ne smemo dajati ve-lesrbstvu, ki je še zelo močno v naši državi, prilike, da bi padlo po nas. Slovenci moremo in moramo delati samo realno politiko, kakor jo dela naš voditelj dr. Anton Korošec. (Veliko odobravanje in vzkliki: 2ivio dr. Korošec!) Po teh besedah so zaupniki izrekli soglasno popolno zaupanje našega okraja politiki dr. A. Ko-rošča in mu poslali izraz svoje vdanosti ter popolnega soglasja z njegovo politiko. Saniranje našega zadružništva Nato je dr. Vesenjak dejal, da je sedaj pravi trenutek, da sc zgradi naša samouprava na podlagi obstoječih zakonov in je obenem izjavil, da je tTdno pričakovati, da se bo naše gospodarstvo dvigalo naprej; zlasti je važno, da je ozdravitev našega zadružnega denarslva in kredita na najboljši poti in da smemo končno zadovoljivo rešitev tega vprašanja pričakovati v kratkem. To more povedati na podlagi zanesljivih in pozitivnih dejstev zadnjega časa. (Veliko odobravanje in ploskanje.) Za dr. Vesenjakom, ki eo mu zaupniki za njegova Drobne domače in tuje Kongres francoskih radikalov Pariz, 2T7. oktobra. AA. (Havas) Jutri 28. t. m. se začne v Lillu 34. redni kongres radikalne socialistične stranke. Kongres bo trajal do 31. t. m. Pomen tega kongresa največje francoske meščanske stranke in poleg socialistične stranke najmoe-nejše stranke v ljudski fronti, je tem večji, ker l>o teden dni pozneje, 6. in 7. novembra zasedal v Parizu glavni izvršilni odbor socialistične stranke. Ker nosita ti dve stranki glavno breme odgovornosti za sedanjo vladno koalicijo na Francoskem bo morala radikalnosocialistična stranka na kongresu v Lillu sprejeti važne sklepe o nadaljnein stališču do skupnega programa ljudske fronte. Zato bo debata v Lillu in resolucije, ki jih bodo na kongresu sprejeli, velikega ]>omena za sklepe, ki jih Ik) sprejel te dni v Parizu glavni izvršilni odbor socialistične stranke. Kulturna pogodba med Poljsho in Avstrijo podpisana Varšava, 27. oktobra. AA. Pat: Avstrijski 'državni podtajnik se je popoldne vpisal v knjigo pri predsedniku republike in maršalu Rydz Smi-glyju. Nato je obiskal zunanjega ministra Becka, s katerim je podpisal kulturno pogodbo med Poljsko in Avstrijo. Zvečer je Beck priredil gostu na čast slavnostno večerjo. V zdravici je Beck orisal zgodovinske vezi, ki so vedno vezale Poljsko in Avstrijo in poudaril, da ni nikakih nasprotij med obema državama. Gosi>odarski. trgovski in turistični od-nošaji so odlični. Podpis kulturne pogodbe je sodelovanje med obema državama postavil na konstruktiven temelj, daleč proč od sporov, ki pretresajo Evropo. Dr. Schmidt je v svoji zdravici odgovoril, da odnosi med obema državama ne slone na umetnih osuovah. Zato bodo rodili lepe sadove. Obe državi pa se tudi na isti način trudita za miroljubno in pozitivno sodelovanje med vsemi narodi. Tatarescu odšel v Ankaro Bukarešta, 27. oktobra. AA. Rador: Na vabilo turške vlade je snoči odpotoval v Ankaro ministrski predsednik Tatarescu, kjer se bo udeležil slavnosti turškega narodnega praznika 29. oktobra. Vsi listi pišejo obširno o prijateljstvu med Romunijo in Turčijo v okviru Balkanskega sporazuma. Hess v Italiji Milan, 27. oktobra. AA. (DNB) Davi se je pripeljal na italijansko mejo Hitlerjev namestnik Rudolf Ileiss. Sedel je v posebni vlak, ki mu ga je dala italijanska vlada na razpolago. V Veroni je stopila v vlak častna delegacija rasistične stranke, da l>o spremila Hcssa do Rima. Vse postaje do Bologne so bile okrašene z nemškimi in italijanskimi zastavami. Razporeditev ljudskih šot z orirom na leta učiteliske službe Belgrad. 27. okt. m. Prosvetni minister jc na podlagi § 3*). finančnega zakona za leto 1937 38 v sporazumu z notranjim ministrom predpisa! uredbo o razdelitvi mest odnosno šol, na katere 6e nanašajo pogodbe predpisov odstavka 1 8 101. zakona o ljudskih šolah. § 1. te uredbe določa, da *e vsa mesta, v katerih se nahajajo ljudske šole, dele v štiri skupine, iti sicer v mesta s 14 leti, mesta 7 10 leti. mesta z 8 leti in mesta s 5 leti uspešne učiteljske 6iužbe. V prvo skupino mesi, ki jih lahko dobi učitelj ljudske šole / najmanj 12 leti uspesne službe, spadajo: Belgrad. Zagreb, Ljubljana, Skop Ijc in Subotica; v drugo skupino mest. v katerih se lahko nastavijo oziroma prestavijo učitelji ljudskih šol z najmanj 10 leti uspešne učiteljske 6lužbe, spadajo r.a področju dravske banovine: Celje, Kočevje, Kranj. Maribor, Novo mesto in Ptuj: v tretjo skupino, za katero je potrebnih 8 let službe, spa data Kamnik in Murska Sobota; v četrto skupino, za katero je potrebnih 5 let učiteljske službe, spadajo kraji: Braslovče, Breg. Brežice, Črnomelj, Cr nuče. Devica Marija v Polju, Domžale, Hajditia. Hrušica, Jesenice, Jezica. Kamnica. Kostanjevica, Krčevina, Krško. Laško, Lendava. Limbuš, Litija. Ljutomer. Dol. Logatec. Metlika, Ormož. Petrovče, Pobrežje. Primskovo, Radeče. Radovljica. Radvanje. Ribnica, Slov. Bistrica. Slovenj Gradec. Studenci. Sv. Jurij ob juž. žel., škofja Loka, Šmarje, Šmartno. Šmihel pri Novem mestu, Šoštanj, Št. Vid. Teharje, Tczno, Tržič, Višnja gora. Vrhnika in Žalec. Uredba je bila objavljena v današnjih »Službenih novinah« in je z današnjim dnem dobila obvezno moč. izvajanja izrekli priznanje in zahvalo, je nastopil banski svetnik, km e taki posestnik Janžekovič, ki je ) bil kot eden naših najboljših strokovnjakov na področju kmetskega gospodarstva živahno pozdravljen in se je temeljito in večkrat na svoj znani duhovito satirični način pečal z nekaterimi perečimi zadevami in težavami kmetskega stanu. Najbolj je Janžekovič grajal misel o kontroli | vinskega pridelka naših vinogradnikov, ker bi s tem bili interesi štajerskega kmetskega posestnika in viničarstva zadeti prav v živo. Vino ne prenese več nobenega davka, to je treba merodaj-nim krogom odločno povedatil (Viharno odobravanje.) Nato je omenjal nedostatke v zakonu o dajatvi konj, ki bi se moral bolj ozirati na bitne gospodarske interese kmetskega ljudstva. Grajaj je ostro tudi šikaniranje, kateremu so izpostavljene naše občine in posamezni gospodarji od strani davčnih uprav. (Viharni protesti.) Nadalje je treba vprašanje regulacije Pesnice in Drave čimprej rešiti; mesta se regulirajo in olepšujejo ter sanirajo, dežele pa nihče ne vidi. (Veliko pritrjevanje.) Eno in drugo je potrebno, toda najbolj je potreben izboljšanja svoje zemlje in svojih življenjskih pogojev naš kmeti (Tako je!) Zelo pravilno je govornik omenil, da je naše časopisje, ki sicer stoji na višini.preveč meščansko usmerjeno in da zlasti v gospodarskem delu našega časopisja prevladujejo interesi industrije; naš tisk, ki pomeni velesilo, 6e mora izpopolniti in preusmeriti v tem smislu, da bo posvečal več zanimanja in prostora vprašanjem kmetskega gospodarstva in njegovega dviga. Zelo umestno je banski svetnik Janžekovič tudi poudarjal, da bomo morali pri izgradnji naše samouprave misliti tudi na to, da se izžene duh birokratskega centralizma iz samouprav samih in je navajal več drastičnih zgledov samovoljnega reševanja kmetskih gospodarskih vprašanj od strani tega ali onega birokrata, ki ne pozna potreb kmetskega ljudstva in jih rešuje po svoji šabloni v splošno škodo. Glede vprašanja sporazuma je g. Janžekovič dejal, da ljudstvo vseskozi odobrava politiko svojega voditelja dr. Korošca, Njegova realna politika upoštevanja interesov slovenskega ljudstva je za nas edino prava. Kar se tiče dr. Mačka, oziroma borbe hrvatskega naroda za svoje pravice kot take brez ozira na zagrebški »sporazum«, ki je vprašanje taktike, pa smo jo vedno spremljali s simpatijami in jo bomo tudi za naprej. Vprašanje poti, kako doseči cilj, je pa nekaj drugega. (Pritrjevanje.) Ko je še g, P r e I o g podal poročilo o kmetskih zbornicah in so zborovalci predebatirali več važnih vprašanj okraja, je predsednik zaključil sestanek, ki je pokazal veliko politično in stanovsko zavest našega ljudstva. Popoldne je bil enak sestanek v Ormožu. Škofje v Zagrebu Zagreb, 27. oktobra. Ker dnevni red škofovske konference še ni popolnoma izčrpan, bo konferenca bržkone zaključena šele jutri. Konferenca se nadaljuje zaradi tega. ker vsi njeni udeleženci želijo podrobno in izčrpno proučiti vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu, med katerimi je tudi mnogo važnih vprašanj. V poročilu, ki bo izdan po konferenci, se ho javnost seznanila z delavnostjo in izidom teh škofovskih konferenc. Šah Haag, 27. oktobra, b. Okrog polnoči se je končala 10. partija za svetovno šahovsko prvenstvo med Aljehinom in dr. Euwejem. Aljehin je imel bele figure ter je odprl z damskim gambitom. — Dr. Eu\ve se je branil s slovansko metodo. Do 13. poteze se je razvijala partija za oba svetovna prvaka zelo dobro, pozneje pa je dr. Euwe napravil nekaj nerazumljivih potez, ki jih je Aljehin takoj izkoristil ter po 40. potezi premagal dr. Euweja. Stanje je sedaj G.5 : 3.3 za Aljehina. Okrog kraljevega spomenika »Jutro« in »Slovenski narodi se z nenavadno histeričnostjo zaletavata v naš list zaradi poročil o obeh glasovanjih odbora za postavitev spomenika kralju Aleksandru. Njuna poročila pa so tako daleč od resnice, da moramo to javno ugotoviti. Nismo mi zanesli politike in strankarstva v to vprašanje, temveč smo morali po svoji poročevalski dolžuosti ugotoviti, da so JNS-arji zgolj iz bojazni za svoj kazinski vrt proti veličastnemu zamisleku mojstra Plečnika. Te propileje bi pomenile za Ljubljano to, kar Partenon za Atene in bi obdržale vsaj tisoč let v zgodovini. Lepšega spomenika za kralja Aleksandra si v Ljubljani ni mogoče misliti! Gospodom od JNS bi svetovali, naj ne mislijo tako skrbno na tistih nekaj kvadratnih metrov kaziiiskega vrta, ker bi Kazina samo pridobila na vrednosti in tudi Croatia bo takoj pripravljena sezidati si na tej važni točki lepo monumentalno palačo. Ozkosrčnost in omejeno strankarstvo so zanesli v to vprašanje JNS-arji sami, ki so znani, da se ne ustrašijo s svojim postopanjem osramotiti niti najlepših in najsvetejših narodnih svetinj, samo čo to kaže njihovi politiki. Mi v odboru za postavitev spomenika kot predstavniki večine slovenskega naroda res nimamo veliko govoriti, mnenja pa smo, da niti -•Jutro«- niti »Slovenski narods kljub svojemu kričavemu »patriotizmu« v tem pogledu niti do gležnjev ne sežeta g. senatorju Hribarju in drugim uglednim osebnostim, ki sicer povečini niso iz naših vrst, znajo pa biti tudi nepolitični in so na zadnji seji glasovali za Plečnikove propileje. »Slovenski narod« se je v včerajšnji polemiki debelo zlagal. Na predzadnji seji je inž. Bevc poročal v prilog Plečnikovim propilejam, saj je blagajnik odbora. Ko se jo pokazalo bojno razpoloženje, se je glasovanja zdržal in je to povedal na glas pred vsem odborom. V ponedeljek je inž. Bevc glasoval proti. »Narod« naj si ogleda zapisnik. Dobro smo poučeni o zakulisju borbe okoli kraljevega spomenika in če bomo izzvani, bomo posvetili v to zadevo s precej močno električno obločnico. Za kemični institut v Ljubljani Belgrad, 27. oktobra, m. Prosvetni minister Dimitrije Magaraševič je v smislu § 31. finančnega zakona za leto 1937-38 zaprosil ministrski svet za dovoljenje, da lahko najame pri Državni hipotekami banki posojilo v znesku 2 milijona din za zgraditev poslopja Kemičnega instituta v Ljubljani. Okužen krompir Belgrad, 27. okt. AA. Po strokovnem poročilu kmetijske vzorne in kontrolne postaje v Topčideru se imajo smatrati kot države, ki so okužene s krompirjevo zlatico, Švica in Ilolandska. Lekarniški izpili Po španskih bojiščih Salamanca, 27. oktobra. AA. (Havas.) Nacionalisti so v Gijonu našli spise, ki dokazujejo, da so rdeči v Asturiji in Gijonu postrelili nad 10.000 ljudi. Nacionalisti so včeraj zbrali ogromno vojnega materiala, med temi 21 tankov, 68 topov, 350 strojnic in 1000 lahkih strojnic. Naval Carnero, 27. oktobra. AA. (Ilavas.) Republikanske čete so včeraj poskusile protinapad na rudnike, ki so jih nacionalisti predvčerajšnjim razstrelili, in na kmetijsko šolo vseučiliške naselbine. Napad so izvršili z velikim številom čet, vendar se ie popolnoma izjalovil,,ker miličniki niso mogli iz jarkov, ki jih je bombardiralo nacionalistično topništvo. Sovražnik je imel pri napadu hude izgube. Na drugih bojiščih pred Madridom so bili samo manjši topniški boji. V Madridu bele zastave Burgos, 27. oktobra, b. Iz nacionalističnega glavnega štaba poročajo, da so pričele od začetka tega tedna pred Madrid prihajati k nacionalistom znatne republikanske vojaške sile. Nacionalisti trdijo, da se na strehah madridskih poslopij vijejo bele zastave, na nekaterih pa celo rdeče-rumene, torej nacionalistične zastave. Rasi v Španiji Mlad Švicar, ki se je od 2. novembra 1936 do 3. septembra 1937 boieval kol prostovoljec pri špau-skih rdečih četah, piše v »Neue Zurcher Zeitung« sledeče: Preteklo leto sem kot prepričan »antifašist« odpotoval v Španijo, da bi se boril proti fašizmu. Skoraj 10 mesecev sem bil na raznih boiiscih, na]-prej kot navaden vojak, pozneje podčastnik in na-zadnie častnik Ker sem bil večkrat ranjen, sem prišel tudi z zalediem v stik. Lahko mi vertamete, da sem kot častnik imel mnogo prilike spoznati stvari za kulisami. Vse vojaške operacije rdečih čet so izključno v rokah ruskih olicirjev. Uradno to seveda taje. Vsak bataljon, vsaka brigada in divizija jc direktno ali indirektno pod poveljstvom Rusov. Vsem spanskim poveljnikom so dodani ruski komisarji kot vojaški svetovalci. Oni so tisti, ki izdajajo povelja. Pravijo, da je španski general Miaja vrhovni poveljnik rdečih armad. Toda le po imenu. Ob sebi ima sedem ruskih komisarjev, ki so vedno v njegovem spremstvu in so oni tisti, ki izdajajo povelja. Pri ofenzivi pri Bruneti od 6.-26. julija sem imel često priliko opazovati generala Miaja in njegov štab za fronto. Toda poveljevali so izključno le ruski oficirji. Da so lo re6 pravi Rusi, dokazuje okoliščina, da ima vsak tolmača, ker Rusi ne znajo španskega jezika. Tudi vsebina vojne postave, ki jo prebero pred vsakim napadom zbranemu moš- tvu priča, da so jo narekovali Rusi. Vsebina je sledeča: Vsakdo, ki se na fronti brez dovoljenja oddalji od svoje čete, bo veljal za dezerterja in bo ustreljen. Kdor pri napadu ne gre naprej in skuša ostati zadaj, bo takoj ustreljen. Vsak vojak ima dolžnost, da ga ustreli, ne da bi ga prej opomnil. Ujetnikov ni treba pripuščati... Na fronti sem bil velikokrat priča svojevoljnosti sovjetskih komisarjev. Mnogo mojih tovarišev so postrelili pred mojimi očmi, ker niso hoteli brezpogojno slediti odredbam ruskih komisarjev. To niso pravljice. Kdor pozna razmere v rdeči fronti, mi bo moral priznati, da ne pretiravam. V sovjetskih rokah je tudi vse špecielno tehnično orožje. Vozniki tankov in piloti na letalih so skoraj izključno Rusi. Saj tako je bilo do ofenzive pri Bruneti. Ruski lanki niso na fronti posebno priljubljeni, ker jih rdeče vodstvo najpogosteje uporablja proti lastnim ljudem. Pri njih je iskati vzroka, da rdeče čete tako trdovratno drže in da kažejo toliko odpornosti. Vsak vojak, ki ima pred 6eboj nacionalistične čete, za svojim hrbtom pa ruske tanke, bo od dvojnega zla zbral manjše zlo, to 6e pravi, rajši bo šel na naskok. Kajti pri napadu je še vedno malo možnosti, ga ostne pri življenju, medtem ko bi ga pri umiku neizprosno pokosile ruske strojnice. Pokazalo se je to pri Bruneti, ko so Rusi nad 300 Špancev iz brigade »Pa6iona-rija« postrelili, ker so bežali pred sovražnim napadom. Vendar pa Rusi nočejo priznati svojega ruskega pokoljenja, ampak govore, da so Poljaki ali Srbi. Ruske pilote polagoma nadomeščajo mladi Španci, ki so jih v sovjetski Rusiji vojaško izšolali. Ko sem bil v bolnišnici v Murciji, mi je 18 letni Španec s ponosom kazal spričevalo vojaške šole v Moskvi. Pripovedoval mi je tudi. da je v Moskvi mnogo Špancev, ki jih mesec za mesecem uvrščajo v špansko rdečo Ironto Vse tovarne za orožje in strelivo so pod vodstvom ruskih komisarjev. Tudi šole za različno specialno orožje, kakor za tanke, za zračno obrambo, za obrambo proti tankom, vodijo izključno sovjetski častniki. Tudi orožje, ki ga uporabljajo rdeči, je po veliki večini sovjetskega izvora. To so predvsem puške model 1928 in 1934. Vse puške imajo vrezano znamenje srpa in kladiva, prav tako ročne granate, municija, topovi, tanki, letala, obrambni topovi za letala itd Tudi težki avtomobili za prevažanje čet so ruskega izvora. V juniju je prispelo v voino pristanišče Cartagena ogromno ruskega vojnega materiala. V vseh mestih so sovjetski komisarji osnovali politične šole, ki iih vodijo znani politiki, kakor Capajev, Tabakov, čopič in drugi, V teh šolah se uči izkliučno le marksizem, socializem in komunizem. Vsakdo, kdor hoče dobiti knkn javno mesto, mora iti skozi te šole Nihče nc more priti na višje meslo, kdor ni član komunistične stranke. Rele/rad, 27. oktobra, m. Trgovinski mlMlster je podpisal pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika za polaganje lekarniškega državnega strokovnega izpita. Te spremembe, določajo, da se izpitne koniisije sestajajo v Belgrada za kandidate iz Belgrada, donavske, moravske, drin-ske, vardarske in zetske banovine, v Zagrebu pa za kandidate dravske, savske, primorske in vrba-ske banovine. Pravda za pol milijona V Belgradu se je začela zanimiva razprava, ki v kaj čudni luči kaže nekatere može, ki so se tako radi imenovali »nacionalne delavce«. Še preden je bil Združenju rezervnih častnikov v Belgradu imenovan komisar Joksim Gajič, so so širile govorice, da tam z denarjem ne delajo preveč tenkovestno. Komisar je ob nastopu svoje službe začel zadevo malo preiskovati in je kmalu uvide!, da govorice niso tako izmišljene. Uvedena je bila kazenska preiskava, ki se je končala z obtožnico zaradi utaje iu poneverbe okrog pol miljjona dinarjev! Obtoženi so; Milan Radosavljevič, bivši predsednik združenja, Mihajlo Simič, bivši blagajnik, Bogomir Bogič, bivši glavni tajnik, Velislav Lešterič, bivši upravni tajnik, in Borivoj Grujič, s-luga pri pisarni Združenja. Poslovanje jo bilo kakor navadno v takih primerih: dvakratno izplačevanje računov, izmišljeni računi, utaje podpor iu članarine, potovanja in razna zastopstva itd. Glavni obtoženec Radosavljevič je v zagovoru govoril tudi o svoji uradniški karieri in o svojih zaslugah za domovino. Likvidacija klirinških nakaznic Belgrad, 27. okt. AA, Narodna banka bo v nekaj dneh začela likvidirati klirinška nakazila, ki jih od 1. oktobra t. 1. dalje pod št. 2001 daje izvoznikom na zneske v italijanskih lirah, vplačane po kliringu z Italijo na novo v njihovo korist. Ko bo katera klirinška nakaznica prišla na vreto za izplačilo, bo Narodna banka takoj obračunala znesek ltlijanskih lir, naveden v nakaznici, po dnevnem tečju v dinarjih in bo od tistega trenutka dalje ta denar na razpolago lastniku pri Narodni banki ali njenih podružnicah. O tem, kdaj bo izvršila obračun, bo banka takoj obvestila lastnika, navedenega v nakaznici, in ga [>ozvala, da klirinško nakaznico na hrbtu podpiše kot izplačano in jo vrne banki ter iirevzame ustrezajočo vrednost. Na podlagi uredbe o klirinških nakaznicah, objavljene v št. 237 Službenih novin z dne 14. okt. 1935 ima od trenutka izdaje klirinške nakaznice pravico, da izterja protivrednost v dinarjih v 6kladu z veljavnimi dogovori lastnik klirinške nakaznice. Poslanik dr. I. Cankar v Belgradu Belgrad. 27 okt. in. Semkaj je prispel jugoslovanski poslanik v Buenos Airesu dr. Izidor Cankar. Osebne vesti helgrad, 27. oktobra, m. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani je postavljen v VI. skup. za višjega kontrolorja v prometno-komercialnem oddelku Jakob Gerčar, dosedanji višji kontrolor iste skupine v komercialnem oddelku glavnega ravnateljstva drž železnic. Za pomožne manipu-lante X. skup so postavljeni: na pošti v Križev-| cita Dora G r n d i š e r , v Št. Vidu nad Ljubljano Ida Jo višek, na oršti Ljubljana I. Ljubica I S o t e I š e k, na ljubljanskem poštnem ravnatelj-! stvu Marija I'n v 1 i .i : za poninf.no inanipulailtinjo ' X. skup. z drugim p"riodskini poviškom na pošti [Ljubljana Marija Vcleptč. w Češkoslovaški narodni praznik Danes se spominja češkoslovaška država veselega dne, ko je s svojo energijo, s svojimi legijami pripomogla k zlomu osrednjih monarhij ter s tem zopet vstala v vsej svoji slavi za rast v novo svobodo kot samostojna evropska država, ki jo je že pred zlomom priznal zvezni svet, česar se nam ni posrečilo doseči. In takoj drugi dan po češkoslovaškem zgledu smo tudi Slovenci iz- peljali svoj udar in sprejeli na svojem ozemlju oblast v svoje roke. Prav za prav smo mi včasih tudi slavili ta datum za svoj narodni praznik in bi ga morali tudi sedaj, toda odkar praznujemo 1. december za praznik zedinjenja, smo nekako pozabili na dneve konec oktobra, ko so po Pragi in po Ljubljani vihrale narodne zastave, ko smo nosili narodne kokarde in od navdušenja pozabili na marsikaj. Čehi niso pozabili na nič in rešili vse, za kar so se pripravljali po natančno zarisanem načrtu in tako so si ustvarili državo, ki je kaj kmalu postala čudovito urejeni otok sredi evropskega razburkanega sveta, oaza demokracije in svobode, skoraj pravljične, kakor je postal pravljičen njen ustvaritelj veliki predsednik Osvoboditelj Masaryk, ki ga danes prvikrat ni med svojimi, katerim je pred 19 leti pripravil današnji svečani spominski dan. Toda čeprav ni več med živimi tega borbenega ustvarjalca svobode svojemu narodu, je današnja proslava bolj kot katerikoli poklon njegovemu spominu, njegovemu delu in njegovi duhovni dediščini. Bolj kot kdaj je Masarykov duh živ v današnjih državnih slavnostih našega dragega zavezniškega naroda. Le Masaryk s svojim spoštovanjem pred ceno vsakterega človeka, s svojo vero v vrednost človeške duše in duhovne veličine, s svojim optimizmom v razvoj Evrope in s svojo resnično metafizičnim pojmovanjem demokracije, postavljene na evangeliju in ne na bajonetih, le tak človek, eden med največjimi sodobniki v Evropi, je mogel postaviti Češkoslovaški take notranje temelje, ki so vzdržali tudi pred navalom najsilnejših stremljenj od zunaj ter ohranili mir zase in za ves evropski svet, ki se bo slej ko prej moral povrniti tja, kjer Češkoslovaška stoji že 19 let. Le tak človek, ki je svojemu narodu resnična avtoriteta, pridobljena z delom in notranje izgrajeno osebnostjo, ne pa nasilno ali kakorkoli magično proglašeno in vzpostavljeno, je mogel držati politične strasti v idealni umirjenosti, je mogel rešiti državo notranjih trenj ter eelo narodne manjšine pripeljati do sodelovanja m soodgovornosti pri upravljanju države. Morda je ostalo nekaj male disharmonije samo v nepopolni izpeljavi pittsburškega sporazuma, toda v državi, ki stoji na strogi humanistični podlagi, in jo vodi »avtoritativni« režim od naroda izvoljenih avtoritet, velikih in uvidevnih osebnosti, smo prepričani, da bo tudi to vprašanje rešeno čimprej in čim bolje. Masarykov veliki človečan-ski nazor in njegova državniška smer rodi in bo rodila slavno tradicijo, preko katere češkoslovaški državnik ne bo smel iti, če ne bo hotel stati v nasprotju z vsem narodom. V sedanjem predsedniku dr. Benešu, najzvestejšem Masarykovem sotrudniku za časa svetovne vojne, borcu za svobodo, neutrudno delavnem edinem češkoslovaškem zunanjem ministru, političnem pisatelju in sedanjem Masarykovem nasledniku vidimo nadaljevanje Masarykove politike, vztrajanje pri človečan-skib idejah in verovanje v demokracijo kot najboljšo obliko najplodnejšega upravljanja države po volji naroda. In zato so naše čestitke k današnjemu prazniku še toliko prisrčnejše, ker vidimo v bratski prijateljski državi svoj zgled — ideal, katerega doseči naj bi bil smisel vsakterega vladarja. In veseli smo še posebej, da smo s to in tako državo zvezani v najtesnejšem prijateljstvu, kakršnih ne pozna mnogo evropska povojna zgodovina. Prav današnji predsednik je po Masarykovi zamisli ustvaril trdno Malo zvezo, genialen za-mislek po ohranitvi malih držav proti velikim, ki je vzbudila in še vzbuja toliko nasprotstva, ki pa kljub vsem napadom in sumničenjem stoji trdno in nepremično. Tesno sta spojeni naši državi, toda še tesnejše, in mislim, da takega zgleda ni niti v svetovni zgodovini, pa so povezani Čehi, Slovaki in Slovenci z zgodovino, skupno borbo za osamosvojitev, pa tudi v svobodi, kajti prijateljstvo v nesreči se ne pozablja v sreči. Zvestoba za zvestobo! je bilo geslo, ki se je rodilo v veličastnih dneh pred dvajsetimi leti v najtesnejši borbi Čehov in Slovencev proti skupnemu sovražniku, in Zvestoba za zvestobo! moremo tudi danes napisati na prapor naših medsebojnih zvez. Pomnimo in nikdar jx>zabili ne bomo, kako so nam Čehoslovaki pomagali v težkih dneh preganjanj Slovencev izza meja, in nam dajali moralne pomoči v trenutkih, ki bi lahko postali za nas_ usodni. In prav tako čutimo mi — ne samo dolžnosti, temveč naravnost bratsko poklicanost — da jim damo opore, ko nje sovražne sile kleve-tajo in skušajo spraviti iz ravnotežja, s katerim varujejo evropski mir. Morda niso Čehoslovaki prav zaradi trdne človečanske osnove nikdar bolj kot v zadnjih letih vladavine i>ostali predmet sistematičnega sumničenja; toda mi stojimo trdno z njimi z ramo ob rami, tudi če svet drugače kriči, da bi nas razdvojil. Mala zveza je danes močna in bo ostala še nadalje podlaga miru ne samo v Podonavju, temveč tudi važen činitelj na tehtnici evroj>skega ravnotežja. Zato jo današnji praznik češkoslovaške dr- žave tudi naš praznik. Mi Slovenci mislimo ob njem tudi na naše veselje na ta dan pred 19 leti in na vso zgodovino, zvezano s tem dnem; mislimo pa tudi na vse skupne poti in boje v letih samostojnih držav, ki so bili vedno najtesnejši. In zato danes z vso ljubeznijo čestitamo češkoslovaškemu predsedniku dr. Edvardu Benešu k državnemu prazniku, veseli predvsem zato, ker v njem vidimo izj>olnjeva!ca Masarykove oj>oroke, upravitelja njegove dediščine, ki je: vera v človeka in v demokracijo. Proslava v Ljubljani Ljubljana, 27. oktobra. Nocoj ob 6 je bila v frančiškanski dvorani dijaška proslava češkoslovaškega narodnega praznika, ki je izzvenela v veličasten manifest naše mladine našim bratom Čehoslovakom. Dvorana je bila nabito i>olna mladine. Med drugimi so prireditev počastili tukajšnji češkoslovaški konzul g. Minovski ter ugledni predstavniki češkoslovaške kolonije, prosvetni šef kraljevske banske uprave dr. Lovro Sušnik, ravnatelji vseh tukajšnjih srednješolskih zavodov, j>rofesor Burian, lektor na univerzi, predsednik čsl.-jug. lige dr. Stare ter drugi odličniki. Slavnostni večer je otvoril profesor Oven, ki je naglasil, da ima akademski odsek te lige sedaj že stvaren program ter bo lahko priredil 20 tečajev češkoslovaškega jezika v Sloveniji. S primernimi besedami je prof. Oven proslavil herojske najmre češkoslovaškega naroda za narodno osamosvojitev. — Godba je zaigrala češkoslovaško in jugoslovansko državno himno, na kar je govoril prof. dr. Joahim Ražem. Dijaki in dijakinje so nato zapeli razne lepe pesmi češkoslovaških avtorjev. Zanimiv je bil tudi valaški ples. Lepo uspelo prireditev so zaključile skioj>-tične slike iz češkoslovaške države, katere je pojasnjeval ing. Stanko Murko. Vprašanje IjubUanskega kolodvora Načrt novega ljubljanskega kolodvora po zasnovi slovenskih inženjerjev, pri katerem je upoštevana poglobljena proga. ' '■ -r* i " 1IIMI............... * I I I I I M I I I t I 8 • 111 I I t I K •iiiit 11118 * »»»«•» m m w «•»««• „ , ' ItltllMUlUM »»«««««««»««»«»; . czrjriMM'11**.MMlMiOmrnkrn.«»«»«»«« ;::*»»« """•■■••mhlLj i«s,.».«.....*.»*<.».*> «.«.»,;<;. SdjMŠMfe'.»>. . > r--i-Mt< j#l»nt9"~ in 199"- FEROLim - VITIH OVCI jo uživa nemški živelj onstran meje, pod jugoslovansko upravo. Zaradi teh govorov je graška policija izvršila omenjene aretacije. Pri dr. Ku-neju gre najbrž poleg tega še za osebno maščevanje, ker je svoječasno v Mariboru nekoliko na-buukal avstrijskega policijskega zaupnika, ki je užival nekaj mesecev svoj »dopust« v Mariboru ter se je obnašal s takšno germansko arogant-nostjo, da ga je morala nazadnje naša policija izgnati. Ta gospod živi v Gradcu in je najbrž sam skonstruiral kakšne povode za nastop proti g. dr. Kuneju Vsi aretiranci se nahajajo sedaj v zaporih graškega deželnega sodišča. Iz Avstrije prihajajo še druge vesti. Pred nekaj dnevi smo poročali, da so Avstrijci pognali čez mejo 80 slovenskih služkinj, ki so živele gori že več desetletij ter so vse imele službo tako, da izgovor o njihovi brezposelnosti ne drži. Sedaj smn doznali, da je pripravljena naslednja skupina služkinj in kuharic za izgon in sicer jih je sedaj že okrog 300. Vse so že popisali ter jih bodo postopoma v nekaj tednih izgnali čez mejo. Industrijsko delavstvo in hlapce so že tako »očistili«, da ni med njimi nobenega našega človeka, sedaj pa so se spravili še nad jioslednje ostanke naših ljudi, ki jih je prevrat presenetil v raznih službah v Avstriji, pa so tam na prigovarjanje svojih gospodarjev in delodajalcev ostali. Vsi ti ukrepi Avstrijcev morajo enkrat pri nas izzvati energično protiakcijo. Saj je naravnost smešno za nas, če primerjamo položaj Slovencev pod avstrijsko upravo in Nemcev pod našo. Kjo bi se upali avstrijski Slovenci recimo nekje na Koroškem nedeljo za nedeljo zbirati v javni gostilni, kakor to dela nadebudna mariborska mladina v gostilni, ki leži nedaleč od Maribora ob cesti Maribor-Ptuj, tam javno vzklikati vladarju tuje države, mu obljubljati zvestobo, izzivati Slovence s svojimi pesmimi? Avstrijci bi jih takoj zaprli in obtožili veleizdaje, |>ri nas se nikomur ne skrivi lasu, niti lastniku gostilne, kjer Slovenec ni deležen niti slovenskega pozdrava. — Avstrijci nam že več let zapovrstjo izganjajo naše ljudi, mi pa še vedno imamo celo vrsto ravnateljev, prokuristov, uradnikov, tipkarir, ki so avstrijski državljani, pa odjedajo v naših jugoslovanskih obratih najboljše kose kruha našim ljudem. Vsa naša prizanesljivost in strpnost se razlaga v nemških očeh kot slabost, nikoli nam no bodo zanjo hvaležni, pač so z njo samo smešimo pred vsem svetom. Grenke usode avstrijskih Slovencev ne bomo nikoli drugače popravili, kakor s primerno protiakcijo proti tukajšnjim Nemcem. Slare izkopanine v Prečni Pri opekarni »Dolop« v Prečni so delavci pri kopanju zemlje v globočini po! metra, zadeli na nekam čudno sestavljen kup skal. Razkapali so in našli dve glinasti posodi, kakršne 60 rabili Rimljani. Pri nadaljnjem kopanju so delavci našli zid, v obzidju pa do 3 cm debelo plast oglja in kos stekla, ki je moral biti razstopljen. Vse to je spravil solastnik tovarne g. Sedaj v Novo mesto in obvestil poznavalce starin, ki so takoj prišli na kraj izkopavanja in res izsledili še nadaljnje zanimivosti, o ka* terih bomo poročali. Ugibajo, da jc to grobišče keltsko ali romansko. Verjetno pa bo, da je tu 6tal stražni stolp v dobi turških nevarnosti. Obsojena požigalca Celje, dne 26. oktobra. Danes se jo ob 11 dojx>klne pričela pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju j>od predsedstvom g. Ročnika razprava proti 1'ačniku Pongracu in njegovemu sinu Francu. Na zatožni klopi jo sedel tudi Strgar Ludovik, ki jo bil obložen krivega pričevanja. Razprava, ki jo bila zelo obširna, saj so bile jx>leg treh obtožencev zaslišano tri priče, je trajala do pol dveh in se je nadaljevala od [>ol treh do pol 8 zvečer, ko je bila izrečena sodba. Pačnik Pongrac in njegov sin Franc sta dno 20. avgusta 1932 v Završah pri Št. Vidu nad Valde-kom zažgala in s jiožarom uničila svojo bajto z namero, da bi dobila od Vzajemne zavarovalnico v Ljubljani 18.000 din zavarovalnine, ki jima jo bila tudi izplačana. Stari Pačnik je svojega sina večkral nagovarjal, naj zažge hišo. Oče mu je tudi zagrozil, da ga ho sjvodil od hiše, zaradi česar so jo on končno očetu uklonil in sklenil ba jto zažgati. To je tudi storil potem, ko mu jo oče dal 10 din za bencin, katerega je on v resnici kupil. Bencin je nalil v neki »šteck, vanj postavil svečo in vso skupaj jiodstavil na jiodstrešje jkmI ovčji vejnik, prižgal svečo in odšel. Kakih pet ur jx>zneje, ob 9. zvečer, jo bajta že gorela. Zanimivo jo tudi to, da so Pačnik Franc zagovarja s tem, da je komaj prijavil svoj zločin takrat, ko se je odselil sredi meseca maja od svojega očeta, češ, da ga je pekla vest. Priznanje jo kmalu nato spet preklical. Gotovo pa jj?, da je sin javil svoj zločin, da bi so tako maščeval nad svojim očetom, ki mu je bajo obljubil jiosestvo, če bo izvršil grd zločin. Iz zagovorov i očeta i sina pa se jasno zrcali temno sovraštvo med očetom in sinom. Dejstvo pa je, da se je Pačnik že dalje časa bavil z načrtom, kako bi zažgal bajto. Pačnik Franc jo baje svojo priznanje preklical le pod vplivom očeta, strica in drugih. Po dolgem posvetovanju jo sodišče obsodilo Pongraca Pačnika na 2 leti robije in 2600 din denarne globe, njegovega sina pa na 1 leto in 6 mesecev robije in 300 din denarne globe. Oba zgubita za dobo 5 let častne državljanske pravice. Pačnik Pongrac mora vrniti Vzajemni zavarovalnici 18.000 din zavarovalnine in plačati vse sodno stroške. Kazen sla oba sprejela. Strgar Ludovik jo oproščen krivega pričevanja, ker ga jo sodišče sfioznalo za nedolžnega. Ptu{ »Setev«, kulturno društvo ptujskih gimnazijcev priredi 29. oktobra 1937 ob 8 zvečer v dvorani Mladike »Krekovo proslavo« s predavanji in recitacijami. Občinstvo vljudno vab!>eno. Pobirali te bodo prostovoljni prispevki za kritje stroškov. Drobne novice Koledar Četrtek, 28 oktobra: Simon in Juda, apostola; Cirila, devica. Osebne vesli — 70-letnico obhaja danes krojaški mojster g. Josip Globelnik v Stožicah. Jubilant je že 50 let član »Društva rokodelskih mojstrov«. Iskreno čestitamo. — Promovirana je bila na zagrebški univerzi za doktorja vsega zdravilstva gdč. Ladica F u r I a -nova iz Ljubljane. Čestitamo! ObliCIle v Mariboru prvorazredni rastavrant VELIKE KAVARNE. — Vreme. Evropa: Depresija z oblačnim in deževnim vremenom se še vzdržuje v primorskih krajih zahodne Evrope. Visok pritisk s precej vedrim vremenom nad večjo vzhodno polovico. Temperatura precej visoka v vsej Evropi. Jugoslavija : Vedro po vsej kraljevini, v gornjem Primorju prevladuje oblačno. Nekateri kraji imajo jutranjo meglo. Malo dežja je bilo v primorskih krajih. Temperatura je narasla. Minimalna liitolj 5, maksimalna Niš 26 stopinj. — Napoved za danes: Lepo in toplo vreme. Temperatura bo malo narasla. Oblačnost se bo l>ovečala na Primorju, kjer bo najbrž malo dežja. — Smrt pod avtobusom. Minuli ponedeljek se je na cesti nasproti Visokemu v Poljanski dolini zgodila nesreča, Iti je zahtevala smrtno žrtev. Po-setnik Franc Vari iz Poljan, oče petih otrok, se je na kolesu peljal čez visoki most. Vozil je po desni strani. Za njim je pripeljal poštni avtobus. Vari se je na kolesu ozrl, naenkrat se je hotel ogniti na levo in je izgubil ravnotežje, ko je bil avtobus tik za njim. Vari je padel s kolesa in že je bil pod avtobusom, ki je siromaka povozil tako hudo, da je bil na mestu mrtev. — Smrtna nesreča železničarja. Preteklo nedeljo se je na Jesenicah smrtno ponesrečil 42 letni železničar Rudolf Jakoš z Zidanega mosta, ki je bil šele par mesecev v 6lužbi na Jesenicah. Jakoš je ime! v nedeljo službo do 7 zvečer. Po končani službi je krenil proti domu na Hrušici. Domov ga ni bilo, pač pa so naslednji dan našli njegovo truplo v vodi pod železnim mostom, ki pelje čez potok Jesenice. Kako ee je nesreča zgodila, še ni pojasnjeno. Naj-brže se je Jakošu pod nogami premaknila ali udrla jnoetnica, da je padel v narasli potok, se pri padcu močno pobil in v potoku utonil. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 27. t. m. je objavljen »Ukaz kraljevskih namestnikov o otvoritvi sej narodne skupščine in senata«, dalje »Uredba o zaščiti državnih gozdov in pospeševanja državnega gozdnega gospodarstva« in ^Pravilnik o sredstvu za denaturiranje dehidriranega špirita, o kraju in načinu mešanja bencina z denaturiranim dehidri-ranim špiritom in o nadzoru nad mešanico bencina in špirita'. — Vlom v šolo v Mokronogu. V eni zadnjih noči sta dva neznanca vlomila v stanovanje šolskega upravitelja Friderika Heglerja v ljudski šoli v Mokronogu. Ukradla 6ta več obleke in pa lovsko puško, vredno 1200 din, ter nekaj drugih predmetov. V shrambi sta 6e tudi dobro preskrbela z raznimi živili. Skupno sta naredila škode za okoli 3000 din. Ljudje so vlomilca sicer opazili, kako 6ta popivala v neki bližnji gostilni, toda še preden je bil vlom odkrit, sta vlomilca pobegnila. — Krava do smrti zabodla starko. Smrtna nesreča se je pripetila te dni 60-letni Jelici Jeloveški v vasi Adamovac pri Sv. Ivanu Zelini na Hrvatskem. Starka je krmila svojo kTavo, ki pa je pobesnela ter jo nabodla na roge. Starka je bila prepeljana v bolnišnico v Zagreb, kjer pa je umrla. Rana sama na sebi ni bila smrtonosna, toda krava jo je 7. rogovi obenem tudi okužila z gnojnimi klicami ter je starka umrla radi gnojenja rane. — Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno »Franz-Joseiovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi. Osi. rcg. 8. br. 30474/55. — Umetnik in tat. Pred leti 6e je prijavil na •zagrebški umetnostni akademiji neki Anton Grgu-mov, ki je želel postati umetnik. Imel pa je slabo kvalifikacijo in tudi njegovo prirojeno znanje je bilo prav malenkostno. Grgurov pa je imel neki Že od 20. leta prosimo zastonj. Takrat so ure- j dili vsem državnim upokojencem prejemke in tudi nas niso izvzeli, ker so nas — tobačne upokojence I — vedno smatrali kot državne. Ravno takrat so nam, kot vsem državnim upokojencem in uslužbencem, odtegnili prispevek za državno uabavljalno zadrugo, ki je pa niso izvedli in tudi dotične vsote nam še nikoli vrnili. Torej, kadar jemljejo, srno državni, kadar delijo, pa ne! Vemo pa iz zanesljivega vira. da je bila takrat tudi za nas nakazana pokojnina, ki bi ustrezala predvojni, ko 6mo imeli po 80 kron mesečno za polna službena leta. Dobili pa so 6e ljudje na merodajnih mestih, ki se imenujejo Slovence, ki so sporočili pod raznimi pretvezami v Belgrad, da mi ne spadamo med državne upokojence, in preprečili povišek ter nam s tem napravili neizmerno gorja, vsej Sloveniji pa ogromno škodo. Kdo naj prešteje solze, trpljenje in — zavoljo pomanjkanja — neposredne smrti, ki 60 bile posledica tiste ukinitve, ki je izvirala iz grde zavisti. Povzročitelji tega gorja naj se zavedajo, da imajo na vesti težak, vnebovpijoč greh! Leto6 smo imeli precej upanja, da se nam neznosne razmere /boljšajo, kar se nam je na več merodajnih mestih obljubilo. A žal. do danes še ni naša zadeva rešena! Zima se bliža, treba bo nabaviti drv, obutev in drugo. Kje pa naj dobimo v starosti 60 do 80 let denarja za vse to? S tistimi 300 din, ki jih dobimo mesečno, se 6tnemo komaj enkrat na dan najesti, da plačamo stanovanje, da imamo kak dinar/za perilo in druge potrebščine, na postrežbo v bolezni in starosti pa ni niti misliti. Srečen je tisti, ki ima kakega svojca, ki ga podpira, in pa tisti, ki po raznih priporočilih pride v ljubljansko ubožnico kot kandidat smrti. Sicer je pa ubožnica za ljudi, med katere ne spadamo mi, ki 6mo po 30—56 let delali zvesto v korist države in smo bili takorekoč jetniki, ker smo po 11- do 12-iirnem dciu samo spal uomov iioaiii in vse zavoljo drugi talent, namreč, da je kradel na šoli tn po raznih umetniških ateljejih. Pustil ei je tudi rasti brado, da je bil videti bolj umetniški. Še pred kratkim je bil obsojen na 6 mesecev pogojnega zapora, ker je okradel umetniško akademijo, toda zanj se je zavzel neki profesor umetniške akademije, ki ga je poslal na gimnazijo ter mu obljubil, da pride po gimnaziji na akademijo. Toda od tedaj naprej je Grgurov neprestano vlamljal v umetniške ateljeje in v umetniško akademijo, dokler ga niso izsledili. Grgurov si je osnoval sam kar celo galerijo samih umetniških slik, ki jih je pokradel pri teh vlomih. Ta galerija je seveda 6edaj zaplenjena ter bo vrnjena lastnikom. — Skromna prošnja novosadskega župana. Župan v Novem Sadu dr. Branko Ilič je vložil na svoj občinski svet prošnjo, naj mu odpišejo dolg 26.000 din. Ta dolg je nastal radi tega, ker je dr. Ilič prejemal 13 mesecev po 2000 din plaže preveč. Prejemal je namreč stalno po 10.000 din, medtem ko je bila v proračunu zanj odločena plača 8000 din mesečno. — Za zdravje šolske mladine. V interesu vseh roditeljev smo dolžni, da jih opozorimo na sledeče priznanje evangeličanske priv. osnov, in meščanske šole: Podpisana šolska uprava ee najprisečneje zahvaljuje tovarni Dr. A. Wander d. d. za ljubeznivost, ki jo je izkazala našim učencem 6iromašnih roditeljev s podarrtvijo 25 porcij Ovomaltina dnevno. Otroci, ki so prejeli vaše koristno darilo, so s tem dobili podporo v prehrani, ki je očitno okrepila njihova telesa, ter e tem omogočila uspešno delo nastavljencem in šoli. Zato ee še enkrat najprisrčneje zahvaljujemo v imenu šole m nadarjenih učencev, nadejajoč se, da bo vaša naklonjenost, našim otrokom in našemu delu, tudi nadalje rodila lepe sadove. — Raje eno skodelico manj, pa dobro kavo! Zakaj torej ne takoj kavo Hag? Ona da res pravi užitek in spodbudo, ter se po njej tudi vedno dobro spi. — Venci, šopki, aranžmaji, Cvetličarna Ant. Bajec, Pod Trančo. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenfire«. — Iz zveze šoferjev Dravske banovine. Pozdravljamo korak oblasti glede odredbe, da je vendar že enkrat počela delovati motorizirana cestna kontrola, ker imamo na ta način upanje, da 6e že vendar enkrat vpelje red na naših cestah in to za vsakogar, ki uporablja javne ceste. Pro6imo pa merodajne oblasti, da opozore javnost na določbe ceetnopolicijskega reda o prometu, ker 6mo mnenja, da je večina tistih, ki uporabljajo javne ceste, iz-vzemši motoriste in avtomobiliste, popolnoma nepoučena v določbah ceetnopolicijskega reda o prometu. — Z. S. D. B. Poizvedovanje. Dne 19. oktobra 1937 je bil semenj v Novem mestu, katerega se je udeležil tudi Blatnik Božidar, posestnik iz Hinj št. 33. Omenjeni je na poti proti domu med Novim mestom in Fužinami izgubil 3700 din. Kdor je ta denar našel in vrne lastniku, dobi 500 din nagrade. Tisti pa, ki izsledi najditelja, dobi 100 din nagrade. — Blatnik Božidar, posestnik, Hinje hšt. 33, p. Žužemberk. LiubUana 28. oktobra 1937. Gledališče Drama: 28. oktobra, četrtek: iViničarjk. Red Četrtek. — 29. oktobra, petek: ob 15 »Julij Cezar«. Dijaška prelistava. Globoko znižane cene od 14 do 2 din. Opera: 28. oktobra, četrtek: »Prodana nevesta«. Proslava češkoslovaškega državnega praznika. Rezervirana predstava. Vstopnice se ne prodajajo. Gostovanje basista Milorada Jovanoviča, člana bol-grajskega gledališča. — 29. oktobra, petek: Zaprto. 30. oktobra, sobota: »Ero z onega sveta'. Izven. Gostovanje g. Milorada Jovanoviča, basista belgraj-skega gledališča. Prireditve in zabave Rokodelski oder v Ljubljani pripravlja kot otvoritveno predstavo m iste ri j »Slehernik«. Igra je v režiji g. F. Majdiča. Popolnoma nova sceneri ja kakor tudi igra sama lx> vzbudila veliko zanimanja. Predstavo bodo v soboto, 30. t. m., ob pol 9 zvečer, v nedeljo, 81. t. nt., in na dan Vseh svetnikov, 1. novembra, obakrat ob 8 zvečer. Oddolžite 6e agilni igralski družini in posetite mieterij »Slehernik«. Vstopnice si nabavite že v predprodaji v soboto popoldne od 4 naprej v Rokodelskem domu. Zveza večjih sestric sv. Klare priredi v nedeljo, 31. oktobra ob 5. popoldne v frančiškanski dvorani Mieterij Blondel de Rosenhag »Vitez naše ljube Gospe« in prof. Janka Mlakarja pet-dejanko »Roksana«. Čisti dohodek bo za kritje obljube, da smo za starost dobro preskrbljeni, kar smo tudi v resnici bili do prevrata, ko 60 se znašli — kakor omenjeno — gotovi ljudje in na6 spravili ob naše pravice ter nam zadali pečat neznosnega uboštva. Kdo od nas bi bil takrat, ko smo z navdušenjem podpisovali pole za majsko deklaracijo in 6e veselili, da nam bo zasijala narodna 6voboda (v tovarni smo imeli skoro 6ame nemške uradnike) mislil, da bomo ravno mi po oevobojenju, ko je dobila tovarna domače uradnike, tak kruto razočarani! Kar smo pod nemškim uradništvom po zaslugi pokojnega očeta Kreka dosegli, nam je bilo pod vodstvom slovenskih uradnikov odvzeto. Če nismo delali v Jugoslaviji, ni naša krivda, ker 6mo le uboga para, ki mora tja, kamor drugi hočejo. Tovarna in stroji, ki so stomilijonske vrednosti iu izključno iz žuljev naših rok. je pa ostala Jugoslaviji. Kdor pa prevzame dobiček, mora prevzeti tudi zgubo, to je geslo pravičnosti, za katero bi morala dati država prvi zgled. Sicer je pa večina starejšega uradništva služila še v Avstriji, pa ne pride nobenemu na misel, da bi ti6ta službena leta črtal. Žalostno je, da so tujci boljši kot rodni bratje! Pred 5 leti, ko je bilo vodstvo tovarne v slovenskih rokah, je bilo 61 delavcev in delavk, ki 60 bili stari 60 let in 60 imeli polna službena leta, s 6ilo upokojenih, da z mesečnimi 300 dm z nami vred revščino in pomanjkanje trpijo. Moral je priti tujec (ravnatelj Ilič), da jc za naslednje 60-letnike to preprečil in jim priboril pokojnino, ki vsaj za silo ustreza sedanjim razmeram. Zdaj prosimo še enkrat, kakor smo že mnogokrat. vse gg. ministre, senatorje in poslance, naj vendar pri prihodnjem zasedanju skupščine našo zadevo uredijo! Saj ne bomo državi dolgo v breme, ker 6ino že V6i stari, torej tik groba. Umrje jih pa tudi sleherni teden nekaj. Upokojenci in upokojenke tub. tovarne v Ljubljani. stroškov novega Zveznega prapora. Cene: Sedeži po 8, 6, 4 din, stojišča po 2'din, Ker vlada za to prireditev veliko zanimanje, naprošamo občinstvo, da si preskrbi vstopnice pravočasno v predprodaji v pisarni »Pax et Bonum«. »Ljubljanski godalni kvartet«, kateri si je pridobil v teku svojega umetniškega ustvarjanja sloves dovršene glasbene skupine, bo koncertiral 5. novembra ob 20 v frančiškanski dvorani. Vso našo kulturno javnost opozarjamo na ta izredni glasbeni dogodek. Salzburški Mozartov kvartet koncerlira jutri zvečer ob 8 v mali filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Predavanja Glavne zanimivosti Pariza je naslov predavanju g. Deziderija Mizerita, ki ga bo imel drevi točno ob 8 zvečer v družabni sobi Kluba esperan-listov, Cankarjevo nabrežje 7-1. Vabljeni vsi espe-rantisti in po njih vpeljani gostje. Sestanki Sempetrski fantovski odsek rma drevi poslovilni večer članov, ki odhajajo k vojakom Na programu je zanimiv spored. Odbor. Fantovski odsek sv. Jakoba ima drevi ob 8. uri svoj redni sestanek. Občni zbor «Pedagoškega društva v Ljubljani« bo jutri, v petek, 29. t. m. ob 6. uri zvečer v predavalnici Mineraloškega instituta univerze. Razen običajnega dnevnega reda je na programu kratko predavanje »O našem pedagoškem delu«. Pevski zbor Glasbene Matice ima prihodnji teden izjemoma tri vaje in sicer v torek, četrtek in petek. Drevi vaja odpade. — Člane moškega zbora pa opozarjamo na jutrišnjo vajo za nastop na Vseh svetnikov dan. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Baharčič, Sv. Jakoba trg 9; mr Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Gartus, Moste. Poizvedovanja Izgubljena je bila v torek popoldne od Medi-jato ve hiše Tyrševa c. 17 po Tavčarjevi ulici do Miklošičeve ceste temno modra ženska rokavica. Najditelj naj jo odda v trafiki Tyrševa c. 17. Pomočnik prometnega ministra v Ljubljani V ponedeljek je prispel v Ljubljano nevoimeno-vant pomočnik prometnega ministra g. ing. Matko Schneller, ki je Slovencem dobro znan, saj je bil dolgo časa načelnik pri tukajšnjem železniškem ravnateljstvu. V Ljubljani je napravil vljudnostni obisk pri tukajšnjem železniškem ravnatelju doktorju Faturju in pri svojih bivših tovariših na železniški direkciji. Takoj v ponedeljek dopoldne je bila na železn. direkciji interna seja, ki ji je predsedoval in. Schneller sam. Železniški strokovnjaki so obravnavali predvsem vprašanje, kako urediti ljubljanski kolodvor, ter 60 pretresali vse možne variante in načrte, ki za to preureditev obstojajo. Sklenjeno je bilo, da železniška direkcija osnuje poseben odbor, oziroma komisijo, v katero bo železniška direkcija pritegnila razne oblasti, kakor banovino, mestno občino, javne korporacije in organizacije, ki se zanimajo za to vprašanje. Ta komisija bo temeljito proučila vse načrte in izbrala najboljše kombinacije za rešitev kolodvorskega vprašanja. Končnih zaključkov pa ta komisija ni napravila nobenih in ni prav nobenega sklepa, kako naj se dokončno uredi ljubljanski kolodvor. Vsa druga poročila, ki so o tej konferenci že izšla ali še bodo izšla, pa eo zmotna. Cerkveni koncert v cerkvi Srca Jezusovega v Ljubljani. V nedeljo, 31. oktobra popoldne, priredi cerkveni pevski zbor cerkve Srca Jezusovega s popolnoma prenovljenimi, veličastno donečimi orglami cerkveni koncert s sledečim sporedom: Ob tri četrt na 5 blagoslovitev orgel. Blagoslovi stolni dekan gosp. dr. Frane Kiinovec. Ob 5 govor in razlaga stolnega dekana gospoda dr. Kimovea. Ob pol 6 izvajanje izbranih pevskih in orgelskih skladb. Na orglah sodelujeta priznana orgelska mojstra prof. g. M. Tome in organist g. Iv. Zdešar. Spored ee bo prenašal tudi po radiu. Vstopnina znaša: za sedeže 10 din, stojišča 2 din. Vstopnice in programi se dobe v predprodaji pri hišnem vratarju, Tabor 12. Mariborske Wogererieve hrenovke dnevno sveže dobite v delikatesi j*_____. _ JANC - Židovska ^F® 1 Zahvala francoskih rezervnih oficirjev. — V torek, 26. oktobra dopoldne je francoski konzul g. Remerand Gabriel obiskal župana g. dr. Adlešiča Jura in mu tolmačil najlepšo zahvalo francoskih rezervnih oficirjev, ki so dne 22. t. m. obiskali Ljubljano. Gospod konzul je naglasil, da so bili rancoeki gostje nadvse presenečeni nad posebno ljubeznivostjo in prisrčnostjo, s katero jih je pozdravila in sprejela Ljubljana in vse n enc prebivalstvo m da bodo vtisi, ki jih b',do ponesli iz našega mesta, med najlepšimi, ki so jih doživeli prt potovanju 6kozi našo državo. Ljubljana je zopet pokazala svojo veliko gostoljubnost in velike stm-paM.e ki jih goji do zavezniškega francoskega naroda 1 Ob 25-Ietnici balkanske vojne je naslov predavanju, ki ga bo ime! v petek v beli dvorani hc tela Union priznani ljudski predavatelj g. prof. dr. Vinko Šarabon. Če koga. mora zanimati to predavanje vsakega zavednega Slovenca, ki se čuti povezanega z našo jugoslovansko skupnostjo. Napori in težave, katere 6o morali premagati Srbi kakor Bolgari, eo bile neizmerne in prav zaradi velikega trpljenja je zasijalo zlato sonce svobode v6em onim kateri so sto- in 6toletja trepetali pod turško vlado. Predavanje bodo spremljevale skioptične slike. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 7. 1 Rezervni oficirji, člani pododbora v Ljubljani se obveščajo, da smo prejeli nekaj brezplačnih vozovnic za Skoplje. Glavne svečanosti bodo r nedeljo, dne 31. t. m. Člani, ki žele izkoristiti to vožnjo, naj se zglasijo pri društvenem tajniku v pisarni društva voinih dobrovolicev v četrtek od 3. do 5. ure, Frančiškanska ul. 10 ali v petek od 4. do 6. ure v pisarni Združenja rezervnih oficirjev, Kongresni trg 1 .-II. Tajništvo. 1 Svečanost na vojaških grobovih o Vseh svetih. Tudi letos prirede bojevniška društva na Vseh svetih dan popoldne na vojaških grobovih na pokopališču pri Sv. Križu v spomin padlim in umrlim bojevnikom svetovne vojne 6]>ominsko svečanost. Začetek takoj po opravljenih molitvah pri pokopališču pri Sv. Križu, to je nekako ob pol štirih popoldne. — Spored svečanosti: 1. Vojaška godba otvori svečanost z religioznim koralom. 2. Združeni pevski zbori zapojo žaloslinko. 3. Govor bivšega vojnega kurata, župnika trnovskega, g. Janka Ceg-narja. 4. Bivši vojni kurati odmolijo cerkvene molitve. 5. Častna salva vojaške čete. 6. Združeni pevski zbori zajx»jo žalostinko. 7. Vojaška godba zaključi svečanost. — Zastopniki vojaških in civilnih oblasti, šol, društev, pevci in godba se zbero okrog sjx>menika judenburških žrtev, ostalo občinstvo pa okoli grobov. Postavljeni bodo tudi zvočniki. — V torek, 2. novembra, ob 9 zjutraj, žalna maša za vso padle in unirle bojevnike. Zastopniki vojaških in civilnih oblasti, šol, društev, kakor tudi vso občinstvo se vabi, da prisostvuje tej žalni maši. 1 šempetrska skupina bojevnikov priredi v ponedeljek, 1. novembra, ob pol 11 spominsko svečanost za umrle vojake iz svetovne vojne v cerkvi sv. Petra, pri kateri bodo peli združeni šempetrski pevski zbori. Nato bo ob spomeniku slavnostni govor, molitev za umrle, položitev vencev in petje žalostink. — Vabimo vse tovariše bojevnike, svojce padlih in vse, ki sočustvujejo z žrtvami svetovne vojne. 1 Vse ljubljanske in okoliSke pevce vabimo na sodelovanje na grobovih na dan Vseh svetnikov. Vaje za ta nastop bodo v petek, dne 29. t. m. ter v ponedeljek 1. novembra ob 10 v Hubadovi dvorani. Skupni zbor nastopi tudi na grobovih slovenskih skladateljev Jenka in Adamiča ter ravnatelja Hubada ob pol 15, pred križem ob 15 ter na vojaških grobovih ob 15.45. Arhivarji naj prinesejo s seboj note, kakor je razvidno iz okrožnice Hubadove pevske župe. Zimsko perilo, Karničnik, Nebotičnik. 1 Dostava pisemskih poštnih pošiljk in pokojnin na praznik Vseh svetnikov. Na praznik Vseh svetnikov bi se morale po veljavnih določilih o verskih praznikih dopoldne dostavljati vse poštne pošiljke. Ker pa se morajo ta dan dostaviti tudi pokojnine in ker je 31. oktobra nedelja, ko se pošta ne dostavlja, bi 6e za ta praznik nabralo toliko pisemske tvarine, da bi jo pismonoši težko zmogli jjoleg dostave pokojnin, odnosno bi morali nekateri upokojenci cel dan čakati na pismonošo, ki U se na ta način zakasnil. Zato bo pošta Ljubljana | omenjena dva dneva dostavljala sledeče: v nedeljo, 31. oktobra dopoldne V6e pisemske pošiljke, v ponedeljek, 1. novembra pa pokojnine, ostale denarne nakaznice m pakete, v kolikor bo to mogoče z ozi-rom na okolno6t, da ta dan trgovine in denarni zavod, ue poslujejo. 1 Prosvetno društvo Trnovo naznanja, da je društvena knjižnica zopet pričela poslovati vsako nedeljo od 10 do 12. Vse čitatelje, ki imajo izposojene knjige še iz prejšnjega poslovnega leta, prosimo, da jih prinesejo nazaj. Knjižnica je razdeljena v več oddelkov in šteje okoli 1500 knjig. Nahaja se v trnovskem župnišču poleg farne pisarne. V knjižnico se lahko vpiše vsakdo, neglede na to, ali je član Prosvetnega društva. 1 Huda nesreča v Mostah. V Hrovatovi tovarni olja v Mostah se je včeraj ponesrečil 18-letni steklarski pomočnik Stanko Hočevar, usluiben pri tvrdki Kollmann ter 6tanujoč na Celovški c. 86. Hočevar je vdeval šipe v okna tovarne v drugem nadstrofrju, med delom pa je omahnil in strmoglavil na tla. Obležal je s hudimi poškodbami po vseh udih in telesu. Prepeljan je bil v splošno bolnišnico, kjer zdravniki upajo, da miu bodo rešili življenje. Maribor m Proslava češkoslovaškega narodnega praznika. Drevi bo v gledališču proslava češkoslovaškega narodnega praznika. Uprizori se uspela Čapkova novost »Bela bolezeo« v Malčevi režiji. Pred predstavo zaigra godba pod vodstvom kapelnika Jira-neka obe državni himni, ravnatelj češke šole v Mariboru g. Drly pa bo recitiral pe6em »28. rijen«. m Lep pogret) je imel pokojni gostilničar in mesar g. Ljudevit Vlahovič v torek popoldne. — Ogromna množica ga je spremila na poslednji poti ter tako izpričala njegovo veliko priljubljenost. Med pogrebci so bili odlični predstavniki mariborskega javnega življenja, tako podžupan Žebot, državni pravdnik dr. Hojnik, podpolkovnika Ma-slač in Kiler, upravnik bolnišnice dr. Hribar, zbornični svetnik Pinter, krščanska ženska zveza z zastavo; godba gasilske čete je igrala žalostinke. Pogreb je vodil frančiškanski župnik p, Valerijan Lan-dergott. Bodi ohranjen blagemu pokojniku trajen spomin. m Velika jesenska gasilska vaja žnpe Maribor-mesto. V nedeljo 31. t. m. ob pol 10 dopoldne bo na objektih tovornega skladišča na glavnem kolodvoru velika jesenska gasilska vaja župe Maribor-mesto. Pri vaji sodelujejo gasilska četa Maribor-mesto, četi delavnice in kurilnice drž. železnice ter gasilska četa Studenci. Tokrat se je izbral kot j>o-žarni objekt glavni kolodvor s skladišči, da se preizkusi, koliko in kako bi bila najuspešnejša obramba v 6lučaju resnične katastrofe in v kolikem času lahko prideta na lice mesta četi z vsem gasilskim orodjem ir delavnice in kurilnice 6 posebnim požarnim avtom. Vaja se bo vršila z najmodernejšimi aparati za gašenje s peno in aparati e kisikom. Voda se bo črpala razen iz hidrantov tudi iz tenderjev lokomotiv. m Moderen avtoservi6 nameravajo zgraditi na Glavnem trgu Mestna podjetja, ko bo regulacija končana. Obstojal bi iz ličnega paviljona, zgrajenega v modernem stilu, ki bi se lepo prilegal okolici ter bi stal na vzhodnem delu trga. V paviljonu bi bila prodaja bencina in nafte, piearna avtobusnega podjetja, ki bi dajala razna pojasnila tudi privatnikom-avtomobilistom. m Krščanska ženska zveza ima 4. novembra ob pol 6 zjutraj v stolni in mestni župni cerkvi svojo cerkveno pobožnost za vse rajne člane in članlcc s skupnim sv. obhajilom Vljudno vabimo vse člane in članice, da se te pobožnosti udeleže v prav obilnem številu. — Odbor. m Dijaška kuhinja v Mariboru je prejela od narodnega poslanca dr Vebleta Andreja iz neko poravnave 300 din, za kar mu izreka odbor najlepšo zahvalo. m Predavanje »Kako gofi8 kanarčka« priredi v soboto 30. t. nt. ob 8 zvečer v gostilni »Pri Magdaleni«, Taborska ulica 4 v Mariboru »Društvo združenih gojiteljev malih živali« v Mariboru. m Posestne spremembe. Hišo v Masarykovi 20 je kupil od trgovčeve soproge gospe Ane Kresnik zdravnik dr. Jcsip Benčan za 143.000 din. — Mestna občina je kupila od Friderika Ledineka, posestnika v Spod. Radvanju, parcelo v magdalenskem predmestju za 7840 din. m Vino in sadjevec mu je spustil iz sodov. —i Veliko škodo je povzročil posestniku Ivanu Rav-njaku v Rušah njegov bivši hlapec. Iz maščevanja mu je navrtal v kleti sode ter je spustil po tleh 300 litrov vina in 400 litrov sadjevca. m Parizar je ukradel. Posestnik Jožef Kapaun v Rušah je prijavil orožnikom, da mu je bil ukraden e travnika polparizareki voz, vreden 3500 din. V zvezi s to tatvino «o orožniki aretirali nekejfa delavca. Gledali!^ Četrtek, 28. oktobra ob 20: »Bela bolezen«. V proslavo češkoslovaškega narodnega praznika. —t Red D, Prvič v sezoni. V Cmte vendar klic obupafočih! Nova uredba o veleblagovnicah Z ozirom na iztek veljavnosti dosedanje uredbe o veleblagovnicah, je bila izdana naslednja uredba o veleblagovnicah, katero besedilo prinašamo zaradi važnosti doslovno: Na osnovi čl. 90 fin. zakona za 1937-38 jo ministrski svet na predlog trgovinskega ministra predpisal naslednjo uredbo: Cl. 1. Trgovinski obrati velikega obsega (veleblagovnice) se morejo izvrševati na podlagi dovoljenja po čl. 3 odst. 1 točka 2 zakona o obrtih, katerega izdaja ban. Za področje uprave mesta Belgrada izdaja dovoljenje minister trgovine in industrije. Dovoljenje je potrebno tudi za otvoritev podružnic in prodajaln teh obratov kakor ludi za premestitev samih obratov, njih podružnic iu prodajaln v druge lokale. Za trgovinske obrate velikega obsega se smatrajo obrati, ki v večjem obsegu na licu mesta prodajajo detajlno blago praviloma več kot od treh trgovskih strok na načiu, udomačen v blagovnih liisah, velikih magazinih, velikih bazarjih in podobno pa bodisi, da se opravljajo v enem lokalu bodisi v več medseboj vezanih ali nevezanih lokalih, ki so drug poleg drugega ali drug nad drugim. Cl. 2. V dovoljenju za trgovinski obrat velikega obsega se morajo označiti predmeti (stroka), s katerimi obrat trguje, kakor tudi lokal odn. lokali, v katerih se obrat opravlja. Za vsako razširjenje obrata na uove stroke kakor tudi za razširjenje ali dodajanje novih lokalov jo potrebno novo dovoljenje. Čl. 3. Dovoljenja za opravljanje trgovinskih obratov velikega obsega, njih podružnic in prodajaln se morejo izdajati samo osebam, ki poleg izpopolnitve splošnih zakonov po zakonu o obrtih izpolnjujejo tudi pogoje odst. 1 in 2 čl. 61 istega zakona. Dovoljenja se bodo izdajala po svobodni oceni z ozirom na splošne interese in po stvarni potrebi mesta in kraja, v katerem se obrat opravlja. Dovoljenja se ne bodo izdajala v krajih pod 50.000 prebivalcev. To velja tudi za podružnice in prodajalnice. Cl. 4. V trgovinskih obratih velikega obsega je prepovedano opravljanje nekega pogostitelj-skega obrata brez ozira na to, če se ta obrat vodi na ime lastnika trgovinskega obrata velikega obsega ali na ime druge osebe, ee je ta obrat v lokalu ali v zvezi z lokalom trgovinskega obrata velikega obsega. Ravno tako jc prepovedano v teh obratih prirejati glasbene, kinematografske iu podobne prireditve. Delegacija borz v Ljubljani Letos ima predsedniš-tvo delegacije jugoslovanskih borz ljubljanska borza za blago in vrednote in je prvemu letošnjemu zasedanju delegacije naših borz v Ljubljani predsedoval dr. Ivan Slokar, predsednik ljubljanske borze. V petek in soboto pa Ik> drugo letošnje zasedanje delegacije borz zopet v Ljubljani. Na dnevnem redu so naslednje razprave: 1. Ugotovitev generalnih tipov moke iz letošnjega žita. 2. Kotiranje 3% obveznic za likvidacijo kmečkih dolgov na naših borzah (referat zagrebške borze). 3. Načrt uzanc za trgovino z repico (novosad-ska, belgrajska in zagrebška borza). 4. Vprašanje izvoza koruze v Avstrijo (novo-sadska borza). 5. Končni sprejem odredb o mised - koruzi (belgrajska borza). 6. Izpremembe in dopolnitve v borznih statutih, ki govore o poslovanju izven borze, o pristojnosti borznih razsodišč in sprejemu te pristojnosti na naroku (belgrajska borza). 7. Vprašanje olajšav o porabi telefona po borzah, borznih posrednikih in komitentih za časa borznih sestankov in drugače (belgrajska borza). •S. Referat o pridelku koruze, potrebami v zvezi z izvozom koruze in razširjenje deviznega tržišča (belgrajska borza). 9. O dostavljanju borznih razsodb davčnim upravam in obdavčenju obresti, dosojenih z borznimi razsodbami (ljubljanska borza). 10. Dopolnitve pravilnikov borznih razsodišč glede izdajanja pismenih razsodb z ozirom na čl. 257 in drugo v civilnopravdnem poslopku (ljubljanska borza). Cl. 5. Dovoljenja po Čl. 1 odst. 1 in po čl. 2 te uredbe se no bodo izdajale do 31. decembra 1938 leta. Čl. 6. Obstoječi trgovinski obrati velikega obsega, ki so s svojim delom stvarno začeli in dela iz katerih koli razlogov do uveljavljenja te uredbe niso prekinili, morajo v roku 3 mesecev od uveljavljenja te uredbe svoje delo prilagoditi predpisom te uredbe. V istem roku morajo prvostopni upravni oblasti predložiti svoje pooblastilo, ozir. pooblastila na podlagi katerih opravljajo obrat, prijaviti po strokah predmete, s katerimi stvarno trgujejo kakor tudi da naznačijo lokale, v katerih opravljajo obrat. Prvostopna oblast bo pregledala točnost teh podatkov, pristojna oblast bo pa na podlagi tega zamenjala dosedanja pooblastila z dovoljenjem po tej uredbi. Zamenjava pooblastil z dovoljenjem ni zavezana taksi. Z dnem uveljavljenja to uredbe izgubijo veljavo pooblastila, izdana za trgovinske obrate velikega obsega, kateri do dne uveljavljenja uredbe niso začeli z delom ali so zaradi katerih koli razlogov svoje delo prekinile. V kolikor je postopek za izdajanje talcih pooblastil še v teku, se mora ustaviti. Čl. 7. Prestopki proti odredbam te uredbe se bodo kaznovali kakor prestopki po čl. 399 zakona o obrtih. Ce se v kazenski obsodbi izreče prepoved dela, more oblast izvršiti prepoved tudi s prisilnim zaprtjem lokala. V primeru, da se s kazensko obsodbo ugotovi, da se v trgoviuskem obratu velikega obsega prodaja blago, katerega prodaja je po tej uredbi prepovedana, bo to blago zaplenjeno in prodano na strošek in za račun lastnika obrata, če ga ta v odrejenem roku sam ne odstrani iz obrata. Čl. 8. Ta uredba stopi v veljavo z objavo v »Službenih novinah t. Z uveljavljenjem te uredbe preneha veljati čl. 140 zakona o obrtih, odst. 3. Ob priliki sprejema nove uredbe je izjavil trgovinski minister dr. Vrbanič, da hoče vlada iti pri reševanju vprašanja veleblagovnic srednjo pot, torej ne daje niti popolne svobode dela veleblagovnicam, niti absolutno ne prepoveduje njih dela. Dosedanja prepoved je bila uveljavljena dne 27. oktobra 1934 za dve leti, lani pa je bila zopet podaljšana za leto dni. Letos dne 27. oktobra pa je zopet potekla nje veljavnost in je sedaj namesto dosedanje prepovedi prišla rešilev, kakor jo daje gornja uredba. Zaposlenost v septembru Objavili smo že podatke o številu zavarovancev pri Okrožnem uradu v Ljubljani, sedaj pa urad prinaša tudi že podatke o strokah zavarovancev. Iz to statistike posnemamo: V septembru letos kažejo v primeri z lanskim septembrom v,se 6troke konjunktura i prirastek, ki je najznatnejši v gozdnožagarski industriji, kjer je od lani na letos število zavarovancev naraslo za 2581 na 8501, nadalje v tekstilni industriji za 2405 na 16.305 zavarovancev in zavarovank, v gradbeni industriji za 2104 na 9436, v kovinski industriji za 946 na 8015 itd. Znatnejše je od lani na lotos nazadovala le gradba cest itd. za 439 delavcev na 3825. Glavne stroke so bile v septembru naslednje: tekstilna industrija 16.305 (v primeri z lanskim septembrom znaša prirastek zavarovancev 17.3%), gradnje nad zemljo 9436 (prirastek 28.7%), hišna služinčad 8884 (prirastek 3.89%), gozdnožagarska industrija 8501 (prirastek 43.6%), kovinarska industrija 8015 (prirastek 13.38%), industrija kamenja in zemlje 6252 (prirastek 11.05%), oblačilna industrija 4865 (prirastek 7.04%). V eezijskem pogledu, t. j. od avgusla na september letos, izkazujejo znatnejše nazadovanje: industrija kamenja in zemlje, gostilne, kavarne in krčme, napredovala pa jc gradnja železnic, industrija za predelovanje kože itd. Stanje Državne hipoteharne banke Drž. hipotekama banka izkazuje za 30. september 1937 naslednje stanje (v oklepajih podatki za 31. avgust 1937): Aktiva : Gotovina in blagajniški zapiski Narodne banke 693.1 (635.8), posojila: hipotekama 1.995.9 (2.007.8), na dohodke in doklade 1.852.26 (1.313.06), vodnim zadrugam 75.2 (75.2), menično- hipotekarna 97 6 (99.85), menična 57.5 (52.6), lom bardna 61.9 (53.66), tek. račun fin. ministrstva 736.9 (777.6), razni tek. računi 324.8 (315.3), vredn. papirji 522.0 (484.6), efekti rez. sklada 207.24 (204.2), efekti sklada za amortizacijo bančnih zgradb 10.8 (10.25), nepremičnine 224.5 (223.35), razna aktiva 216.2 (208.85), bilančna vsota 6.575.9 (6.462.06), kavcije itd. 2.912.65 (2.984.2). Pasiva: Samostojni skladi 514.4 (505.76), skladi in glavnice javuih ustanov 1.877.7 (1.827.4), hranilne vloge 1.339.7 (1.342.86), vlogo v teh. rač. 714.3 (676.7), tek račun fin. ministrstva 89.04 (68.4), razui tek. računi 363.9 (3653), zastavni listi in obveznice v obtoku 752.5 (752.15), predujmi in depoji bank 221.5 (227.86), rezervni sklad 186.54 (186.0), sklad za amortizacijo bančnih zgradb 51.75 (51.66), razna pasiva 464.6 (157.94) milij. din. Bilanca kaže ponovno naraščanje tujih sredstev domačega izvora pri banki. Med aktivi so najbolj narasla hipotekama posojila. Zadolžitev države pri banki se je zmanjšala, na drugi slrani pa so narasle tudi naložbe države pri banki. • Plačevanje zavarovanjskih in pozavarovanjskih premij v Italijo. Po deviznih predpisih se naši državljani ne morejo zavarovati pri zavarovalnih družbah v tujini. To velja za zavarovanje tako oseb kakor predmetov (izjema transport blaga, pošiljke denarja in vrednostnih papirjev), Edino v Češkoslovaško je bilo dovoljeno plačevati premije za zavarovanje predmetov in to na reciprocltečni podlagi. Sedaj je Narodna banka izdala odlok, ki ga objavlja z okrožnico dev. št. 70/1937, po katerem po medsebojnem sporazumu z Italijo do nadaljnjega dovoljuje plačevanje v Italijo (premij za zavarovanje in pozavarovanje), ki jih fizične ali pravne osebe v Jugoslaviji dolgujejo fizičnim ali pravnim osebam v Italiji. Koliko je še pšenice in koruze za izvoz. Agencija ^Jugoslovanski kurirc ceni, da imamo letos za izvoz še okoli 28.000 vagonov pšenice in okoli 90.000 vagonov koruze. V Jugoslaviji imamo dva Belgrada. Tehnični oddelek v Ogulinu je razpisal licitacijo za dogrn-ditev občinske ceste Lič-Belgrad v dolžini 1.610 m za proračunsko vsoto 282.720 din. -- Torej imajo tudi v savski banovini svoj Belgrad, ki ga pa ne pišejo po srbskohrvatsko Beograd, ampak Belgrad. Gospodarstvo v Banatu. Iz novosadskega lista »Deutsches Volksblatt« posnemamo naslednje zanimivosti iz gospodarskega življenja v Banatu: V raznih občinah v Banatu so začeli letos s kulturo bombaža. Skupno je bilo kultiviranih 14 ha. Vlakno banaškega pridelka jc dolgo nad 20 mm, kar popolnoma zadostuje za prejo. Poskuse delajo največ v okrajih Kikinda (občine Mokrin, Padej, Ba-šajid in Banatska Topola), Novi Bečej in Vršac. Nadalje se zadnje leto opazi znaten razvoj kulture industrijskih, zlasti oljnatih rastlin. Stalno narašča tudi kultura konoplje. Pridelek vina je, bil slab. Ceno zemljišč so letos narastle za 25— 30%. V bližini mest ležeča prvovrstna polja imajo ceno 12.000 do 14.000 din, bolj oddaljena in slabša pa od 7000 do 8000 din za oral. Zakupnina za oral znaša okoli 500—800 din ali 3—4 stote pšenice. Banatsko kmetijsko društvo pa pravi na koncu svojega poročila, da so je položaj kmeta izboljšal, da pa še vedno lii zadovoljiv zaradi previsokih davkov. Konkurz jo razglašen o imovini Jenčič Franca, posestnika in bivšega trgovca v Breznu ob Dravi, prvi zbor upnikov 4. novembra, oglasiti se je do 30. novembra, ugotovitveni narok 15. decembra. Odprave konkurza: Novak Marija, posestnica v Ljubljani, Šmartinska cesta 4 (ni kritja za stroške postopanja); Strelec Konrad, Ljubljana (sklenjena prisilna poravnava). Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Dragarja Ferda, trgovca z mešanim blagom v Hrastniku, narok za sklepanje poravnave dne 20. novembra, oglasili se je 15. novembra, nadalje o imovini Kosija Bogoljuba, neprotokoliranega trgovca v Kočevju, narok za sklepanje poravnave 24. novembra, terjatve jo prijaviti do 10. nov. Potrjena poravnava: Raline Ivan, trgovee in pos. v Mostah, Pokopališka ulica 3 pri Ljubljani. Likvidacija Zadružne banke v Ljubljani. — Likvidatorji Zadružne banke javljajo, da je banka po sklepu občnega zbora z dne 26. julija 1937 prešla v likvidacijo ter naj upniki prijavijo svoje terjatve do 1. januarja 1938 likvidatorju g. Franu Pretnarju, hranilničnemu ravnatelju v pokoju v Ljubljani. Mednarodni borzni indeks se je znižal v tednu od 16. do 23. oktobra od 64.9 na 64.2% (lečaji v začetku leta '1937 — 100). Na posameznih borzah jo bil indeks naslednji dne 23. oktobra, v oklepajih indeks 16. oktobra: Berlin 46.9 (47.0), London 70.6 (70.6), Pariz 52.2 (53.6), Bruselj 45.2 (50.4), Amsterdam 60.5 (59.0), Stock-holm 26.0 (25.8), Curih 61.6 (61.0), Dunaj 59.0 (59.3), Praga 85.2 (87.2), Milan 122.1 (117.5), Nc\v-vork 76.6 (82.1). Borza Dne 27. oktobra 1987. Denar . V zasebnem kliringu jo ostal angleški funt neizpremenjen na 238 denar v Ljubljani, na 237 20 do 238.80 v Zagrebu iu Belgradu. Avstrijski šiling ee jc v Ljubljani malo okrepil na 8.78-8.88, v Zagrebu na 8.78-8.88, v Belgradu pa je popustil na 8.75—8.85. GrSki boni so beležili v Zagrebu 29.40—30 10, v Belgradu 29.50—30.20. Italijanske lire so nudili v Belgradu po 1.85. Nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 13.80 do 14, za sredo novembra so beležili 13.675 do 13.875, za konec decembra 13.615—13.815, za sredo decembra 13.55—13.75. Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,449.461 din, v Belgradu 2,225.000 din. Efektni promet jo znašal v Belgradu 930.000 din. L j o bi j • n a — tečaji s prlmom. Amsterdam 100 h. gold. . . . 2391.35—2405.95 Berlin 100 mark...... 1735.53—1749.41 Bruselj 100 belg...... 729.45- 734.51 turih 100 frankov...... 996.45—1003.52 London 1 funt.......213.75— 215.81 Newyork 100 dolarjev . , „ . 4291 60—4327.1)1 Pariz 100 frankov..... 143.97— 145.41 Praga 100 kron....... 151.33- 152.43 Trst 100 lir........ , 226.75— 229.83 Curih. Belgrad 10, Pariz 14.445, London 21.48. Newyork 433.75, Bruselj 73.20, Milan 22.83 Amsterdam 239.87, Berlin 174.25, Dunaj 80.25 (81 75) Stockholm 110.75, Oslo 107.95, Kopenhagen 95.90 Praga 15. 19, Varšava 81.90, Budimpešta 80 25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3 .25, Helsing-fore 9.4975, Buenos Aires 129.25. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 94.25—95, agrarji 53.50—54.50, vojna škoda promptna 417 do 419, begluške obveznice 77—78, 4% sev. agrarji 51—53, 8% Blerovo |K»ojilo 94.50—96.50, 7% Blerovo posojilo 85—86, 7% posojilo Drž. hip. banko 100—101, Trboveljska 220—230. Zagreb. Državni papirji: 7% invesl. posojilo 94 denar, agrarji 53.50 denar, vojna škoda pronipl-na 419-421 (419, 421), za konec decembra in januarja 418 denar, begluške obveznice 77.50 denar, dalm. agrarji 76 denar, 4% sev. agrarji 53 denar, 8% Blerovo posojilo 94—96, 7% Blerovo posojilo 8o denar. 7% posojilo Drž. hip. banke 100.75 den. Delnice: Narodna banka 7500 denar, Priv. agrarna banka 210 denar, Trboveljska 222—230, Narodna šumska 20 blago, Gutmann 45—50, Osi j. sladk. tov. 150—170, Hubrovačka 420—435, Jadranska plovba 405—135, Oceania 275 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% invest. posojilo 04.50 denar, vojna škoda promptna 418.50—419.50 (419), za konec decembra 417.50—418 (417, 417.50), begluške obveznice 78.25—78.75, dalm. agrarji 76.25 denar (76.25), 4% sev. aararji 54 denar, 8% Blerovo posojilo 94.25—95, 7% Blerovo posojilo 85—86, 7% posojilo Drž. hip. banke 100.25—101. Delnice: Narodna banka 7500—7600 (7550), Priv. agrarna banka 212—215.50 (drobni komadi). Dunaj. Borza je bila danes brez j>osla, ki že vlada od vsega začetka dalje. Tudi tendenca jo bila slabša, vendar so so tečajne izgube gibale v zelo ozkih mejah. V kulisi izgubo niso znašale čez 50 grošov, v zagradi so prevladovale izgube, posebno v papirjih kemične, kovinske in papirne industrije, narasli pa so tečaji pivovarskih, petro-lejskih in večine premogovnih delnic. Beležili so: Donavskosavskojadranska 61.95, delnico: Cro-ditanstalt-Bankvorein 261.50, Lfinderbatik 69. Narodna banka 161, Graz-Koflach 26.25, Steg 26.55, Slemens-Schuckcrl 140, Sleweag 28.50, Trboveljska 26.11, Alpine 44.65, Berg-ltiltten 542, Rinm Murany 85.50, Steyr-Daimler-Puch 227.50, Leykam 26.25. Žitni trg Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca ne-izpremenjena. Promet srednji. Živina Mariborski sejem 26. oktobra. Prignanih je bilo 15 konj, 10 bikov, 100 volov, 480 krav iu 22 telet, skupaj 627 komadov. Cene so bilo naslednje: debeli voli 4T60—0> din kg žive teže, poldebeli voli 3.75-5.50, plemenski voli 3.40—4.75, biki za klanje 3.50—5, klavne krave debele 4—7.75, plemensko krave 3.25—4, krave klobasarice 2.25—3.60, molzne krave 3.25—I, breje krave 3.10—3.60, mlada živina 4—5.50, teleta 5—6.75. Prodanih jo bilo 388 komadov. — Mesne cene: volovsko meso I. vrste 10—13 din, II. vrste 8—10 din, meso od bikov, krav, telic 6—12 din, telečje meso I. vrsto 10—12 din, II. vrste 8—10 din, svinjsko meso, svežo 10—14 din za l kg. Kulturni obzornik O potočnem raku Zveza ribarskih društev Dravske banovine je začela izdajati zanimivo zbirko o ribah in vodnih živalih 6ploh ter je žc pred leti izdala opis dr. Avgusta Munde: Ribe v slovenskih vodah, ki je prišel našim ribolovcem nad vse prav. Zdaj je izdala nov zvezek, v katerem se je A. šulgaj lotil »Našega potočnega raka« (str. 87,' cena 20 din). Knjižica nadaljuje s poizkusi, znanstveno-poljudno spoznati vsa bogastva naših voda ter jih opisati; pomeni tako novo polje, kateremu dozdaj naši naravoslovci niso posvečali dovolj pažnje. V uvodu se pisatelj spominja naših naravoslovcev pokojn. slikarja I. Fran-keta ter pok. gimnazijskega ravnatelja J. Hubada, ki 6ta obravnavala našo domačo slovensko favno. Pisatelj najprej opiše raznotemost rakov, vrsto ko-šarjev, kamor spada naš potočni rak, ali jelševec ali jelšak, kot ga pisatelj imenuje v nasprotju s koščakom in drugimi svetovnimi raki (kavkar, ameriški rak) itd. Nato opisuje rakovo barvo, jelo, način življenja, vodo, kjer uspeva, skrivališča-luk-nje, hrano tega spožeruhac. Temu poglavju je dodanih mnogo slik rastlin, ki tvorijo rakovo krmo (dristavec, rogatek, parožnice, račja zel). Posebej se bavi z rakovo levitvijo, plodnostjo in razvojem, odpornostjo, bolehavostjo, velikostjo, mero in težo, pa tudi starostjo (do 15 let, izjemoma pa ludi do 301). Seveda sc knjiga ozre tudi na rakove sovražnike, ki so ribe (ščuke itd.) in to za vsnko našo reko skoraj posebej, jx)sebcj pa opozori na kaniba-lizem, ko rak nastopa proti raku. zlasti samec proti samici in jo uniči. Najzanimivejša poglavja so pa tista, v katerih ee pisatelj loteva naših domačih »račjih problemov-. Tako da pregled razprostranjenosti rakov po naših rekah pred znano račjo kugo leta 1880, ki jc uničila skoraj vse naše rake, pa tudi rezultate raziskavanj v lej smeri v svetovnem tisku ter trud ravnatelja Hubada, dn najde kako razku-žc-valno sredstvo, kar mu je le deloma uspelo. Pregled opustošenja tc kuge pri nas jc bil slrašen in ga poda pisec na etr. 52—53. Zadnja poglavja pa imajo namen pospeševati rejo rakov ter opisujejo nasajanje rakov, rakolov, pa tudi glavne zahtevke zaščite rakov (zaščiteni so raki v naši banovini od 1. novembra do konca januarja, samice pa sploh vse leto!). Končno se ozre tudi na užitnost in prevoz rakov ter na pomen rakolovstva za narodno gospodarstvo. Konča pa z željo, da bi prihodnjost dala ribiškemu in račjemu razvoju Petrov blagoslov. Knjigi je pridejana vsa uporabljena literatura ter ima tako poleg vzgojnega in poučnega tudi znanstveni značaj. td. Mladinski tisti Vrtec. — Izšli sta že dve številki tega najstarejšega slovenskega mladinskega lista, ki ima za 6eboj že lepo tradicijo 68 let! In prav zato bi bilo želeti, da bi ta list, ki je vzgojil toliko slovenskih rodov in pri katerem so sodelovali vsi naši pomembnejši književniki od Levstika dalje, tudi za-naprej ostal v ospredju naše mladinake publicistike. Toda vidimo nasprotno, da vstajajo drugi mladinski listi, ki so se znaii kakorsižebodi uveljaviti, prevzemajo vodstvo v tej panogi. Vsekakor je »Vrtec« zadnje čase nudil premalo, bil je presiro-mašen, kakor bi se ne spodobilo našemu »prvobo-ritelju« in najstarejšemu listu te stroke 6 tako lepo tradicijo. Vidimo krivdo v razmerah, ki so vladale pred leti, vidimo pa je tudi v tem, da 6e za tak list premalo žrtvuje. Kakšna je razkošnost drugih mladinskih listov, »Vrtec« pa je lani bil že resnično ■ samosrajčnik«, saj ni imel niti svojih platnic. Zato najprej letos pribijemo napredek, ker je dobil lepo obleko, toda ostal pa je kljub vsemu še vedno na 16 straneh, nasproti drugim, ki jih imajo 40 oz. 321 Tesnoba prostora je drug vtis, ki ga napravi list. Toda to se tiče le zunanjosti in prevelike skromnosti. ki se nam ne zdi na mestu. Notranje pa je list dobro urejevan. Prinaša na prvi strani vedno kratko misel urednikovo, primerno za tisti čas, tako v prvi številki misel ob začetku šole, v drugi o trgatvi, kar predstavlja izrecno vzgojno plat lista. V drugem pa ie ostal list zvest svoji tradiciji s poudarkom na leposlovnem delu, kar je treba odo- bravati. Toda prav radi množine leposlovja in pomanjkanja prostora ne pride toliko do izraza poučni del iz raznih tehničnih strok, ki je danes tudi že nepogrešljiv in služi pestrost. Privlačljiva je predvsem uvodna povest dr. Jože Lovrenčiča »Ton-ca iz lonca«, ki se nadaljuje iz lanskega letnika, 6icer pa tvori zase enoto. Povest je polna šegavosti in zanimivosti, saj se godi v slovenski srednjeveški okolici, ko so kmetje še tlačanili graščakom ter ima tako tudi socialen pomen. Zanimivo piše tudi V. Winkler. Zabavni del oskrbuje Joža Vouk s svojimi plastičnimi zgodbicami iz življenja neumnih Zaplankarjev. Pesmice so napisali dozdaj E. Kolman, V. Pirnat in Strniia. Poučne članke so napisali urednik o pok. nadškofu Jegliču, J. J. o Ratitovcu, na koroški dan spominja pravljica o Hudičevem mostu pod Velikovcem, J. Sicherl pa piše »Potovanje po zraku«. Posebno vrednost imajo pomenki o knjigah. Razvedrilu in pa vedrilu služijo zanimive raznotemosti, uganke, rebusi Itd. Kakor rečeno, želeli bi temu, sicer dobremu mladinskemu listu, ki je izredno cener. (saj stane letno komaj 15 din), da bi se razširil in nekako stopil iz svoje skromnosti, četudi bi 6e zato moral podražiti. Letos stopa že na to pot, saj je urednik znal pridobili odlične ilustratorje pa ludi sotrud-nike. Gradivo je dobro, smer pravilna, le razno- ; ternosti pogrešamo. Kakor pa vemo, se bo s pri- ' hodnjimi številkami »Vrtec« še obogatil s poseb- I nimi prispevki za najmlajše ter bo odprl tudi do- | isovanje otrok samih, s čemer bo samo pridobil, taršem in vzgojiteljem priporočamo, da ga naročajo, le tako se bo mogel razbohotiti in zopet prevzeti svoj stari, preizkušeni položaj med našo mladino, kjer vrši svoje dobro vzgojno delo. Luč. Obenem z »Vrtcem« izhaja tudi »Luč«, nekdanji nam tako priljubljeni »Angelček«, ki stane letno samo 5 dim, pač najmanj, kar more vse leto izhajajoč list in vedno na 16 straneh! Če je »Vrtec« namenjen starejšim ljudskošolskim otrokom, je »Luč« namenjena našim najmlajšim ter je izrecno duhovno usmerjena in je glasilo Marijinih vrtcev. Lepe pravljice, pripovedke, otroški nastopi, pe-i srnice in opisi vzpodbujajo mlado otroško dušo k i pobožnosti ter i!oie v njej prvo religiozno vzgojo, 1 nadaljujoč tam, kjer je začela pobožna slovenska mati, ko uči otroka moliti. Zato bo pobožnim družinam tudi »Luč« zvesti angelček-6premljevalec. Naš rod. — Prva številka je izšla na 40 straneh in na močnem papirju. Vida Tanferjeva je napisala prigodni sonet h kraljevemu rojstvu, prol. E. Boje pa uvodno misel »Mati-domovina«. Arnost Adamič piše uvodno povest iz mladinskega šport nega življenja. France Bevk povest »Pestema«, poleg tega predstavlja leposlovje še poučna pravljica po Tolstoju, opis po Tilleju, črtica V. Vvinklerja »Matejko«, slikanici na tekst J. Bibičiča ter pesmi Roša, Pastuškina in Kunčiča. Pester je razglednik »Doma in po svetu«: S prazno malho po Kočevskem (Zupane), Spomin na J. Trdino (V. Pirnat), opis zlatarjev z Drave in Mure (Ingolič), pri gor-janskih zvonarjih (Dodič I.), Kako so Dolenjci cerkev zidali (Valvazor) itd. Temu oddelku sledi »Drobno znanstvo« in »Mladina piše« ter Ciciba-nova križanka. List je bogato ilustriran in velja mesečno 2.50 din ter naročniki sprejemajo tudi knjige Mladinske Matice. Razori so list predvsem za meščansko šolstvo. Uvodno povest piše Tone Gaspari: Patrulja — vojni dogodek iz svetovne vojne. Nato slede Klop-čičevi prevodi iz kitajske lirike, Seliškarjeva črtica O harmoniki in tigrasti papigi. Prof. Breskvar piše o Marsu kot sosednem svetu, J. Brinar Kljukec in njegove prigode, Seliškar Daniel Defoe in Jules Verne, Zavrl Iz življenja zadnje Celjanke. Pesem priobčuje A. Debeljak: Razgovor. S!ede: Kulturni zapiski (ob časnikarski razstavi, o Masaryku itd ), drobne zanimivosti (o Čeljuskincih), po športnem svetu in križanke. Stane letno 30 din. td. * Iišel je roman Ivana Matičira: >živi izviri« (str. 490). Je na razpolago v knjigarnah in pri založniku (Mnrmontova 11). Cena vez. 96 din. Occno bomo priobčili pozneje. Slovenec r dunajskem radiu. Dane6 (četrtek) ob 7 zvečer bo dunajski radio prenašal ob priliki proslave 150 letnice prve uprizoritve Mozartove opere »Don Juan« imenovano opero iz Dunajske državne opere, v kateri poje tenorsko vlogo Okta-vija slovenski pevcc Anton Dermota. Na ta pose-bni dogodek opozarjamo slovensko kulturno občinstvo. Atomski top Nov ameriški razbijač atomov Razbijanje atomov je eno od najnovejših poglavij lizike in čeprav so glede na to dosegli v poslednjem desetletju fiziki in inženirji velike uspe-ne, je vendar ta znanost šele pri začetku in nihče ne more povedati, kakšno korist naj bi imelo člo- veštvo od te nove vede. Ce 6e bo nekoč zares po-srečilo razbijati atome, bo s tem odprt poslednji, a tudi neizčrpni izvor energij. V slehernem atomu je toliko sil, da si jih niti ne moremo predstavljati in če bi atom razbili, bi bile vse te neizmerne sile osvobojene. Potem bo nemara vsak kubični centimeter te ali one snovi dajal več sil kot zdaj kak premogokop ali mogočen 6lap vode. Doslej so mogli samo veliki znanstveni zavodi in univerze proizvajati kaj pomembnega na tem področju, ker so tozadevni poskusi neznansko dragi. Zdaj pa je prvikrat tudi s strani industrije prišlo do takega poskusa. Industrija je naskočila najmanjši delček materije, atom. Ameriška tvrdka Westingshouse v Pittsbourghu gradi na kraju, kjer ima svoje znanstvene, raziskovalne laboratorije, velikanski razbijalec atomov. Sredi visokega, jeklenega ogrodja nastaja dvo nadstropno laboratorijsko poslopje in iz tega jx>-slopja štrli. jx>dprta z jeklenim ogrodjem, neka hruški podobna tvorba, ki je 14 in pol m visoka in 0 m široka. Hruška, ki stoji na glavi, tehta 90 ton in sestoji iz sklopljenih jeklenih plošč, torej tako- rekoč iz enega samega kosa, kjer 60 vezi komaj vidne. V njeno notranjost vodi nekaj, z močnimi jeklenimi zaklopkami zaprtih odprtin. Po lestvicah in ogrodju dospeš na vrh te orjaške hruške, ki je pač svojska zgradba zase in je z ogrodjem vred 29 in pol metra visoka Pod hruško je kakih 6 m globok jašek, ki ga pri poskusih zvežejo s posebnimi deli atoma, na pr. z nevtroni, ki niso nasičeni z elektriko. Zunanjo površino hruške zavzema tank, ki vsebuje zrak z 8 in pol atmosferami tlaka, ki je potreben za izolacijo. V hruški 6o skrite vse naprave in 6troji, ki so potrebni za razbijanje atomov, tako razni merilni instrumenti; generator z istoimenskim tokom in tudi pro6torninska cev (vakuum), ki je daljša ko 12 metrov. Naloga takega razbijalca atomov ni za zdaj ta, da bi razbijal atom radi pridobivanja sil, ampak ga obstreljuje z deli drugih atomov, da bi ti deli prodrli v atom ali njegovo jedro in bi na ta način spremenili eno prvino v drugo. Prastare 6a nje alkimistov, ki 60 se dandanašnji že 6koraj uresničile! Za to 60 p>otrebni električni tokovi, ki je sila njih sicer majhna — za mikroampera — vendar pa tako silna, da obsega njena moč več milijonov voltov, torej nekaj, kar moremo 6amo še z bliskom primerjati. Ta neizmerna sila elektrike požene dele atoma, kot elektrone, protone ali jedra atoma težkega vodika, deuterone, v neskončno brzino, tako brzino, ki skoraj slici brzini luči ali brzini električnih valov. V novem »atomskem topu« bodo dosegli brzine od 13.500 do 44.500 km na Sekundo! — Tisti mali delci 6e torej tako brzo pre-mikajo, da bi, če bi bili prosti, s to brzino v sekundi prišli krog in krog ravnika. V atomskem fofni v Pittsbourghu bodo delali s 5 milijoni voltov, mogoče tudi z 10 milijoni. To pa ni nič takega, česar bi še ne bili dosegli. — Ameriški fizik Lawrence je pri jx>skusih z atomskimi delci »Alfa« dosegel napetost do 11 milijonov voltov! S fioskusi z deuteroni so že dosegli 6 milijonov voltov. In bržkone bodo potrebovali še mnogo večje napetosti, da bodo dosegli poslednji smoter, da bodo razbili atom. Pri tem pa dandanes še ne moremo reči. ali ne bo s tem dosežena energija predrago plačana! Na spodnji 6trani vakuumske cevi se deli atomov razporejajo z magneti tako naglo, da 6i te brzine ni moči predstavljati. To je postopek, ki je z različno veliko hitrostjo različnih delcev olajšan; žarki, ki 60 razpotegnjeni vsaksebi, bombardirajo potem 2 cm velike, okrogle »tarče« iz plinov, tekočin ali trdnih 6novi, potem ko so že prej pronik-nili skozi kovinska okna in radi 6voje neizmerne hitrosti morejo prodreti v obsegu teh »tarč« v jedra atoma in jih spremeniti. V tem je bistvo spreminjanja prvin, ki je predhodnik razbijanja atomov. Seveda vsebuje hruški podobni »atomski top« vse tozadevne instrumente, da določijo, štejejo in merijo delce na njih poti. Ko so se nacionalistične čete gen. Franca približale Gijonu, so začeli boljševiki trumoma bežati v Francijo. Tu se jih nekaj izkrcava z rdeče španske ladje v luki južnozahodne Francije. Z Amundsenom na južnem tečaju c V Tromsoju živi izven mesta, v majhni, rdeče prepleskani hiši Helmer Hanssen, Amundsenov tovariš na vožnji na južni tečaj in njegov kapitan na V6eh ekspedicijah v severne polarne kraje. Kapitanu je zdaj 67 let, je majhne postave in suhljatega obraza in jako skromnega spokojnega vedenja, kakor je bil tudi prej toliko skromen, da mu je zadoščalo živeti v 6enci velikega Amundsena. Preprosta domačijica IIan6senova ne vsebuje ničesar, kar bi eličilo muzejski opravi drugih raziskovalcev. Ondi vidiš le mogočnega albatrosa, nekaj medvedjih kož, leseno žlico z imenom »Maud« (po ladji) in kronometer, ki je v neskončnih polarnih nočeh meril čas in pa nekaj fotografij. Neka slika te pa posebej zbode v oči. Vidiš utrujene jise na njej in zraven njih je mož na srou-čih in z bičem v roki. »To sem jaz«, pravi Hanssen. Fotografija ima i6ti datum kakor kompas na omari: »14. december 1911«, datum odkritja južnega tečaja! Hanssen je s tem kompasom vodil 6ani. ,Ta fotografija je zate', je bil dejal Amundsen, ko sta bila prišla na tečaj, ,a zdaj naju moraš privesti nazaj.. Tedne in tedne nista drugega počela, ko da sta po neizmernih belih planjavah dirkala naprej in zmeraj naprej. Zdaj sta morala po tej neskončni ioti še enkrat nazaj, v svet, da sta 6ad svojega od-ritja rešila ko kak zaklad. Ce Hanssen govori o tem. ne občutiš nič groznega. Govori ti o južnem tečaju, ko da ni nič. »Ce je bilo mrzlo? Seveda. A nekoč je bil dan, ki je bi! izredno mrzel in sem rekel Amundsenu: ,Danes se mi pa zdi mrzlo.' Bilo je nekega avgustovega jutra in toplomer je kazal 61.8 stopinj pod ničlo.« — »Kaj ste pa občutili pri tem mrazu?« —• »To je treba razložiti. Takrat ni bilo burje. Ce piha burja, je že 10 6topinj mraza prava muka. Kadar ie pa resničen mraz, takrat je ozračje mrtvo. Tedaj 6e plamenček vžigalice dviga prav navpično in če iztegneš roko. vidiš, da 6neži, ker se sapa 6premeni v 6neg, čim odpreš usta.« 196 dni trajajoči pohod radi brzo!avke Hanssen je 1. 1902. ko je Amundsen kupil v Tromsoju znamenito jahto »Gjoa«. ki se je z njo vozil na prve vožnje, postal njegov pilot za pota čez ledene pustinje. Te vožnje so trajale več let, vožnja z »Maudo« pa tri leta in takrat ni nihče vedel, kje biva Amundsen. Nekega dne, ko so bili zakopani v ledenih plasteh, je Amundsen jx>klical Hansena in Wistlinga (ki je lani umrl v Oslu) k sebi, rekoč: »Tole brzojavko bi bilo treba oddati!« Vzela sta sani in se z 12 psi odpeljala do sibirske obale, da poiščeta prvo brzojavno postajo To je bilo 1. decembra 1919. Spotoma je Wi6tling zbolel in Hanssen ga je moral pustiti pri nekem Američanu; bivšem iskalcu zlata z Alajske, ki je bil pa zdaj prekupčevalec s kožami pri Cukčih. Ko 6e je Hanssen vračal, je vzel tovariša 6pet 6 6eboj. »Pa brzo- Slavni raziskovalec polarnih krajev juga in severa, Amundsen. javke?« — »Vse sva oddala in uradnik je dejal, da bodo še i6ti dan na cilju. Tudi odgovori so prišli. A da 6em mogel oddati brzojavke, 6em napravil pot 100 milj; potoval 6em od 1. decembra 1919 do 14. junija 1920, točno 196 dni. To je že nekaj, — da človek odda brzojavko...« Ko Hanssen še enkrat preračuna te dni in ugotovi, da je bilo res tako, ga vpraša obiskovalec: »Toda leta 1920 so vendar že vse ladje imele radio...« — »Amundsen ga ni maral. Prav je imel! Ce bi danes odšel še na kaka taka pota, ga tudi jaz ne bi maral. Zgodi 6e, na primer, da pride sporočilo. da je kdo v družini zbolel. Cemu ti bo takrat taka novica? Saj ne moreš na brzovlak in na pot domov! Na takih potih je bolje, da ničesar ne zveš. Lažje in bolje vršiš 6vojo dolžnost.« V sovjetski Španiji je tudi računstvo politično V Barceloni je bilo zadnja leta otvorienih 80 šol 6 predpisi, poslanimi iz Rusije, za otroke anarhističnih družin, katere 60 poučevali le v revo* lucionarnem duhu. Naj tu navedemo nekaj primerov iz neke računske knjige, ki je bila brezplačno razširjena med sinove anarhističnih sindikalistov v Barceloni: 1. Da ustvarimo revolucijo, potrebujemo 20 tisoč revolverjev. V6ak revolver 6tane 45 pesetas. Koliko pesetas torej rabimo, da ustvarimo revolucijo? 2. Vrgli smo v ječo 50 ostudnih buržujev; če jih ubijemo 15, koliko nam jih še ostane, da jih po-6trelimo? 3 Peter je izdelal 30 bomb; tri jih da Janezu; koliko bomb mu preostane? 4. Ce smo aretirali 6 civilnih policajev, 10 per litičnih mož, 3 industrijce. 8 občinskih stražarjev, koliko delavskih sovražnikov je v ječi? Vsi problemi so bili na dolgo in široko pojasnjeni. Dečki 6e ni60 imeli kaj drugega naučiti Znamka s svetovne razstave v Parizu, ki 60 jo izdali v 6pomin nanjo. tudi jako mlad diplomat. Imel je 43 let in je bil znan, kako je bistrega uma in lepe zunanjosti. Sedanji angleški zunanji minister pa je potomec starejšega brata Williama Edena, in sicer 6ira Roberta Eden a. Don Juan je I Iz Ajaccia poročajo, da živi ondj (kar je malo znano) še pravi potomec onega znamenitega ženskarja, čigar ime — don Juan (izg. Huan) — je postalo vprav značilno za ženskarje. Prapravnuk dona Juana je grof Colonna d'Anfriani, star gospod, ki biva n a don Juanovem gradu Montemag-giore, na Korziki. Don Juan ni bil po rodu Spanec, kakor se tudi pravilno ni nienoval don Juan. Bil je Korzičan in je izhajal iz stare plemiške družine Leča. Njegovo pravo ime je bilo: Miguel Magnara Vincentelo de Leča. Njegov oče. Tomaso de Leča. ie moral zapustiti otok, ker je kar preveč lahkomiselno živel na Korziki. Dečku je bilo tedaj sedetn let. Tomaso se je odpravil v Španijo in se naselil v Sevilji. šele tu je dobil mladi Miguel de Leča tudi ime Juan. Njegov poslednji potomec pa, sedaj živeči grof Colonna d'Anfriani, se je spet preselil na rodbinski grad, kjer ie mladi don Juan preživel otroška leta. Grof Colonna d'Anfriani je jako vnet raziskovalec družinske zgodovine in je tako zbral obilo podatkov in listin o donu Juanu. Ima tudi oljnato Izrezi! Za ledvične bolnike. Zelenjadna gošča. Za to jed vzameš vso zelenjavo in sočivje. ki jo moreš zdaj dobiti, čim raznovrstnejša je zmes, tein okusnejša je ta jed. Korenje, zelena petersi-ljeve korenine, česen, ohrovt. fižol v strokih, koleraba: vse io otrebiš, opereš in razrežeš na paličice. Čebulo razrežeš na rezine, ki jih na presnem maslu nalahno opražiš, ne da bi zarumenele. Vrh teh stre seš zelenjavo, osoliš in fiopapraš, napolniš z juho ali vodo in pustiš, da se počasi kuha. Medtem razrežeš surov krompir prav tako na paličice in ko je zelenjava že malo mehka, ga daš zraven in naj sc vse do mehkega skuha. Malo prej. preden daš na mizo. dodaš še skuhanega graha in sesekljanega peteršiija. Tudi sveži jurčki eo dobri zraven. >il grd •.. sliko toliko hvalisanega ljubitelja žensk. Sliko je grof našel med ropotijami na [podstrešju starega gradu. Na sliki je podoba moškega, ki mu manjka prav vse, kar bi spadalo k moški lepoti: nos je velik, ličnice naprej štrleče, čelo ozko in visoko, lobanja plešasta in prisiljena. Le oči eo značilne, v njih je nekak poseben, skrivnosten in očarljiv notranjost dona Juana ne ustreza, liki zunanjosti, tisti predstavi o popolnem moškem, kakršno ima svet o njem. Izkazalo se je po zgodovin; skih podatkih, da je bil don Juan v svoji mladosti popolnoma podoben 6voji pobožni materi doni Ge-ronimi d'Anfriani. Bil je jako priden in bogaboječ deček in zdelo 6e je, da tli prav nobene lastnosti podedoval po 6vojem. na ženske norem očetu. Vendar se je ta očetova kri pokazala v mladeniču, ko je imel 16 let in sicer kar slučajno. Bil ie v gledališču in je videl veseloigro »Burlador de Sevilla«, kjer so bile prav otipljivo podane zmage nekega ženskarja. To je na mladega dona Juana tako vpb valo, da je sklenil, da bo živel prav tako ko junak te i tre in da ga bo še prekosil. Odslej je za več let prevladovala v njem očetova kri in je žive! zares preburno življenje. A kakor je grof Colonna d'Anfriani razpoznal iz družinskih listin na gradu Montemaggiore. ni don Juan do smrti ostal tak ženskar. — Dosegel je jako visoko starost in je jto končani dobi svojih zmagoslavij nad ženskami začel spet živeti jio pravcih svoje deške dobe. Oboževanec žensk se je umiril in se e vrnil k veri. — Njegovo življenje je bilo jasno ločeno na dva dela: na leta po materinem na-gnenju in na ona po očetovem. Eden že pred 150 leti »Daily Telegraph« poroča, da je bil že neki prednik angleškega zunanjega ministra Anthonyja Edena član neke komisije za nevmešavanje. Neki mr. William Eden ki je poslal pozneje lord Auck-land, je leta 1787 opravljal slično službo. Tedaj so morali ščititi Holandsko in William Eden ie bil Ves italijanski imperij slovesno obhaja danes, 28. oktobra, 15-letnico pohoda v Rim. - Na sliki: Mussolini na čelu svojih vernih pristašev v Neaplju spotoma v italijansko prestolnico. Prav na levi je general de Bono. >Petdeset dinarjev — ali pa življenje!« >Ča6tna beseda?« ■»•Častna beseda!« »Prav... ali mi morete stotak menjati?« v tej zadevi poslan v Francijo. Ondi je vodil razprave s tedanjim francoskim ministrom de Mont-morinom, ki )e — slično kakor zdaj pri Španiji —-izjavil glede na Holandsko da niso francoski vojaki in častniki vkorakali v Holandijo, medtem ko je bila Anglija mnenja, da so bile francoske čete vendarle tam. Oni prednik gospoda Anthonyja Edena jc bil Odgovor na anheiot Kaj ovira pouk v slovenščini? XV. Ko Ji tam v cenj. listu vsa razglabljanja in debate, si ne moreni kaj, da kot mati otrok in čisto pristranska opazovalka šolskih razmer napišem sledeče: Največja ovira je: 1. Slabo materialno stanje — ali drugače, slabo plačane učne moči, ki nimajo sredstev za nadaljnjo strokovno izobrazbo in študiranje onih skupin, ki so jim pri srcu. Mlade učne rnoči, ki razpolagajo s primerno nadarjenostjo, bi morala država še posebej podpirati ter jim materialno stati ob strani, da ee izpopolnijo in kot etro-kovnjaki-učenjaki popolnoma verzirani v svojem znanju, podajajo snov tudi mladini. 2.) Potrebna je popolna svoboda glede izbire šolskih knjig, učne tvarine in sploh vsega, kar zadene šolo kot učilnico. Treba se je ozirati na narodove krnjevne razmere in prilike — v srednji šoli pa posebej usposobiti mladino, da je zmožna nadaljevati študij, ako je potrebno in nujno, tudi v kaki drugi državi. 3.) Treba jo dati prednost našim odličnim slovenskim pisateljem, omogočiti ,da se njih dela počene ter te v čim večji meri nuditi mladini. 4.) V srednjo šolo naj se sprejemajo res zmožni otroci, to se pravi oni, ki imajo toliko razumevanja, da si polrebno tvarino brez prevelikih tcžkoč in ubijanja lahko prisvoje. Slabo nadarjene naj se odklanja ter se jim nudi v sorodni — podobni šoli potrebno znanje. 5.) Pri tolikem navalu mladine v šolo je nujno potrebno, da se razširi, oziroma poveča število šol; prenapolnjenost ne vodi k uspehu. 6.) Materialno izboljšanje družin bo nudilo duševno (živčno) močnejšo in telesno krepkejšo mladino, mladini pa svežih in krepkejših moči. 7.) Nujno je potrebno razumevanje težkih družinskih razmer učnim osebam kot tudi obratno. Današnja šola s svojo bitrieo in preoblaganjem (bodisi ljudska ali srednja) naravnost mučita mladino. Treba je premisliti, da je le malo takih razredov, kjer J je malo število učencev, katere je pač lahko naučiti, ker učitelju dopušča v tem primeru čas, da se bolj bavi s posameznimi. Na dnevnem redu so prenatrpane učilnice, kjer je vzdrževanje discipline težko, kaj šele podajanje tvarine. To in še mnogo drugih malenkosti imam pripomniti na podlagi opazovanj mladine. Mati. Gledališče in koncerti Ljubljanska opera Donizettii „Linda di Chamounix" Pričetek nove operne sezon« je je razvil v znamenju starih, klasicističnih opernih umetnin, ki deloma že prihajajo na naš operni oder druga za drugo, deloma pa se nam za bodoče obetajo. V kolikor je premočno poseganje v preteklost nevarno pravemu razvoju, v toliko pa je z druge strani ngodno to, da niso ta operna dela že toli pre-igrane in že kar razvpite stare umetnine, temveč, da so to manj poznana dela preteklosti, ki so vendar po svoje vredna. V to vrsto spada tudi Donizettijeva opera »Lin-da di Chamounix«, ki je te dni doživela prcmiero na našem opernem odru, — Res, da nam je glasbena smer, kot jo ima ta opera, že precej oddaljena in tudi je res, da je našemu številnemu občutju ta opera nekam dolgovezna in nič kai mikavna. Vendarle moremo najti na njej določene lepote, ki so skrite predvsem v čistosti preprostih, a mehko nsločenih melodij, ki se nizajo druga k drugi v ubrano celoto na podstavljenem okviru dramatskega dejanja. Še bližje nam prihaja ta opera, če se znamo presaditi iz našega časa v preteklost ter tako sploh ne zahtevati naturalistično zajemajoče dramatske napetosti, ki operi iz pričetka 19. stoletja šo ni bila toli važna, pač pa se poglobiti v lepoto melodij in napevov ter petja samega, kar je bilo poglavitno pretežno polj« uživanja opernemu občinstvu tudi še tiste dobe. Tako nam je mogoč« doživeti ob tej operi lepoto glasbene melodioznosti, ki nosi na sebi še vedno znake italijanskega nasičenega baroka, dasi se ie njega bujne ornamentalnosti pod vplivi klasike že odrekla in celo že prisluhnila prostim vplivom romantike. — Ta melodioznost pa je vezana na dramatsko vsebino (napisal jo je Rossi), ki res da ni napeto privlačna, a zopet ne brez mikavnosti. Prede 6e ob usodi preprostega, nedolžnega dekleta, ki jo zvodi usodni klic iz domače vasi v sredo velikomestnega življenja, kjer jo lastna lepota dvigne iz preprostosti v sredo plemenitaškega življenja; od tod jo kot opeharjeno ljubico, ki se ji je v bolečini omračil nm, privede zvesti mali Pie-rotto nazaj v domačijo, kjer se ji končno ob srečni rešitvi ljubavnega vozla zopet um razjasni. In tako posije v konec zlati žarek vsesplošne sreče. (Značilno je, da je skladatelj tako rad povzema! v svojih operah motiv duševne omračitve — Lucia di l.ammcrmoor! — tedaj usodnost, kot ji je sam ob koncu življenja podlegel!) Če povzemamo celotni vtis, kot ga je zapustila uprizoritev te Donizettijeve opere na našem opernem odru, se izkaže ugodna sodba, ki jo podpira resno delo in trud enako dirigenta (Anton Neffat), ki je opazljivo naklanjal pažnjo stilističnim zahtevam in poskušal vliti celotnemu glasbenemu liku čim več čiste in jasne lepote — in prav tako režiserja (prof. Šest), ki je oblikoval delo na notranjih dramatskih vozlih in rešitvah 6lonečo zunanjo podobo — tako v 6ceni, v situacijah, ki so zmiselno izrabljale odrsko trirazsežnost in v posameznih osebah. Med temi osebami, — do katerih gre zavzeti svojstven odnos v toliko, v kolikor j« spričo stilnih potez opere njih glavni poudarek na petju in to ▼ smislu posebnih zahtev bel'canta in v kolikor je na splošno pri nas teročila pravijo, da ie imela avstr. reprezentanca v Pragi toliko ugodnih šans pred vrati Čehov, da bi mogla zmagati. Gledalcev v Pragi jc bilo 35.000. — Angleži 60 tolkli Ircc pred 40.000 glodalci s 5:1. Edini častni gol ie dosegla Irska tik pred koncem tekme. — V skoraj čez noč Lotion Silvikrin ne polepšava samo las, temveč tudi hrani in krepi tkivo za rast las in lasne korenine. Uporabljajte ga za vsakodnevno nego las, ker ohrani zdravo lasišče, prepreči izpadanje las, pospešuje rast las in odpravlja prhut. Lotion Silvikrin je edina voda aa lase, ki vsebuj« koncentrirano naravno hrano za lase Neo-Silvikrin. Steklenica Din 27'—' Dobi se v vseh strokovnih trgovinah. Silvikrin naravna hrana za lase poživlja rast las madžarskem prvenstvu je premagala llungaria klub Ujpcst s 3:1, Kispest pa je EIcktromosu zabil t gol, polčas 0:0. — Ncmcija pa je v Berlinu pred sto tisoč gledalci premagala Norveško 6 3:0. Kolesarska zveza kraljev, Jugoslavije (službeno)-'h dnem 81. okt. se konča sezona kolena rakih dirk in s tem obenem tudi teliDldno delo podzvez in kluhov ter sta » ozirom na to naslednja dva mesena najpri mornejša za občne zbore kluhov. Doslej je bila navada, da so imeli klubi svoje občne zbore po občnih zborih pod 7, v cz iu eolo po obfi nein zboru samo zvorze; to je bil vzrok, da so bita poročila na podzvoznih občnih zborih pomanjkljiva in niti zveza ni mogia predložiti občnemu zboru tisti pregled o kolesarskem deln, katoroga bi pričakovali od npravnega odbora. Da so temu odpomore in da so v tom pogledn upeljo red, je upravni odbor K. Z. K. J. sklonil nn svoji soj! z dno 19. oktobra t. t., da morajo imeti vsi klubi svoje občno zbore najkasneje do 1.1. decembru in da morajo poslat) svoja poročila brezpogojno rinj kasneje do konca decembru nadrejeni podzvezi, ki mora na podlagi projotoga materinia sestaviti svojo letno izročilo ter mora Izvesti občni zbor najkasneje d« koncu Januarja. Podzvozo pošljojo svoja sunidrna poročila zvezi do ta. februarja, tako. da ho zvozi iuo Koče najkasneje do 10. rnarca izvesti občni zbor. Kolesarske »ekoijo morajo svoja totna poročila poslati podzvezam v istem roku kakor klubi, negledo nato. če Je njihov matični klub Imel obrni zbor ali ne. Ta vrstni red občnih zborov se mori v smislu te okrožnico točno izvesti in so za vsako noizvršitev odgovorni dotičnl predsedniki poedlnib podzvez in klubov ter načelniki kolesarskih sekcij. - Kolesarska zvezo kraljevine Jugoslavije. podprite S.K. LJUBLJANO Planinci-smuiarji! Drovi ob lit..'10 so vr*l sninška telovadba v telovadnici TI. drž. realno gimnazijo n.'t Poljanski cesti (Vhod Iz Clril-Metodovo nlioe). Prijavo io sprejmi« pisarna KPD. Aleksandrova oosta I I, tečajniki pa so morejo prijaviti tudi direktno v telovnd nt01. Vsak naj prinese s seboj telovadne revijo. SK Ljubljana. Finančni odbor sklicuje zelo važno sojo /,a dano«, t. j. .'S. oktobra t. I. oli '.51 zvečer v kln hovem lokalu šolenbnrgova ullon St n. Važno zarndi nabiralne akoljo. ki ho v soboto In nedeljo! Za vsakega odbornika je udeležba dolžnosti SK Ljubljana vnbl vso interesente in klnbove prijatelje ter člnno, da so polnoštevilno o delež o sestanku zn nabiralno akoljo. ki ho v pelok ob pol 8 zvečer v klnhovem lokalu, Srlonbnrgovn ulica 7, I. nad. Važno za nabiralce In nahiralke prostovoljnih prispevkov I SK Ilirija Smufarska sekcija. Drevi ob 1R i« v tajništvu n-stanek članov Smučarske sokoljo. K sestanka so valil član nnčelstva g. Zupan F.rvin, SK Mladika. Važen sestanek vseh Jnnlorjov sklicuje g. ravnatelj nocoj ob HI v prostorih Fantovskega krožka. 1'delfržbn je za vse junlorje strogo obvezna. A UR Primnrje. laliknatletska sekcija ITgotaV. I jam, da nisem sklical sestanka sekcijo pri M ožini na Taboru, rač pa v hotelu Mlkllč. 7, ozirom na lo. ker izeloda, d« te nekaterim Mikll* prn.l»i~i vi-/;,.,,;..,,, . dntins od 3l.su obvezen sestanek vseh atletov pri" Molilni ua Taboru. - Načelnik. MALI OGLASI ▼ molih oglasih velja neka beseda Dla f—s lenltovanjsk! oglasi Din 2—. Nejneajil znesek ie moB ogla* Din 10*—. MaU oglasi se plačujejo tako) pri ■eročllu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska S mm Visoka peHtna vrstica po Dla 3*90. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Mlado dekle Išče službo natakarico -začetnice. Nastopi lahko takoj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Pridna in poštena« št. 17233. (a) Službodobe Služkinjo zanesljivo, ki zna vsa gospodinjska dela - sprejmem. Naslov v upr. »SI.« v Mariboru pod št. 1745. Denar Knjižice Vzajemno posojilnice in druge, do 150.000 din — luipim. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Gotovina« St. 17237. (d) Vnovcujem hranilne vloge vseh denarnih zavodov proti takojšnji gotovini eelo ugodno Oblast, dovoljena pisarna RUDOLF ZORE Ljubljana. Gledališka 12 Telefon 38-10. BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA MARIBOR Aleksandrova ulica št. 4li vnovčuje HRANILNE VLOGE bank ln hranilnic, kupuje vrednostne papirje, valute tn zlatnike po najvišji dnevni cent TEl. 27-30 mDEimai Veličasten pevski film San Francisco Jeanette Mac Donald Clark Gable. Grandlozno filmsko delo z najlepšimi pevskimi partijami Iz Travlate ln Kausta, ki obenem prikazuje potresno katastrofo San Franclsca v letu 1906. FIlm je v nemškem jeziku ^'ItUB Premiera veličastnega zgodovinskega velefllma Lord Nelson Nemški d a log — Rezervirajte bi vitopnice! Radi velike dolžine filma predstave ob delavnikih ob 16., 19. ln 21-16 url. Premiera I Tar«an, aivall ln Dlemena v pustolovskem velefllmu Tarzan zmagovalec Jonny WelBBmuller Predstave v Matici ln Unionu ob 16., 19-16 ln 21-16 uri Vrednostne papirje vseh vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani Krekov trg 10, tel. »7-6» Ugodna prilika za nakup trgovske hiše z gostilno ln posestvom v bogatem trgu z dobro okolica za lesno trgovino. Ponudbe upravi »Slov.« v Mariboru pod »Ugodna prilika 401-kr.«. (p) Kupujte pri naših inserentih Lepa parcela ob državni cesti iJgornja Hudinja, ugodno naprodaj. Poizve so v podružnici »Slovenca« v Celju. Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29 oktobra »t 6, telefon 37-33, tma naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov. trgovskih ln stanovanjskih hiš In vil. Pooblaščen graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) Radio Programi Radio Ljubljana i Četrtek, 23. oktobra; 12 B. Smetana: Prodana nevesta (odlomki iz opere na ploščah) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Ca«, spored, obvestila — 13.15 Češka komorna glasba (plošča) — 14 Vreme, borza — 18 Koncert češke luhke glasbe (igra Hadijski orkester) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. lludolf Kolarič) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19..K1 Nac. ura: Ministrstvo za telesno vzgojo — 19.50 Deset minut zabave — 20 Proslava češkoslovaškega narodnega praznika. (Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani). V odmoru: Cas, vreme, poročila, spored. Dragi programi> Ctrtek. 28. oktobra: Betgrad-Zagreb: 2«l Ccški koncert — Dunaj: 18.5.'i »Don .luan — 22.55 Zabavni koncert — Budimpešta: 19.40 Dramski prenos — 21.911 Ciganska glasba — 22.25 Piauino — 23.15 Jazz — Italijansko postaje: 17.15 Koralni koncert — 21 Večerni koncert — Vraga: Ves dan proslava narodnega praznika — Berlin, 19.10 Komorni koncert — 20 Plesni večer — Kiinigsberg: 20 Orkestralni in solistični koncert — Hamburg: 19.30 -Don Juan« — Vratistava: 19.10 Operna glasba — Frank/url: 19.10 Zabavna glasba — 21.15 Narodne pesmi in madrigali — Brromiinster: 20 Beethovnova IX. simfonija — 21.45 Plesna glasba — Stras-sbourg: 21..'10 Večerni koncert — 22.30 Ccški koncert. Posestvo nad 50 oralov, s pripadajočimi gospodarskimi poslopji, vse v dobrem stanju, so da pod najugodnejšimi pogoji v najem na polovico pridelka, blizu Slov. Bistrice. Živino, gnoj, seme, orodje, stan, kurivo prevzeti po dogovoru. Družine 6—S delovnih moči - ne zamudite prilike. - Grad Staten-berg, Makole. (n) Stanovanja ODDAJO: Sončno stanovanje šestih sob in vseh prltlk-lln — oddam v sredini Ljubljane. Vprašati: Napoleonov trg 6, pri hišnici. (č) Pouk English lessons Mlss Farler, št. 3-III. Dvorakova (u) Osmošolec instruira za oskrbo ali honorar. -Ponudbe v upravo »SI.« pod »Dobra pomoč« 17239. I Kupimo Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE, juvelir, Ljubljana WoIlova ulica št. 3 rmmn Namočena polenovka nagrobne sveče. Oglejte Izložbe pri Kovačlču, Miklošičeva 32. ' (1) la. namizni med cvetlični, 6 kg 85 din ; 10 kg 170 din; 30 kg 480 din, franko voznlna razpošilja G. Drechsler, Tuzla, (b) I a. štajerska jabolka lepa, obrana, dobite po zelo ugodni ceni v špe-cerljl Martine, Tyrševa cesta 17. (1) Nagrobno svetilko ki se pritrdi na spomenik - prodam. — Poizve se: Florljanska ulica 17 -1„ 1 vrata. Jajca štajerska, vedno v zalogi po najnižji ceni. - Baloh, Kolodvorska 18. (1) Kislo zelje, repo, sarmo prvovrstno, po konkurenčni ceni, dobavlja vsako množino Homan. Sv. Petra cesta 81, Ljubljana. • Telefon 35-39. (1) Železne postelje po naročilu posteljne mreže lz pocinkano In pobakrene žice, ter vrtne zložljivo železne stole dobite najceneje pri: STRGULEC PAVEL,, Gosposvetska cesta št. 13, Ljubljana. (1) ODDAJO: Na stanovanje sprejmem gospoda, črta-116, Sv. Petra ccsta 47, dvorišče. (s) »KAPPEL« PISALNI STROJI so najmoderneje konst -u-Iranl, trajni ln v cenah brez konkurence. Plačilo v ugodnih obrokih. Zahte vajte neobvezno predva lanje. Rabljeni pisalni stroji »e vzamejo v z meno. Samoprodaja prt tvrdki: Kleindienst & Posch Maribor Aleksandrova cesta 44 '////////////m///////////////////////////m Beseda »krema« ne pove ničesar, vse pa beseda p „NIVEA"! j &NIVEA CREHE ) Z »NIVEO« je v resnici nera-združljivo zvezan pojm idealnega negovanja kože in sicer zaradi tega, ker NIVEA vsebuje »Eu-cerit«. Ta prodira globoko v kožne luknjice, krepča kožo in ustvarja mladostno svežost. Zato ne zahtevajte samo »kreme«, ampak vedno le »NIVEA«! Zaradi selitve prodam 20 Znldaršlčevlh praznih panjev z verando in vse drugo čebelarsko orodje. Cena polovična. - Udlr Preddvor. (1) Specialno olje za nagrobne ln večne lučke - dobite v špecerijski trgovini Colonial« - B. Guštin Vodnikov trg 2. ČEVLJARJI! Izšla je »Obučarska revija« modni žurnal za čevlje št. 4. Obsega preko 80 modelov za zimsko sezono — ln k r o j e 1 - Cena Izvodu je 30 din. - Celoletna naročnina 110 din. Tekst v slovenskem jeziku. - Naročnina se pošlje na ček. račun poštne hranilnice št. 57791 ali na naše uredništvo : Beograd, Vis. Stevana ul. št. 36. Razpis Občina Mozelj, okraj Kočevje, razpisuje pragmatično mesto delovodje-pripravnika Šolska izobrazba: najmanj 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Varščina 5000 din. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o obč. uslužbencih, je vložili v teku enega meseca po objavi tega razpisa v ^Službenem listu« pri tej občini. Uradniški pripravnik dobiva skozi dobo treh let in sicer: s 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole 450 din mesečno, z 8 razredi srednje ali njej enake šole 700 din mesečno. Mozelj, dne 12. oktobra 1937. Oglašujte v edino uspešnem dnevni-j ku »Slovencu«!) + Vse znance in sorodnike obveščamo, da je na službenem potovanju umrl Luka Potočnik višji linančni tajnik Pokopali smo ga danes, 27. oktobra, v Varaždinu. Žalujoča vdova Angela Potočnik, sin Vlado in ostalo sorodstvo. Razpisuje se meslo organista in cerkovnika v eni osebi. Dohodki: 600 din mesečno, prosto stanovanje, štolnina, nekaj bire, užitek njive in rovta. Rok za vlaganje prošenj 6e zaključi s 5. novembrom ti. — Župni urad v Bohinjski Bistrici. DVA VIŠJA NADZORNIKA eden za premogovnik, drugi za rudnik železne rude — se sprejmeta. Samo oni, ki imajo prvovrstna priporočila in ki uživajo popolno zaupanje Rudarskega glavarstva v Ljubljani, se sprejmejo takoj. — Ponudbe v upravo >Slovenca< y Mariboru pod sZbelovoc. Novo meslo Praznik Kristusa Kralja bomo 6lovesno proslavili v nedeljo, dne 31. oktobra ob 3 popoldne v veliki dvorani Prosvetnega doma. Prosvetno dru-i štvo pripravlja za to priliko lepo proslavo z naslednjim vzporedom: 1. Himna Kristusu Kralju, (poje mešani zbor kapiteljskega cerkv. pevskega zbora); 2. »Kristusu Kralju« (deklamacija); 3. Govor (govori g. prošt K. Cerin); 4. »Igra o gospod-6tvu 6veta« (spisal Niko Kuret). K proslavi vabimo zlasti vsa naša društva, pa tudi vso našo javnost. Vstopnine ni, pač pa se bodo za kritje stroškov pobirali prostovoljni prispevki. Petje žalostink na praznik Vsev svetnikov bo Ieto6 oskrbel kapiteljski moški pevski zbor, ki pa bo za to priliko znatno pomnožen s pevci, ki nišo člani cerkvenega zbora. Zbor bo zapel tri pesmi ob običajni uri na pokopališču pod križem. Stari trg pri Rakeku Medvedi delajo škodo. V vaseh Spodnje i« Gornje Poljane delajo veliko škodo na polju medvedi. Samo na Gornjih Poljanah 6o požrli trem posestnikom koruze in ovsa do 50 mernikov. Na Spodnjih Poljanah cenijo škodo pri 6edmih posestnikih na 7000 dinarjev. Pravijo, da se klati okrog osem medvedov skupaj. Prebivalci prosijo bansko upravo, da ukrene vse potrebno, da se medvedja nadloga zatre. Davica se je pojavila na Gornjem Jezeru med otroki. En otrok je umrl. Fantovski odsek je imel 24. oktobra 6VOj ustanovni občni zbor. Tatvina rjuh. Posestniku Lojzetu Kavšlju jc bilo ukradenih 20 rjuh iz domačega platna, precej obleke. ma6ti itd. Posestnik je oškodovan za nad 2C00 dinarjev. Zahtevajte povsod naš list! Agneo Giinther: 128 Dušica - Rožamarija »Ti nisi smela?« »Veš. Harro. za tem tiči modri možiček! Toda ti ne moreš trditi, da bi ne bila poizkusila govoriti s leboj o teh rečeh. Seveda nisem rada pričela in plaha sem tudi bila. Ti pa si me nazival ob takih prilikah 6 sanjavo rožo. Tudi bi se ne smela še bolj izpostavljati luninemu 6vitu Rekel si tudi, da se nisi oženil s svetnico, to bi bilo proti zakonski pogodbi. Dragi Harro, jaz mislim, da je bilo tako čisto prav zame. In če sem se hotela s teboj razgovarjati. si me s svojim 6tarim Demiurgom vselej v dveh minutah tako ugnal, da nisem mogla nc naprej ne nazaj. Malce bedasta sem bila vendar vedno!« Harro je imel 6voje oči uprte vanjo. Kako je obšinila rdečica njena bletla lica kako 60 zasijale njene oči in kako je vedno večja ljubkost in dra-žest izžarevala iz njenega obraza! Kot bi mu zdaj bila cvelka odprla 6vojo poslednjo čudovito, tajin 6tvcno čašico! In kako zvonko 6e jc nasmejala nad samo seboj! »Toda Harro, čemu si tako okamenel? Mogli bi (e izdolbsti. Prinesi dvoje Ogledal, da 6e vidiš z desne in leve!« »Hočem še več zvedeti!... Ali 6i se čutila ponižano?« »Ne. Harro. toda bolela me je moja neumnost ter 6em 6i mislila, če bi te slišal gosjxxl samostanski pridigar, bi ta gotovo tie bil primoran 6e tako klavrno podati. V zeleni knjigi sem našla nekega dne za to tudi prave besede. Čakale so name.« »Roža, v ubogih v duhu. ki bi naj bili blaženi... kai ne? S temi mi ne pridi!... Skrbeli so za to. da so 6e mi te besede prignusile, strahovito pristudile .. Spremlja jih zatohlost, spominjajo me izb. v katerih se ne morem pokonci držati, in tramov, ob katerih sem 6i malodane razbil glavo « »Ne Harro. ti nisi uganil... Toda ne govori tako glasno in ne bodi tako nasilen, sicer pride pote sestra Ivana! Ne, niso bile le besede. Morda si jih le 6labo razumel. Glase se namreč: ,Ako bi imel vso modrost in vse spoznanje, ljubezni pa bi ne imel ..' To me je vzrado6tilo. kajti mislila sem. četudi je v moji glavi malo prostora in čeprav 6em morda srečna, da imam toliko modrega moža. kateremu nisem ko6 vendar imam srce, ki zna ljubiti... V njem lahko prižgem svečic za celo božično drevesce... in sleherna 6večica 6e užge ob drugi In kadar pride zima in 6e zunaj zmrači in se sonce na svoji kratki poti le redko prikaže, — imam jaz svoje drevesce! Ah, Harro, da ga nama bo tako kmalu potreba, na to nisem niti mislila! ln zdaj gori šele nekaj ubogih lučic... Harro. ti 6i zopet odrevenel! Moje svečke bi že smele ugasniti, saj držiš v roki zlati trak. Si