Posamezna števijka 12 vinarjev.
Slev. 181.
tf Milani, v Met, 9. avoasia mi
LeiO KLV.
e= Velja po pošti: =
sa celo loto napraj .. K 30'— za i n mesec „ .. „ 3*50 za Nemčijo oeloletno . „ 34'—
za ostalo Inozemstvo.
40--
V	Ljubljani na domi
Za oelo leto naprej .. K 28'— za en meseo ,, .. K 2*30
V	upravi prejeman mesečno,, 2'—
= Sobotna izdaja: s
Za oe o leto.....K 7'—
za Nemčijo oeloletno. „ 0'— za ostalo Inozemstvo. „ 12 —
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka in 3 mm visoka aH nje
prostor) za enkrat . . . . po 30 v za ilva- ln večkrat . „ 25,, pri večjih naročilih primeren popn3t po do:;ovoru.
--= Poslano: —■—■—
Enostolpna petitvrsta po 60 v
Izhaja vaa'i dan izvzemši nedelje in praznike, ob j. uri pop.
Redna letna priloga vozni rad,
mrmr Uredništvo jo v Kopitarjevi nllol štev. G/HI. Rokopisi so na vračajo; nefranklrana pismi se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Upravništvo je v Kopltarjovl nllol št. 8. — Račun poštne hrauitn^e avstrijsko št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravulškega telofona št. 188.
Stisko radi pemanjkanja krmil.
Dunaj, 7. avgusta.
Dne 6. avgusta je bil pri Centrali za krmila posvet vseh avstrijskih kro-novin, kako v okom priti velikemu pomanjkanju krmil, ki je nastalo vsled letošnje suše. Večina dežel se je proglasila za pasivno, in treba bo izrednih naporov, da se potrebna množina krmil dobavi, tudi če se število živine znatno skrči. Splošno se računa samo s polovico lanskega pridelka.
Dne 7. avgusta pa je bil pod predsedstvom ministra H o f e r j a poseben ožji posvet radi razmer, ki so nastale v južnih deželah, zlasti v Kranjski in Primorski. Navzoči so bili zastopniki najvišjega armadnega poveljstva, vojnega ministrstva, ministrstva za deželno brambo in skupnega prehranjevalnega urada. Naznanile so se vojaške zahteve radi dobave sena in slame, ki odpadejo na Kranjsko, ker je dovoz iz zaledja otežkočen.
Dr. L a m p e je podal sliko dejanskega položaja. Lansko leto je Kranjska dala ne le vse, kar ji ji bilo po pravičnem ključu odmerjeno, ampak skoro petkrat toliko. Zato se Kranjski deželi ne sme ničesar očitati; nasproti se mora priznati, da je organizacija na Kranjskem dobro funkcijonirala tudi ,v vojaškem interesu. Nasprotno pa je dr. Lampe s številkami dokazal, da so druge dežele v zaledju s svojimi dajatvami na senu zaostale za dobro tretjino. iV tem je iskati vzroka, da je letos že pomladi nastala taka stiska, cla je bilo ar-madno poveljstvo prisiljeno takoj razpisati velike dajatve, ki pa zadenejo zopet v prvi vrsti Kranjsko, kot najbližjo deželo za fronto. Letos je pa položaj znatno drugačen vsled suše, ki je zadela tudi Kranjsko deželo. Dajatev, ki se sedaj nalaga Kranjski, se mora porazdeliti na vso državo. Kar zahteva armada, je vendar samo ena petina vsega pridelka v državi v normalnih letinah. Če se to pravično porazdeli in če se po svoji moči pritegnejo one srečne dežele, ki žive brez skrbi daleč od bojišča, bi se brez dvoma dobilo dovolj krmil in bi se moglo ožje vojno ozemlje varovati in bi tedaj služilo kot reserva za slučaj trenutne sile. Ob začetku enajste velike bitke ob Soči je vendar že čas, cla se iz vseh dežela monarhije juž-nozapadna fronta preskrbi s krmili. Če bi se povsod v monarhiji — ne izvzemši Ogrske — tako energično delalo, kakor v ožjem vojnem ozemlju, ne bi bilo tolikega pomanjkanja krmil pri nas. Zato predlaga dr. Lampe: 1. Takoj se
naj v vseh deželah zaledja z vso energijo dobavijo potrebne množine sena in slame, ki se naj kar najhitreje odpošljejo, ker armada mora brezpogojno dobiti vse, kar potrebuje. 2. V deželah, ki so s svojimi dajatvami zaostale, naj se rabijo podobne metode, kakor v ožjem vojnem ozemlju, dokler je to potrebno. 3. Nobenega razločka naj ne bo med deželami v ožjem vojnem ozemlju in med deželami v zaledju. 4. Ožje vojno ozemlje naj se po možnosti ohrani za reservo za slučaj sile in se naj tu iz zaledja osnujejo zaloge. 5. V tem smislu se naj preurede deželne dajatve na Kranjskem.
Po pojasnilih, ki so jih dali vojaški zastopniki, se je sklenilo priporočiti na merodajnih mestih, da se Kranjski naložene dajatve samo toliko časa vzdržujejo, dokler je to neobhodno potrebno in ne bo dovoz iz zaledja popolnoma pokril potrebščine.
Naši slepci.
Vojna jc poškodovala mnogo ljudi, nekatere na udih, druge na čutih, največji siromaki izmed teh pa so gotovo oni fantje, ki so izgubili v vojnem me-težu vid!
Spregovorim torej enkrat odkrito besedo o zadevi naši hjunakov, onih revežev, ki so v borbi za domovino največ žrtvovali, onih, ki jih obdaja večna tema.
Presodimo položaj teh nesrečnih ljudi z ozirom na navadno človeško življenje in prišli bomo do prepričanja, da so izgubili nekaj neizmernega, da skoraj vse. In ravno vsled tega, ker jim manjka svetloba dne, ker trpe duševno in telesno, je samoobsebi jasno, da se jih mora spominjati vsak človek, pomagati jim, lajšati jim gorje, ter tako celiti rane, ki so jim bile zadane od tega groznega uclarca.
Ampak kako? — V javnosti vidimo, da staro in mlaclo, revno in premožno v vseh naših deželah na jugu naravnost tekmuje v prostovoljnih darovih zanje, pravega zanimanja pa za to akcijo vendarle ni! Nabira se, toda kopiči se ta denar v raznih fondih, ne misleč, cla so že sedaj potrebni — med nami. Prosim vas, čislani darovalci, ki ste sedaj ali kdaj prej žrtvovali v to svrho kak znesek, ali ste se tudi prepričali o tem, za kake namene se porablja oni nabrani denar?
So jugoslovanski slepi vojaki v Gradcu. Vprašamo, kdo jih vzdržuje? Vsi so Jugoslovani in bila bi moralična
dolSnost njih dežela, da se jih podpira! Tako n. pr. je tam mnogo fantov iz osrčja Slovenije, iz Kranjske, pa vendar so le-ti navezani izključno na pod-podporo Štajerske, kar ravno ne daje kranjski deželi lepega izpričevala. Isto velja o vseh ostalih Jugoslovanih. Ali sploh vedo njih sorojaki, da se nahaja
v	Gradcu toliko gorja? Ali naj edino Štajerska prispeva, ki je vrhu tega kot vemo vsi, mešana dežela? Vprašajmo naše slepe fante in može s Kranjskega, koliko so prejeli že podpor od »zaklada za v vojni oslepele vojake v Ljubljani«, od »zaklada za v vojni oslepele vojake«. Nič! bo odgovor in pa »saj do letos sploh ni noben Slovenec vedel, da životarimo v Gradcu in povrh še brez podpor z doma in brez zanimanja ocl strani domačinov.«
Vendar! Javnost je hitela popraviti kar je zamudila v prejšnjem času s tem, da se sedaj omenjenim društvom in deželnemu društvu za slepe na Kranjskem pošiljajo podpore. Deželno društvo za slepce na Kranjskem pa se mora po obstoječih pravilih omejevati izključno le na zbiranje sredstev za ustanovo deželnega zavoda za slepe dežele Kranjske, zato kot tako tu sploh ne pride v poštev. Naravnost razveseljujoče pa je dejstvo, da je si. deželni odbor dežele Kranjske hvalevredno izjavil, da je pripravljen na podlagi vsakokratnih prošenj zboljšati materielno stanje naših slepih vojakov. Gotovo je s tem pridobil hvaležnost ne samo prizadetih, ampak celega naroda. Iskrena hvala!
Lepo je čitati v slovenskih listih o darovih 800 K, 70 K itd. Pa saj ni samo patrijotična dolžnost pobirati, ampak bolj potrebno je pomagati in doma pomagati, pri vsem tem pa ne pozabiti, da mora biti naša skrb najti zvez z ravnateljstvom zavocla Blindeninstitut v Gradcu v svrho skupnega postopanja v oskrbi kot v izobrazbi! Gospod ravnatelj zavoda je mož vreden spoštovanja On ni samo ravnatelj, ampak tudi pra-
vi	oče vsem ubogim našim vojakom, ki jih je usoda zanesla v Gradec, cla dobe tam zopet, moralične opore in moči za življenje. Pa ko bi pred štirimi meseci vprašali tega dobrega moža za mnenje o naši skrbi za slepe, odgovoril bi bil tačas še usoden: Nič, nič in zopet nič! Hvala Bogu je clanes bolje in to po ini-cijativi nekaterih privatnih rodoljubov, ki so preko vseli društev stopili v neposredno zvezo z zavodom, z našimi fanti in z njih »mamo«, č. sestro Klaro Vrhunec. Le teh toraj čisto zasebnih darov (in Menagegeld-a) so se veselili
in se vesele do danes naši slepi vojaki, le z njih pomočjo se je posrečila akcija, cla se je odjiustilo naše fante domov na počitnice s podporami v denarju. Če ne hi bilo teh, bi naši siromaki, ki se clanes že vesele domače hiše, ne imeli v žepu niti vinarja (razven že omenjenega nakazila za hrano) kljub radodar-nosti naših ljudij. Kdor tega ne verjame, pa naj se obrne na naslov enega ali drugega teh prizadetih (Križnarjev oče je v Ljubljani), pa bo zvedel resnico. Žalostno je, cla se mora o tej zadevi razpravljati javno, pa potrebno je, ker fante in može, ki so žrtvovali najboljše, kar odlikuje človeka po zunanjosti — vid — nc smemo zapustiti sedaj in nikoli! Če so društva za to tu, da nabirajo darove v prospeh slepih, je tudi njih dolžnost, da izkažejo, ali so prišli ti denarji tem revežem tudi v roke. Imamo jih doma! Štirje novi so zopet v zavodu. — Gotovo ni bila nikogar darova-teljev želja, da bi se v pomoči zanemarjalo domačine! Naši fantje so z večine ubožni, nakažite jim za dobo bivanja na počitnicah mesečne podpore na njih naslove! Počitnice trajajo dva meseca, torej do septembra t. 1. S tem cla leži denar na kupu v društvenih ali kateri-sibodi lokalih, se ne doseže za človeški blagor osobito v tem času nič. Čas zahteva tudi tu takojšnjega ravnanja. Denar, ali naj bo v podporo res potrebnih slepcev, ali pa povejte nabiratelji javnosti, da nočete razumeti pravega človekoljubja, ki jc sicer smoter društev. Pomagajte tem ubogim v duševnem in materijelnem oziru ali pa prepustite to delo sposobnejšim rokam!
Naslovi vseh prizadetih slovenskih junakov-slepcev so tu:
Bergant Tomaž, Stara Loka, jiošta Škofja Loka. Imovit kmetovalec.
Bogolin Franc. Naslov neznan, naj se oglasi.
Filipič Franc. Žirov-ki vrb. p. Gorenja vas nad Škof jo Loko.
Jamnik Peter, Puštal, škofja Loka.
Korošec Franc, Borovnica pri Ljubljani.
Križnar Pavel, Na Mivki št. (! Ljubljana.
Medle Franc. Stara Vas-I)oljna, Št. Jernej, Dol.
Plosko Anton, Kožarje št. 1;.' pošta Dobrava nad Ljubljano.
Debevc Ignacij, Stara Vrlmika-\ rhnika.
^ Urbane Ivan, Drnovo-Leskovee, Krško. Je že superarb.
Po posredovanju ravn. zavoda jc dobil 2000 K podpore ocl takozvanega Blindenfonda na Dunaju.
Eugen Maceluch:
ŠevCenKo - pesnik
»Za davnih dni — so v Ukrajini topovi grmeli;
za davnih dni — Zaporožci vladati umeli! Vladali so, dobivali Slavo in svobodo. Minulo je, ostale so Gomile na polji!«
(Ivan Pitkova.)
I)a, slavna je bila nekdaj Ukrajina, mogočna, silna; toda imela je vedno sovražnike, kateri so jo teptali in iskali njeno smrt. S trnjevim vencem stoji za-plakapa med svojimi slovanskimi sestrami. Na vsakem potu sta jo ovirali hudi sestri, ji vzeli prostost, svobodo vladanja. Toda, tudi v literaturi ni manjkalo pogubnih korakov, posebno od strani Rusije, kateri se kažejo v usodi našega mučenika — pesnika Šev-čenka.
Predno kaj govorim o njegovem pomenu, omenim nekoliko njegovo življenje.
Taras Ševčenko se je rodil 1814. v kijevski guberniji kot sin ubogega tla-čana. Mladostna leta je živel ori star-
ših. Kot dvanajstletni deček je ostal sirota in od tedaj se začne njegovo gorje, katero ga ni zapustilo do groba. Ob suhem kruhu je jmsel ovce za vasjo in gledal tužno na visoke gomile, v katerih so počivala kozaška trupla, slava Ukrajine. Kmalu nato je obiskal šolo »dja-ka« (t. j. cerkvenega pevca). Toda ta šola ni bila dosti vredna, učitelj je bil pijanec in ni mogel zadovoljiti željam mladega pesnika, vrhutega, je nedolžnega otroka večkrat pretepel. Ševčenko je zapustil to nesrečno šolo in se vrnil v svojo vas. Nato je začutil veliko veselje in poklic do slikarstva. Hodil jc do slikarjev in jih prosil, cla bi ga vzeli v pouk. Toda brez dovoljenja njegovega gospoda ga niso hoteli sprejeti. Zato sc je odpravil k svojemu gospodu En-gelhardtu in ga prosil dovoljenja. In mladi deček mu jc dopadel vsled svoje vesele narave in vzel ga je v svojo službo za strežaja.
Že tukaj sc je začel skrivaj učili slikarstva. Njegov gospod je spoznal Ševčenkov talent in ga je izročil v pouk slikarju Širjajevu v Petrogradu, kjer se je Ševčenko spoznal z rojaki SoSenkom, pesnikom Grebinkom, ruskim })esnikom Žukovskim in slavnim ruskim slikarjem Brjulovom. Po njihovem prizadevanju je bil odkupljen Ševčenko za vso ■	vubliev 1. 1838.
Sedaj šele je mogel Ševčenko obiskovati slikarsko akademijo. V istem času je razmišljal o nesrečni usodi svoje matere Ukrajine in je začel pesniko-vati. Leta 1840. je izšla prva zbirka njegovih pesmi pod naslovom »Kobzar« (Goslar). Nekateri ruski kritiki so takoj nastopili proti ukrajinskemu jeziku njegovih pesmi in proti pesniku samemu. Toda spoznali so njegov talent, in ga skusili pridobiti, da bi pisal rusko in ne za prosto ljudstvo, ampak za izobražence, kakor je bila tedaj navada, da je nastopalo samo plemstvo; kajti po njihovem mnenju je bil kmet le brezčutna živina. Toda ševčenko ni u-važcval njihovih nasvetov, temveč je opeval to, kar mu je narekovalo srce: slavo Ukrajine, kazaške čase. njih borbe, njih gomile.
Leta 1844. je dokončal Ševčenko slikarsko akademijo, dobil zlato svetinjo in naslov svobodnega umetnika. Nato se jc podal v Ukrajino. Tukaj se je seznanil s knezom Repninom in kneginjo Borbaro. V Kijevu se jo spoznal Ševčenko z ukrajinskim zgodovinarjem Kostomarovim, Kulišem i. dr. s letni je potoval po Ukrajini in risal s I are pokrajine za album »Živopisna Ukrajina«.
Leta 1846. jc ustanovil Kostoinarov, profesor kijevskega vseuilišča, taino poli-
tično društvo »sv. Cirila in Metoda«. Cilj tega društva jc bil sledeči: 1. Slovanski narodi naj se rešijo izpod jarma tujih narodov; 2. slovanski narodi najbi se organizirali v samostojne politične cclote, ki naj bi bile federativno zvezane med seboj; 3. odpravi naj se vsaka nesvoboda in prednost kast; 4. uprava, zakonodajstvo in prosveta Slovanov se imajo osnovati na podlagi krščanstva; 5. svoboda veroizpovedanj; 6. predavanje vseh jezikov in literatur slovanskih v naučnih zavodih vseh slovanskih narodov. Da je bil Ševčenko orešinjen teh idej, vidimo v njegovi pesmi, katero je posvetil Šafafiku, preroditelju slovanske misli.
ln obje! sc brat je z bratom in si obljubili Slovo tihe so ljubavl
na veko in veke. In potekle v eno morje, so slovanske reke.«
Toda ni mu bilo usojeno živeti dolgo na ljubi Ukrajini. Vlada jc odkrila to društvo in aretirala njegove člane. Ševčenka jc zadela najtežja usoda. Poslali so ga kot vojaka-prostaka v Orenburg, kjer mu jc bilo zabranjeno risati in pisati. Ocl tod so ga prepeljali v orsko trdnjavo.
Najhujša bol za pesnika jc bila, da ni mogel izliti čuvstev, ki so mu trgala dušo. Kakor oesnik sam Dravi, ni močel oreži-
Mahne Anton, Erjavče-Obšov, odlikovan z zlato, je doma. Sicer premožen.
Rančič Josip, Stabljevac-Fianona,
I strd
Ratoša Anton, Hliban-Marezige,
Istra.
Furlan Janez, Bruna, Gradiška.
Runko Peter, Gradinje, Cero\iglio, Istra.
Soštar Franc, Slatina St. 31, Rečica ob Paki.
Zilavec Filip, Kapela, Radenci.
Bergant, Križnar, Rančič ostanejo na domovih, drugi se vrnejo s 1. sept. zopet v Gradec nazaj v zavod.
Pa ne samo gmotno, kot sem že omenil, tudi duševno moramo podpreti naše fante v zavodu Blindeninstitut. Brez dvoma se bo število teh tekom časa, ko bivajo v domačiji pomnožilo in bodo vračajoči se naši fantje pozdravili nove sotrpine, nove tovariše! Štirje so že ravnokar bili navedeni in vojska traja naprej. Bog čuvaj naše fante!
C. sestra Klara mi piše: »Prosim dajte no misliti, kako bi mi pridobili nekaj pisateljic za pisavo s pika-m i ! Ali ni v Gradcu več slovenskih dam? Da bi iz Ljubljane sem hodile, vsekakor ne kaže! Ne morem, pa ne morem priti do pravega. In nekaj iz slovenskega slovstva moramo skovati za te ljudi.«
Slovenske dijakinje, ki študirate v Gradcu, in slovenske dame živeče v prestolici zelene Štajerske, ali ne bi morda Ve hotele prevzeti mal del te ljudomile naloge na svoje rame? Nemci imajo že sijajno rešeno to zadevo in vedno z nova se piše njihovim ljudem na domovih boljših rodbin, nove povesti, pesmi itd. S tem, da bi se pomagalo č. sestri Klari, ki ne more pri vsem ogromnem delu in trudu z novinci in dosedanjimi gojenci zmagovati še tega velekoristnega napisovanja, bi storile veličastno, ljubezni polno delo, ter bi si zagotovile hvaležnost vseh src naših ubogih! Zato čč. gdč. dijakinje, čč. gospe soproge graških Slovencev prosimo, lepo prosimo, zglasite se zategadelj pri č. sestri Klari Vrhunčevi v zavodu. Ona bi Vas radevolje priučila v teku par tednov tej pisavi in slovenski fantje bi imeli čtivo, ker začetek bi bil storjen in oni, ki bi hoteli začeti, bi gotovo to lapočeto delo s požrtvovalnostjo nadaljevali do popolnosti.
Slovensko slovstvo bi se napravilo v tem hipu dostopno našim slepim fantom, otrokom, deklicam in dečkom. Razvedrilo bi bilo tu in kaj je več vredno slepcu kot to? Odprlo bi se novo polje hvaležnosti trpeče duše pozabljenih teme, pa to hvaležnost bi spremljal Bog s stoterim blagoslovom.
Javnost bodi prepričana, da je skrajni čas za pomoč! Napravimo enkrat konec tej duševni in telesni bedi slepih otrok, slepih naših vojakov. Napravimo jim dom doma! Potikati se morajo sedaj naši slepi po tujini, otroci se ne vzgajajo po naši besedi. Pomagajmo! Mi moramo preskrbeti našim otrokom našim možem v našem krogu vse ono kar jim bo lajšalo njih bedo, vse ono kar jih more rešiti duševnega pogina. Vsled tega rojaki podpirajte jih sedaj v tujini, uvažujte pa tudi v sredstvih, da jih kolikor mogoče hitro dobimo domov, da se v našem krogu
razvesele življenja. Uvaževati pa mora vsakdo tudi to, da ne bo mogoče obdržati vse vojake slepce v zavodih. Hoteli bodo stopiti nazaj v sredo naših ljudi s pravico do življenja in dela. Zdrava Je ta misel in ne sme se j« zametavatil Tudi slepim pri tiče pravica, polna pravica udeleievati se po moči in potrebi vsakdanjega zvestega posla, ki si ga bodo izbrali. Zunaj zidovja v prosti naravi naj postanejo ln ostanejo ti siromaki naša skrbi Preskrbimo Jim trafik! Preskrbimo Jim, kar potrebujejo, da si ustvarijo, ko zapuste zavod v Gradcu, primerno eksistenco.
Obenem pa opozarjamo naše jugoslovansko zastopstvo na Dunaju, da posreduje:
1.	da se rojakom sosednih dežel iz-posluje pri dotičnih deželnih oblastih (oz. obstoječih društih.) podpor!
2.	Da se store koraki v pomoč rodbinam, ki so postavljene vsled nezgode očetov in starše vzdržujočih sinov, v bedo.
3.	Da se preskrbi slepim junakom gotovo zasluženih odlikovanj in s tem zvezane drž. podpore!
4.	Da se ob tej priliki v znak hvaležnosti za ljubeznjivo botrstvo do naših fantov č. sestri Klari Vrhunec preskrbi odlikovanje, ki ga po vsej pravici zasluži!
5.	Da se g. ravnatelju zavoda Blindeninstitut istotako izrazi zahvala in priznanje potom »Rdečega križa« dežele Kranjske ter se tudi njega odlikuje.
Ob zaključku priobčuje pisec članka neko mu došlo pismo č. sestre Klare Vrhunčeve.
Ratoša Anton je iz ruskega ujetništva izmenjan invalid. Oče njegov je na eno oko slep, na drugo vidi zelo slabo. Mož ima dva otroka, posestvo je majhno, letina tam zelo slaba. Skrbi za sestro, ki je pohabljena in za delo nezmožna.
Debevc Ignacij. Služil je 6 let cesarja, 3 leta na fronti, je tit. desetnik, odlikovan z bronasto svetinjo. Ima še pet bratov, štirje so na fronti, eden je kot invalid. Oče bolan. 141etni brat vsled prenapornega dela težko bolan v bolnici. Od 11 otrok je 10 nepreskrbljenih. Mož je slep, težko ranjen na roki, ter nosi rano še vedno odprto. Je še v zavodu. Avgusta t. 1. gre na dopust.
R u n k o P e t e r, 47 let star, vidi na eno oko, a le prav malo. Mati še živi 80 let stara. Revščina torej popolna.
Žilavec Filip. Oče viničar, tudi tu revščina doma.
Furlan J. Zmožen je le laškega jezika. Oddal se bo v Solnograd. Tam so samo laškega jezika zmožni invalidi v oskrbi. Ali vedo njih rojaki zanje. Dvomim! Da bi vojaki le vsak svoj dom dosegli in trafiko, pa bi bilo dobro oskrbljeno zanje. Naši ljudje so napačnega mnenja, če mislijo, da bodo vojake osrečili z zavodom za slepe vojake! Po zavodih ti fantje ne bodo srečni! Jaz opažam konstantno, da si vsak izmed njih tako želi priti do neodvisnosti, pa bodisi v kajži s slamnato streho. Skoro vsi tudi žele postati sami svoji gospodarji ob strani dobre gospodinje! Vsega tega pa naši ljudje ne vedo.«
Kaj bo s pisavo za slepe? Od avgusta meseca bi bila pripravljena na te-
den trajajočem tečaju to pisavo za slepe poučevati če bi se kdo prijavil.
Ljudje usmiljenega srca na plan. Prinesite pomoč. Presodite razmere sami in se po tem ravnajte!
Velimir.
MaZarska pravičnost la demokrata.
Tudi Mažari radi govore o demokratizaciji Ogrske. Kako si predstavljajo to demokratizacijo in pravičnost, nam pričajo dogodki v ogrskem državnem zboru in mažarska publicistika.
Pristaš neodvisne stranke in sedanje vlade baron Viktor Taraczkai je izdal knjigo, v kateri razpravlja, kako si predstavljajo Mažari bodočnost Ogrske. Taroczkai hoče močno in neodvisno mažarsko državo s čistim mažarskim čustvovanjem, mažarsko govorico in mažarskim mišljenjem. Avtor piše:
V tej svetovni vojni so proizvajali potomci Arpada čuda. Zato je treba temu narodu zagotoviti skupnost in vse ukreniti, da se mažarsko pleme pomladi. Mažari so dali Habsburžanom »Ost-marko« s tem, da je kralj Bela vbil v bitki zadnjega Babenberžana, dalje, da je mažarski kralj Ladislav Kumanski porazil češkega kralja Otokarja in ž njim Čehe. Kralj Zigmund je imenoval pradeda Hohenzollerncev za branibor-skega kneza in tako dal podlago sedanji nemški cesarski rodbini. Zato je treba potomcem Arpada, ki proizvajajo čuda na bojiščih, ki branijo obstoj cele centralne Evi'ope, ki so darovali prestole vladajočim rodbinam, omogočiti ekspanzivno silo tem bolj radi tega, ker ni ta svetovna vojna poslednja, ampak le pričetek novih strašnih svetovnih vojn. Korist osrednje Evrope zahteva, da bi bil mažarski narod složen, da bi se mažarsko pleme okrepilo in asimiliralo vse nemažarske dele tujih plemen na Ogrskem.
Mažar si mora s posebnim zakonom zagotoviti pravico, da bo smel edino on pridobivati in kupovati na Ogrskem posestva in da bo edino on se smel na nepremičnine vknjižiti. Država naj kolonizuje in parceluje zemljo v smislu potreb mažarskega plemena. Uresniči naj se načrt Gustava Beksicza: latifundije v mažarskih pokrajinah naj se parcelirajo, a zato naj se vstvarijo latifundije v slovaških, rumunskih in drugih komitatih. V obrambo mažarskega življa naj se ustanovijo kmečki fidejkomisi (homstead) z dednim pravom prvorojenca. Izseljevanje v Ameriko je treba na vsak način preprečiti. Denarni zavodi smejo služiti samo mažarskim ciljem. Slovaške in rumunske banke naj se postavijo pod nadzorstvo države. V tem smislu naj se preuredi nedavno otvorjena »centrala ogrskih denarnih zavodov«
Pisatelj obžaluje, da niso Mažari mažarizirali narode že pred letom 1848. Razpisuje se obširno o kulturni in gospodarski prožnosti židovskega življa, o njihovi veliki bodočnosti na Ogrskem. Zahteva, da bi bila volilna pravica odvisna od znanja mažarskega jezika. Dalje naj se Dalmacija, Bosna in Hercegovina priklopijo Ogrski. V vseh teh
rfbvih deželah bi morali voditi Mažari kot drugod mažarsko narodno politiko. Le na ta način bi se uresničile besede Szecheny-ja: »Magyarorszog nem volt, hanem lesz — mažarske države ni bilo, toda bo bila!
Podobno izvaja v posebni publikaciji urednik Nikolaj Segedy. Razpravlja o mažarski politiki po vojni, o volilni reformi, o narodnostnem vprašanju, o socialni in agrarni reformi na način, ki ni dostopen razumu in mišljenju človeka z evropsko kulturo. Se-gedy piše:
Če bi se slavni ogrski kralj Ludo-vik Veliki in za njim Gabrijel Betlen; in Jurij Rakoczi samo malo brigali za
narodno vprašanje in če bi Betlen in Rakoczi Rumune pokalvinila, bi ne bi« lo danes rumunskega vprašanja. Veli« ka ovira so bili vladarji in stanovi. Se* le tedaj so se streznili, ko so napeli ntf Dunaju ostrejše strune germanizacije in politike tujih sfer. Od Jožefa IL dO leta 1848. in dalje od leta 1867. se trudi ena vlada za drugo in vsa mažarska javnost, da bi mažarizirala vse nema* žar. narode na Ogrskem. Toda brez vsa* kega uspeha. Napravili smo muč^nlke, ki so krepili narode. Pod Kolomanoni Szčlom so postali nemažarski narodi močnejši. Mnogo odvetnikov, duhovnikov, bankirjev itd. je sedaj gospodam sko interesirano pri gospodarskem gibanju, in te so krepko podprli ScotuS Viator in drugi. Najbolje bi se dalo rešiti narodno vprašanje z gospodarskimi sredstvi v smislu globoko-zasnova* nih načrtov Hegediisa. Mažari potrebu« jejo mažarske države in zato mora imeti državna roka svoje prste povsod: V slovaški cerkvi, šoli, banki, društvih in občini. Država mora vzgajati, voditi in ne sme se zadovoljiti samo z znanjem mažarščine, ampak mora tudi zahtevati mažarsko čustvovanje in mišljenje. Vzgojo mladine mora dobiti v roke izključno država. O tem ne sme biti niti govora, da bi nemažarski narodi dobili kake pravice v smislu lederalft* stičnih zahtev. To bi bila veleizdaja f! najtežji obliki.
V knjigi mažarskih imen se zavzema bivši poslanec Lengyel za to, da bi se vsa imena na Ogrskem mažarizirala.
Tako in podobno mažarska publicistika! Govoriti o pravičnosti in demo-kratizmu na Ogrskem — pomeni pisati satiro.
Nofranla politiko.
Načelnik Jugoslovanskega kluba pri mini« strskem predsedniku.
Dunaj, 8. avgusta. Načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec se je oglasil danes pri ministrskem predsedniku. Predstavil mu je bivša člana predsedništva bo-senskega sabora dr. Sunariča in dr. Dimo-viča. Ministrski predsednik se je dal od bosenskih zastopnikov informirati o političnem in gospodarskem položaju v Bosni in Hercegovini in se je razgovarjal o željah in zahtevah Bosancev. Nato sta zastopnika Bosancev odšla in dr. Korošec je sporočil ministrskemu predsedniku sklepe Jugoslovanskega kluba. Ministrski predsednik je vzel izjavo v vednost in je izjavil, da se je po nedeljskih sklepih Poljskega kola položaj znatno spremenil.
veti minute, da ne bi izlival čuvstev prepolnega srca. Zato se je skrival v visoko travo in ondi pisal pesmi. Da bi pa svoje pesmi skril pred stražniki, jih je skrival v golenice škornja. Časih je plakal kot otrok:
»Zopet me na stare dni zadene z verzi se skrivati krasiti knjižice in peti in v travi skritemu plakati, težko plakati.«
(Kozačkovskemu.)
Kako srečen je bil pesnik, ako se je mogel za nekaj časa odtegniti ječi!
In boleče in pobito srce zatrepeče kakor ribica nad vodo.
To trpljenje, hrepenenje, ta obup, kar je vse trgalo bolno srce pesnikovo, se kaže v pesmi, katero je posvetil Ko-začkovskomu:
In molim, naj bi se zdanilo — kot svobode želim si dne. Obmolkne čriček, dan znane pa prosim, naj bi se zmračilo ...
A tu in tam se mi dogaja, da tudi solz mi nedostaja, da smrti prosil bi Boga ...
toda Ukrajina ta, Dniper kruto — bregoviti in ti, druže — brate, ne pustite mi Boga smrti poprosilil...
Edina tolažba v onem času so bila ea Ševčenka pisma od kneginje Barbare Repnine. Ona so bila kakor rosa
na cvete, od solnčnih žarkov izsušene.
Nič manjše hrepenenje se mu ni vzbujalo po domovini:
In sp spomnim Ukrajine in — solze otiram.
Solzan se je oziral pesnik po cele noči proti ukrajinski strani, želeč si: »vsaj eno uro na Ukrajini!« preživeti in pogledati na to nesrečno mater.
Pri tem je bila njegova tolažba sveti Evangelij: »Vsak dan in vsako uro čitam«, pravi pesnik, kajti strašna brezupnost se ga je polastila in le krščanska vera jo je mogla pogasiti. Zato je prosil kneginjo Barbaro, naj bi mu poslala »Hodi za Kristusom« od Tomaža Kempčana. Toda dobil je ni, ker se je knjiga na dolgi poti izgubila.
Leta 1857. jc Ševčenko po desetletnem pregnanstvu vsled prizadevanj kneginje Repnin, grofa Tolstoja dobil prostost. V vseh mestih, skozi katera je prihajal Ševčenko, so ga radovoljno sprejemali Ukrajinci in Rusi in ga vsi častili kot apostola pravice in kot mu-Cenika prostosti. V Petrogradu se je sešel Ševčenko s svojimi dragimi prijatelji, svojo pokroviteljico kneginjo Repnin, grofom Tolstojem, ki je bil podpredsednik akademije umetnosti. Tu se je tudi spoznal s Turgenjevom, ki je Ševčenka zelo cenil, ter sklenil naučiti se ukrajinskega jezika.
.Ko je dobil Ševčenko prostost, m pozabil svojih sorodnikov ia s pomočjo prijateljev jih je odkupil iz tlačanstva.
Nekaj časa je živel pesnik na Ukrajini in je bil zopet aretiran od ruskih uradnikov, kateri so skušali doseči na ta način zasluge. Toda kijevski guber-nator ga je izpustil in mu je nasveto-val, naj se poda v Petrograd, češ da bo imel ondi več prostosti.
Ševčenko ga je ubogal in je odpotoval v Petrograd. Toda tu ni dolgo živel. Naduha, katera se ga je prijela v pregnanstvu, je povzročila pesnikovo smrt daleč od ljube Ukrajine na temnem severu 1861. Njegovi prijatelji so, spolnujoč njegovo oporoko, njegovo truplo prepeljali na Ukrajino nad širni Dniper. In še danes se vidi na širnih stepah visoka gomila, h kateri romajo leto za letom tisoči Ukrajincev, da se navdušijo za ljubezen do svoje tlačene matere.
Pomen ševčenka.
Ševčenko je eden izmed največjih pesnikov slovanskih narodov. V čem leži njegov pomen? V tem, da se nobeden izmed pesnikov ni mogel tako poglobiti v narodno dušo ,kakor Ševčenko. Vglobil se je v narodno pesem, on je pesnik ukrajinskih duš, on je glas naroda, vzor trpljenja, ciljev in želja cele Ukrajine. Iz njegovih pesmi izvira brezmejna ljubezen do svojega zatiranega naroda, uklenjenega v fizične in moralne verige.
Slavni velikoruski kritik Pepin povzdiguje Ševčenka čez vse slovanske pesnike.
I Prve pesmi ševčenkovc so nastale
pod vplivom romantike. Ševčenko opeva ukrajinsko prirodo, te tajinstvene, brezmejne stepe, ki so bile priče tako bujnega življenja Ukrajine. Popisuje junaška dela kozakov za prostost Ukrajine. Sploh, on živi s preteklostjo, kakor so ljubili romantiki.
Nekdaj bilo jc prijetno Žiti na Ukrajini Spomnimo se! Morda srce malo odpočinc!
(Ivan Pitkova.)
V tem času so nastale njegove pesmi: »Ivan Pitkova«, »Tarasova noč«, »Do Osnovjanenka«, »Hamalija« itd.
Potem obrne Ševčenko svojo pozornost v realno življenje. In pod vplivom realizma spiše pesmi: »Katarina«, »Služabnica« in nam čuvstvujoč pred-očuje usodo nesrečnih deklic, ki so vsled hudobnih ljudi oropane družinske sreče in materinskega veselja.
Pozneje je postal pozoren na politično življenje. In kaj je zapazil na mestu bogate Ukrajine, na mestu slavnih, prostih kozakov? Visoke gomile sredi step, priče preteklosti in na mestu prostih kozakov tlačeno ljudstvo.
Tako je izgledala ukrajinska vas v onem času:
Kar strah in groza prelepega me sela je; črnejše od črne zemlje ljudje blodijo; posahnili zeleni vrti so, pognile so bele hiSe, se zrušile in t bičiem ribniki se vkrili:
Poljaki pri ministrskem predsedniku. [
Dunaj, 8. avgusta. Poslujoči predsednik Poljskega kola dr. Glombinski je imel danes opoldne obširen razgovor z ministrskim predsednikpm. dr. pl. Seidlerjem.
Delavski nemiri v Pragi.
Praga, 8. avgusta. Promet električne železnice je od prevčerajšnjega dne dalje zaradi tehničnih težkoč ustavljen. Med praškim delvastvom grozijo izbruhniti resni nemiri Vsi obrati v Pragi so ustavili delo. Glavno težišče polaga praško delavstvo na zahtevo izboljšanja preskrbe z živili. Zaupniki praškega delavstva so povabili zastopnike vseh čeških strank, naj sodelujejo pri akciji praškega delavstva. V glavnem stavi delavstvo tri zahteve: 1. Boj proti izvozu živil iz Češke. 2. Boljša preskrba delavstva na Češkem z živili. 3. Sklep miru. — Deputacija praškega delavstva se je oglasila včeraj pri namestniku. Razgovor je trajal dolgo. Prihodnje dni pojde posebna deputacija praškega delavstva na Dunaj k ministru za prehrano.
Nemške stranke.
Med nemškimi krščanskimi socialci in med nemškimi nacijonalci se je razmerje zaradi taktike nemških krščanskih soci-jalcev nasproti "kabinetu dr. pl, Seidler precej ohladilo. Danes ima nemška nacionalna zveza sejo predsedstva. Sklical jo je brzojavno Dobernig. Predmet posvetovanj bo vprašanje premembe ustave v ovkirju kronovin.
Uradniško ministrstvo.
Dunaj, 8. avgusta. V parlamentarnih krogih sodijo, da bo imenovano definitiv-no uradniško ministrstvo pod predsedstvom ministrskega predsednika dr, pl. Seidlerja že koncem tega tedna ali pa po-četkom prihodnjega tedna.
Ministrski svet.
Dunaj, 8. -avgusta. (K, u.) Pod predsedstvom ministrskega predsednika dr. pl. Seidlerja se je vršil danes popoldne ministrski svet, ki je trajal delj časa. Navzoči so bili vsi člani kabineta.
Dr, Lammascb. vstopil zopet v središče gosposke zbornice.
Dunaj, 8. avgusta. Dvorni svetnik prof. dr, Lammasch, ki je sveječasno izstopil iz središča gosposke zbornicc, je vstopil zopet v to skupino.
Dr. Vrstovšek pri svojih volilcih.
Poslanec dr. Vrstovšek je imel v Braslovčah dobro obiskan shod, kjer je obrazložil znan program Jugoslovanskega kluba. Naglaša! je, da bo le tedaj habsburška država močna« če bodo vse jugoslovanske dežele na jugu monarhije združene, le tedaj nepremagljiva trdnjava, če bo zadovoljila jugoslovansko ljudstvo. Nedotakljivosti deželnih mej napoveduje Jugoslovanski klub neizprosen boj.
Ukrajinski poslanec dr. Okunjevski zopet v Avstriji.
Dunaj. V Rusijo odvedeni ukrajinski poslanec dr. Okanjevski je prišel danes v poslopje zbornice. Poslanec je bival zadnje čase v Horodenki in sedaj po padcu
•	Horodenke mu je bila omogočena vrnitev
-	na Dunaj. Okunjevskega so Rusi v teku ■ treh let imeli dvakrat delj časa v varnost-
-	nem zaporu. Rusi so ga vlekli s seboj od
•	mesta do mesta. Sreča je bila, da je bil sedaj ravno v Horodenki, katero so osvojile avstrijske čete. Vse vesti, ki so krožile o njem, označuje dr. Okunjevski za neosno-vane in izmišljene.
Za skupen nastop vseh katoliških avstrijskih poslancev.
Dunaj, 8. avgusta. Korespondenca Au-stria poroča, da se zavzemajo v krogih »Unio latinica« za skupen nastop vseh avstrijskih katoliških poslancev. Združitev katoliških poslancev naj doseže narodnostni sporazum, Socialna demokracija je odpovedala, obnesti pa se mora moč katoliške ideje,
Izgube mandatov.
Pisarna državnega zbora je črtala Viktorja Candussija Giardo (2. volilni okraj Istre), dr. Gustava Gregorina (3. goriški volilni okraj), Jožefa Diirricha (38. češki volilni okraj), dr, Masaryka (Moravska) in dr. Pittacca (Trst) iz zapisnika poslancev, ker se v od predsednika določenem roku niso vrnili v drž. zbor. Njihovi mandati so sedaj ugasli.
Vojska z Nalile.
Na Krasu so živahno streljali. — Na Tirolskem so močnejše streljali s topovi.
Dunaj, 8. Vojni tiskovni Urad: Na soški bojni črti so sovražni topovi zvečer močnejše streljali, a ko se je stemnilo, so ponehali; le na Krasu tudi ponoči živahen motilni ogenj. Sovražne letalne skupine so metale včeraj dvakrat bombe na več krajev planote pri Banjšicah. Škode malo.
Na tirolski bojni črti so sovražni top-ničarji živahnejše obstreljevali le cesto v prelazu Rolle,
Italijansko uradno poročilo.
8. avgusta. Na tridentinski bojni črti so sledili včeraj manjšim borbam med patruljami in kratkim nastopom pehote večji nastopi naših poizvedovalnih čet,
Naš osredotočeni ogenj je povzročil na Krasu škodo in je motil sovražnika, ki je odgovarjal na ogenj, kateremu so odgovorile naše baterije takoj s svojimi ognjenimi valovi.
Naše obstreljevalne letalne skupine so 6, avgusta in včeraj kljub besnemu obrambnemu ognju vrgle na sovražne tabore lop v čepovanski dolini štiri tone bomb, ki so zadale veliko škodo. Sovražni ogenj je zadel eno spremljajoče letalo, kateremu se je pa posrečilo, da se je spustil na italijansko ozemlje. Vsa ostala letala so se vrnila v naše črte nepoškodovana.
Letalni napad na Pulj.
Dunaj. 8. O napadu letalcev na Pulj ponoči od 3. na 4. se še poroča: Sovražni letalci so ponoči od 3. na 4. avgusta od 12 ure 15 minut do 3. ure 30 minut zopet napadli Pulj. Napadlo je 20 do 25 letal; vrgla so do 100 bomb in sicer na vojaške naprave v okolici Pulja, Fasane, Brionov, Dinja-no, Rovinja in na utrdbe. V mesto Pulj je padlo 20 bomb. Poškodovani sta bili 2 mali hiši blizu arzenala. V pomorski arzenal so padle tri bombe; en vojaški brod se je po topil, druge vojaške škode ni. Ranjen je bil en civilist. Sovražna letala so plula v višini 3000 do 4000 metrov; žarometi jih zato niso mogli odkriti.
Med letalnim napadom 3, t, m. so vrgli v mesto 80 bomb, 36 jih je padlo v mesto. Močno so bile poškodovane tri zasebne hiše, nekaj jih je bilo le malo poškodovanih.
Blizu kolodvora je gorelo. Na kolodvoru, kjer se sestavljajo vlaki, sta bila uničena dva prazna železniška vozova.
Lahko ranjena sta bila dva častnika mrtvi sta neka stara žena in neko dekle.
Neomajni Vršič.
Meseca marca 1916 je prišel na Vršič, severni izrastek Krna, lovski bata-jon št. 20, ki si je bil pridobil neminljiv spomin že pri Zaleščikili dne 13. jun. 1915. V bataljonu služijo poleg Slovencev še Hrvatje in Nemci. Na najsevernejši točki Vršiča je zgradil bataljon nepremagljivo trdnjavo. Tu je bil nepopisno hrabre boje in si postavil poleg Zaleščiltov nov večen spomenik. 25. maja je udrla stotnija 20. lovcev do tretje laške postojanke in se vrnila s plenom in ujetniki. Ta prvi nastop je nasprotniku kar sapo zaprl in naši lovci so imeli dalj časa mir, ki so ga porabili v izpopolnitev utrdbe in bivališča. Julija inavgusta 1916 je Lali -ojačil svoj artiljerijski ogenj, ki je 15. septembra narastel do vrhunca. Od treh strani je bobnal na nas ter je padlo povprečno po 15 strelov na minuto; z dvema topovoma nam je prišel za hrbet. Plin in fosfor sta zastrupljala okolico, zračni pritisk in treskanje eksplozij sta omamljala vse, kar je bilo živega v bližini. Kljub vsem tem strahotam so lovci vztrajali na opazovališču in vodili obrambo. Peklenski ogenj je trajal do 16. septembra, ko je bil najhujši. Sede/ je menil sovražnik, cla ni več življenja na Vršiču. Zvečer jc naskočil z najboljšimi četami. Kakor maščujoči duhovi so jih sprejeli naši lovci in se vrgli nad nje z granatami in strojnimi puškami. Kar Lahov ni padlo, so zbežali nazaj. Nič drugače ni bilo z drugim navalom. Naši lovci so dokazali, da so nepremagljivi kakor so nepremakljive naše gore. Izmed junaških braniteljev Vršiča naj omenimo le nekatere: poročnika Fortuno, aspirante Bulo, Planšiča in Martina, pocllovce Bovho, Štebiha, Ča-grana, Uranjka, nadlovca Babiča in Rihteriča, predmojstra Franka in Ko-renčiča, patrolovodji Žagarja in Grilca, lovce Tomiča, Milviča, Raduloviča. Čcrnuta in Pukšiča. Sicer so pa bili vsi junaki, vsak je storil, kolikor so mu dopuščale moči in okoliščine. 20. lovski bataljon in hramba Vršiča ostaneta nerazdružna v zgodovini.
Po »Oesterr. ung. Kriegskorresp..«
Vojni smotri Italije.
Geni, 8. Italija naznani oficijelno svoje vojne smotre, ko se vrne Sonnino iz , Londona,
Maienseo prodrl do črte Ml
Dunaj, 8. avgusta. Vojni tiskovni stan:
Zavezniki, ki so napadli severno od Focsani, so dosegli črto Suzito. Kljub temu Rumun v dolini Casinu žilavo napada dalje.
Sovražna bojna črta je severno ocl prelaza Tolgyes potisnjena nazaj ali pa zrahljana. V žilavi borbi napredujejo tam avstrijske čete v gorah. Napad treh ruskih bataljonov pri Vigodi je zadušil naš ogenj.
Eejrlm, 8. avgusta. Wolff javlja:
Na gališko-ruski meji in v vzhodnem koščku Bukovine se položaj ni iz-premenil.
Pod avstrijskim pritiskom se ruska bojna črta počasi drobi.
Južno od Bistrice je bilo več višin z naskokom vzetih.
Po močni pripravi s topovi je sovražnik severno od doline Casinu 7. av-
gusta ob 9. uri zvečer besno napadel, a napad se je zrušil z najtežjimi, krvavimi izgubami za sovražnika.
Izjalovili so se tudi močni protinapadi severno ocl Focsani, kjer so zavezniki napredovali na zahodnem bregu reke Seret.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 8. avgusta. Uradno:
Nemške čete, ki so se borile severno od Focsani, so kljub močnemu sovražnemu protiučinku včeraj razširile svoj predvčerajšnjim prlborjeni uspeh. Ru-munsko-ruska razbremenilna ofenziva proti Erdelju se je zopet izrazila z več brezuspešnimi delnimi sunki ob Putni in ob potoku Casinu. Avstrijske sile so se polastile severno od Gyergyo-FoIges več višin, ki jih je sovražnik žilavo branil. V Bukovini in v vzhodni Galiciji je bilo včeraj primeroma mirno.
Načelnik generalnega štaba.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 8. avgusta. Veliki glavni stan:
Bojna črta maršala princa
Leopolda Bavarskega.
Nobenih večjih bojev,
Bojna črta generalnega p o 1 > k ovni k a nadvojvode Jožefa.
Avstrijski polki so se polastili v gozdnih Karpatih z naskoki več gorskih vrhov, ki jih je Ml sovražnik žilavo branil. Južno od Casinului in severno samostana Lepša smo odbili nove rumunske napade.
Bojna skupina maršala p L Mackensen a.
Na vpadalneui mestu v sovražne črte severno od Fsnsani so se ljuto bili. Svoj uspeh smo razširili. Rusi in Rumuni so izvajali močne, a brezuspešne protinapade; nastopilo je, kar so potrdili ujetniki, 12 sovražnih polkov.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
Rusko uradno poročilo.
6. avgusta. Zahodno bojišče. Zahodno ocl Brodov smo odbili neznatne sovražne napade.
Severnovzhodno od Črnovic pri vaseh Toporovec in Raranče so podvzeli naši prednji oddelki ofenzivo, vzelfrso z naskokom celo vrsto višin in so vrgli sovražnika proti navedenim vasem. Oddelek, kateremu je poveljeval polkovnik Merkulov, se jc polastil s sijajnim napadom baterij štirih tOpo^Oin strojnih pušk. Sovražnik je poclvzcOl«ha to z velikimi množicami ofenzivo ilS jc prisilil naše čete, da so se mcfj^lc umakniti v glavno postojanko. Ker zaplenjenih topov nismo mogli vzeti s"iše-boj, smo jih pokvarili.
Južno ocl Črnovic nadaljuje sovražnik svojo ofenzivo predvsem pri SM'e-tu in v dolini Sučave, kjer so bile iVašc čete potisnjene nazaj. Sovražnik je zasedel vasi Hliboka, Kamevnka, Volči-nec in Iladikfalvo, kakor tudi mesto Radavc.
Uspeli niso poizkusi, da bi zadržali prodirajočega sovražnika severnovzhodno od Radavca.
Rumunsko bojišče. Sovražnik napreduje proti Kimpolungu. Radi nezanesljivosti več naših čet smo se morali nekoliko proti vzhodu umakniti.
Sovražnik je prekoračil pri Prostem Bistrico.
in selo, kakor bi zgorelo, ljudje kot bili obnoreli nemi na panščino gredo in deco vedejo s sebo. A jaz, zaplakavši, nazaj odšel sem v novo v tuji kraj.
(Prežil sem v tujcih mlade dni.)
Ševčenko ni mogel gledati tega narodovega trpljenja. On je občutil to bolj kakor drugi, kajti on sam jc preživel to hudo usodo, tako, kakor opisuje v svoji pesmi »Ko bi vi znali paniči«. On imenuje ukrajinsko vas »pekel gorja«:
Tam mati me povila je, tam povijajo menc pela, in svojo bedo lila je v otroka svojega; v tem gaju, v tej mali kočici, v tem raju, sem pekel zrl. Tam robstvo je, robota lam, in nam nikoli še pomoliti ne puste. Tam mater mojo dobro je, šc mlado, revščina v gomilo in težko delo položilo...
In tako prijetno jc bilo nekdaj življenje na Ukrajini! Prostost je bila, a zdaj kak velik razloček! In pesnik kliče s solzami:
»Kam se dfclo je kozaštvo, rdeči kam župani, Kje sreča in svoboda, bunčuki, hetmani?«
(Tarasova noč.)
Založila Ukrajina, kor kozakov ne vidi več, a krog po stepi gomile ... »Vr-
nite se! vrnite se! časi prostosti«, kliče pesnik, ker mati »oropana kot sirota zdaj ob Dnjepru joče.«
In Ševčenko premišljuje, kdo je vzel prostost Ukrajine, kelo jo jc oropal lepote, zakaj jc tako nesrečna?
Kaj, li je storila Zakaj ona gine Zakaj njena deca V verigah molči?
(Iržavec.)
Ševčenko je videl, cla je narod ves okraden. Oropala ga je sestra verolom-na Rusija. Oni Peter Veliki, ki je na kosteh kozakov sezidal svojo prestolico Peterburg, ta carica Katerina II., ki je vzela zadnje sledove kozaške prostosti.
»Tedaj.,, poleglo junaških trupel je nc malo in solz, krvi? Vse napojili bi carje, in bi še ostalo, da z deco, vnuki jih vtopili v solzah bi vdovskih ...«
Zato grmi Ševčenko proti ruski upravi, ki v zatiranju narodov nc pozna ozira. In zato ni čuda, da se pesnik pri vsakem spominu na svojo mater Ukrajino britko solzi:
Ukrajina, Ukrajina Matnka moja mila Kedar spomnim sc na tebe Srce mi uvene.
(Tarasova noč.)
Druga nesreča Ukrajine jc bilo težko robstvo.
Toda ne v selu tem samo, povsod po širni Ukrajini zapregli so ljudi v igo lokavi pani; v smrt gino zapreženi junaški sini.
(Prežil sem v tujcih mlade dni.)
Radost je izginila iz ukrajinske vasi, veselje je minulo. Čeprav je priro-da Ukrajino lepa in krasna, toda usoda je žalostna. Veselje bo zagospodovalo, ko bo izginila zadnja sled rob-stva. »Morda bi tako postalo, ko bi ne ostalo panskega sledu v Ukrajini«, pravi Ševčenko. Zato Ševčenko v svojih pesmih ostro nastopa proti temu zlu. Spominja jih na francosko revolucijo in jim pravi: »Glejte, kaka bode žetev vašega zaseva ... Trezni in ljudje bodite; bo kmalo, kmalo in zakovair ljudstvo se razkujc. Nastane sod in' tožnik Dnjeper bo in gore in s sf kami poteče kri v sineče morjr slanica.)
In ševčenko jc veliko da je bilo 1. 1862. to zlo odp
Tretja nesreča Ukrajir	nje-
ni otroci, kateri so zavoli	c po-
dali v objem tuje mater'	»a po-
zabili. Ševčenko se je i	da ti
odpadniki zatirajo m o	svoji
slavni pesmi se obmr	roke s
sledečimi besedami:
»Iztreznite se, brezsrčni, deca nerazumna! Pa ozrite v raj sc tihi na svojo Ukra,ino, ter vzljubite z vernim srcem grozno razvalino!«
(Do mrtvih in živih . . rojakov mojih, poslanica.)
Pesnik jih prosi, naj bi ne šli iskat sreče v tuj narod. Naj se obrnejo do svojega naroda, do svoje zgodovine. »Čitajtc za slovom slovo, vse berite, kaj je z nami? Še na to prašajte, kakšnih dedov smo sinovi? Kaj, da smo vkova-ni?« Svari jih pred izdajstvom, cla jim težkoče izdajstva stavi pred oči.
)■ kdor matere pozabi, Bog kaznuje,
vek ga ostavi,
šc sujc
dcca — kakor tuja . .. udobni roma, veselega ne najde v širnem svetu doma.
Potem jih vspodbuja pesnik k med-nojni ljubezni in edinosti, ki more prispevati k prcroclitvi Ukrajine.
Objcmite, bratje moji, * najmlajšega hrata
naj se mali še nasmehne, zaplakana mati!
(Do mrtvth in živili ...)
A teclaj oživi zopol dobra slava, slava Ukrajine.
Ševčenko jo želel prostosti Ukrajini
Kavkaško bojišče. Neizpremcnjeno.
Služba letalcev. Ponoči 5. t. m. so
naša letala krožila nad kolodvorom Baranoviči, metala nanj bombe in zadela.
Rusi v kleščah. — Monarhističen po-kret v ruski armadi. — Razpad ruske armade. — Vojni smotri Korenskega. — Tereščenko v glavnem stanu. — Rat-ko Dimitrijev aretiran. — General Gur-ko v Peter Pavlovi trdnjavi. — Petro-grajske čete odpošljejo na bojišče. — V Rusiji zopet uvedli vojaško cenzuro.
»Pesti Naplo« javlja 8. t. m.: Ruska armada prihaja polagoma v klešče, ki so žive in ki uspešno prijemajo. Eno roko teh klešč tvorijo naše, drugo pa nemške čete. Razdalje obeh kril znaša le še 50 km. Armada pri Seretu prihaja med dva ognja in more bežati le proti vzhodu, ker stoje na zahodu, na jugu in na zahodu naše čete. — Iz Petrograda preko Stockholma: Več ruskih poveljujočih generalov je izjavilo, da se mera zopet ponoviti monarhija, ker sicer ne bo miru. Izključena ni protirevo-lucija v armadi na korist carju. —• »Rečj« javlja: Velik del ruskih čet je zbežal med Dnjestrom in Prutom iz svojih postojank. Na povelje so jih v Besarabiji s trojnimi puškami postre-lile druge čete. — Kerenskij želi, naj se izjavi posvet sporazuma v Londonu, ki bo zboroval koncem avgusta, za mir brez aneksij in vojnih odškodnin. — Zunanji minister Tereščenko je odpotoval v ruski glavni stan. — Začasna vlada je izdala zaporno povelje proti odpoklicanemu generalu Ratku Dimi-trijevu. Generala Gurko so že zaprli v Petrov Pavlovo trdnjavo. — General Vazilovski, gubernator petrograjskega vojaškega okraja, je izjavil, da bo po-*lal vse čete iz Petrograda na bojišče.
Vojno stanje v Rusiji. — Novo rusko ministrstvo. — Premoženje bivšega carja. — Mova ruska ofenziva. — General Pau v Petrogradu. — Sodno postopanje proti Brusilovu. — Za samoupravo Besarabije.
»Morningpost« poroča iz Petrograda: Kerenskij je podpisal dekret, ki razglaša / celi evropski Rusiji vojno stanje. — <\gentura: Ministrstvo se je sestavilo ta-cole: Ministrski predsednik, vojno in mornariško ministrstvo Kerenskij, voditelj vojnega ministrstva Savinkov; voditelj mor-lariškega ministrstva Lebedev; finančni nlnister Nekrasov; ki bo v njegovi nena-czočnosti zastopal Kerenskega; voditelj •inančnega ministrstva profesor Bernacki; lotranje reči Aksentijev; zunanje reči Te-•eščenko; trgovina in industrija Prokopo-Ač; poljedelstvo Černov; delo Skobelev; prehrana Pješehonov; pošta in brzojav Nikotin; pouk član akademije Oldenborg; pravosodje Zarudni; javna dobrodelnost Sfremov; državni kontrolor Kokošin; jav-la dela Vurenev; prokurator svetega sinoda Kartašev, — Bivši car je naprosil za-5asno vlado, naj dožene višino njegovega premoženja, ker želi s svojo rodbino podpisati vojno posojilo. Vlada je dognala, da razpolaga car s svojo rodbino s sledečim premoženjem: bivši car ima 908.000 rubljev, bivša carica 1,006.000, carjevič 1 in iool milijona rubljev, hčere Olga 3,185.000, Tatjana 2,118.500, Marija 1,854.000, Anastazija 1,612.500 rubljev. Bivša carjeva rodbina je podpisala 500.000 rubljev (približno 1,150.000 kron) vojnega posojila, — »Matin« poroča o zadnjem vojaškem posvetu v Kijevu, katerega se je bil udeležil tudi Kerenskij, da so na posvetu izdali povelje, ki zahteva od vojakov, naj, kadar se prične nova ruska ofenziva, ostanejo na svojih mestih, dokler ne pade zadnji mož in da se ne smejo umakniti. — »Af-tonbladet« javlja, da je prišel general Pau
zopet v Petrograd. — »Berner Bund« javlja iz Petrograda: Na zahtevo delavskega in vojaškega sveta so uvedli proti generalu Brusilovu in njegovemu štabu vojnosod-no postopanje. — »Petit Parisien« javlja iz Petrograda: Besarabci so obvestili začasno vlado, da nasprotujejo priklopitvi Besarabije Ukrajini in da zahtevajo samoupravo Besarabije.
Ruski glasovi ob triletnici vojske. — Program nove ruske vlade. — Rdeča garda razorožena. — V Petrogradu živil le še za 20, v Moskvi pa za 14 dni. — Upori v Petrogradu in Kronštatu. — Nikolaj Nikola-jevič bodoči diktator v Rusiji. — Socija-iist župan v Moskvi. — Kerenskij grozi Kronštatu. — Vojaški in delavski svet proti diktaturi Kerenskega. — Nikolaj Niko-lajevič obolel. — Umorjeni polkovnik na Finskem. — Nered in draginja v Petrogradu. — Lov na vojaške begunce. — Kerenskij namerava še vedno odstopiti(?). — Kje je Ljenin? — Začasna vlada proti Maksi-mu Gorkemu. — Kerenskij zapovcdal potopiti vojne ladje v Kronštatu.
»Novo Vreme« je pisalo ob triletnici vojske: Svetovna vojska je krvava preizkušnja, ki je postala za Rusijo boj za obstanek. »Dielo Naroda« predlaga, naj se ustavijo sovražnosti na vseh bojiščih, da se določijo vojni smotri Nemčije in Anglije, »Rečj« pravi: Vojska se mora nadaljevati, da se ravnotežje zopet zravna, ki ga je Nemčija tako brutalno motila. List pristavlja: zadnji govor nemškega kanclerja pove jasno, da gre Nemčija navzdol. — Agentu-ra javlja: Na prvi seji nove vlade dne 7. t. m. je opozarjal Kerenskij, da se mora posvetiti glavna pozornost narodni obrambi in živi organizaciji: posebno financam in gospodarstvu. Vsi ministri naj podvoje svoje delo v korist organizaciji in moči. Zunanji minister Tereščenko je naznanil, da namerava odpotovati v glavni stan. Vlada je sklenila, da odpravi mesto višjega prokuratorja svetega sinoda in ustanovi bogočastno ministrstvo, ki ga bo vodil višji prokurator sv. sinoda Kartašev. — Ruski listi javljajo, da so v Petrogradu razorožili takozvano rdečo gardo anarhistov. Zaplenili so 1000 pušk in revolverjev. —• Ruski listi javljajo: V Petrogradu je živil le še za 20, v Moskvi pa za 14 dni. — Pariški listi poročajo iz Petrograda: Vojaška komisija, ki je preiskovala o dogodkih pe-trograjske zarote in o prejšnjih dogodkih v Kronštatu, se je vrnila v Petrograd, ne da bi bila kaj opravila, ker je prebivalstvo sovražno proti njej nastopilo. — Ruski listi javljajo: V Moskvi se govori, da nameravajo moskovski finančni krogi, ki so v zvezi z Nikolajem Nikolajevičem, imenovati Nikolajeviča za diktatorja. Angleži se z načrtom strinjajo. Buchanan sodi, da je Nikolaj Nikolajevič edino sposoben mož v Rusiji, ki bi napravil red in prisilil vojake na novo ofenzivo. Rusko meščanstvo tudi njegovo kandidaturo živahno podpira. Zdaj pač ni misliti na to, da se ta načrt izvede, ker upa ruski narod na delavski in vojaški svet, a če ne bo ta izpolnil narodnih nad, se lahko vname nova državljanska vojska. — »Temps« javlja: Za župana v Moskvi je izvoljen socijalist Rodnev. — »Rečj« grozi kronštatski posadki z vojaškimi operacijami, če se do 14. avgusta ne uda. — Iz Ko-danja: Radi drakoničnih smrtnih obsodb v ruski armadi je delavski in vojaški svet pozval začasno vlado, naj te krute obsodbe konča. Več vojaških delegatov dolži Kerenskega, da je on povzročitelj krvavih sodb ker stremi po diktaturi, da bi zadušil vsak pokret po svobodi v armadi. Večina se je sicer izrekla za Kerenskega, a velika manjšina Kerenskega sovraži. — »Rusko Slovo« poroča, da je veliki knez Nikolaj Nikolajevič na nevrasteniji nevarno obolel. — Bernski »Bund« poroča: Poveljnik v Kotki na Finskem, polkovnik Gromejka
in zato kakor prorok na razvalinah narodnega življenja kliče zatiranemu narodu: »Razkujte se, bratite se, ovrzite verige, pojdite k solnčni prostosti!« V svoji nesmrtni »Oporoki« prosi pesnik, cla bi ga pokopali sredi ukrajinskih step, da stremijo naprej do prostih dni.
Pokopljite me, vstanite in vezi razbijte, in s hudobno vražjo krvjo prostost okropitc!
Toda za to zmago je treba tudi duševnih moči in Ševčenko poziva narod:
Učite se, bratje moji! mislite, berite, tujemu se priučujte in svoje gojite ...
(Do mrtvih ... j
To so osnovne ideje Ševčenka. Zalo ni čuda, da je Ševčenko postal učitelj, vodnik in prerok ukrajinskega (ru-»inskega) naroda. Vlil nam je upanje: »Vstala bo Ukrajina; zasvetila bo luč prostosti in v prostosti bodo molili zatirani otroci.«
Njegovo delo »Kobzar« je postalo svangelij naroda, kjer najde vsak Ukrajinec uteho svoji duši.
«
Toda ne samo za ukrajinski narod je Ševčenko velik pesnik, ampak za vse zatirane narode. On je apostol resnic in prostosti. On ne zastopa samo ukrajinskega naroda, ampak sploh vse zatirane narode in v obrambo Čerkesov, katere je Rusija začela zatirati, je napisal eno izmed najlepših svojih pesmi »Kavkaz«.
Zato ni čuda, da je izvanredni pesnik takoj, komaj sc izšla njegova dela, izbudil veliko zanimanj \ Njegova dela so prestavljena v deset raznih jezikov.
Minulo jc že 53 let od pesnikove smrti. Toda on ostane enako priljubljen vsemu narodu. Njegov vpliv sc ne zmanjša, kaor ne oslabijo solnčni žarki. On je postal vzor, na katerega gle-dp.jo njegovi nasledniki v literaturi.
»Da, v veliko čast in slavo je Taras bratom Ukrajincem, a ne samo njim, ampak vsem Slovanom sploh! In kakor smatra pravi Ukrajinec Ševčenka za narodovega učitelja, voditelja, pro-roka, tako naj bi prošinile in vnele vzvišene Tarasove ideje slednjo slovansko srce!...« Kakor pravi č. g. ,Tos. . Abram, ki jc prestavil »Kobzarja« tako I lepo v slovenski jezik.
je bil umorjen v njegovem stanovanju. — »Ekstrablaad« javlja: V petrograjskih gostilnah stane preprosto kosilo 25 rubljev; v mirnih časih je stalo 2 rublja. Meščanska garda je popolnoma odpovedala. Prebivalstvo samo linča zločince, ki so ušli iz Pe-terpavlovske trdnjave, — Iz Stockholma: Mejo so Rusi zato zaprli, da polove vojaške dezerterje. — »Exhange Telegraph« javlja iz Petrograda, da vzdržuje Kerenskij svoj odstop, dokler bo delavski in vojaški svet zahteval objavo tajnih pogodb bivše carjeve vlade z zavezniki. — Iz Stockholma: Oblasti ne verujejo, da je ušel Ljenin v inozemstvo in ga iščejo na Finskem. — Iz Stockholma: Ruski pravosodni minister je ukazal hišno preiskavo pri pisatelju Maksimu Gorkemu, ki ga začasna vlada sovraži, ker nasprotuje vojski. Preiskali so tudi uredništvo in tiskarno lista »Novoje Žizn«, ki ga izdaja Maksim Gorki: Baje so našli veliko obremenilnih spisov. — Iz Stockholma: Kerenskij je za-povedal s torpedovkami potopiti uporne vojne ladje v Kronštatu. V torpedovkah so se nahajali angleški mornarji. Napad se jc izjalovil. Ena torpedovka je zadela na mino in se potopila, drugo so vstaši potopili.
Boli na zaMn.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 8. avgusta. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega.
Na flandrijskem bojišču je zopet včeraj proti večeru zelo besnel ognjeni boj. Angleži so v pomorskem odseku ponoči po bobnečem ognju izpadli z močnimi silami iz Nieuporta proti se-vernovzbodu. Vrgli smo jih v boju moža z možem. Med Dradibanko severno-vzhodno cd Bisschoote in Frezenber-gom je nastopal sovražnik, ko se je zmračilo, ponovno z močnimi delnimi napadi proti našim črtam. Tudi tu smo ga povsod odbili z velikimi izgubami zanj. V Artois so živahno streljali med prekopom La Bassee in Scarpe. Izjalovili so se sunki angleških poizvedoval-cev proti več odsekom te bojne črte.
Bojna s k n p i n a nemškega cesar jeviča.
Zvečer so zopet na Cheinin des Da« mes streljali. Na vzhodnem bregu Moze so drzno presenetljivo napadli ba« denski naskakovalni oddelki, ki so vdrli v močno utrjeni gozd Cauričres in se vrnili z ujetniki.
Prvi generalni kvartirni mojster: pl. Ludendorff.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO.
Berlin, 8. avgusta. Veliki glavni stan:
Na Flanderskem menjajoč se močan ognjeni boj.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
Francosko uradno poročilo,
6, avgusta zvečer. Živahno so delovali topničarji v Champagni pri Montsu na obeh straneh Moze, posebno v odsekih Avocourt in Louvemont.
Belgijsko poročilo. Ponoči je obstreljeval sovražnik naša zvezna pota. S topovi so streljali pri Ramscapelle; uporabljali so granate z dušljivimi plini; boji patrulj južno od Dixmuidena. Podnevi so izstrelili krogle na razne točke bojne črte.
Angleško uradno poročilo.
6. avgusta* Sovražnik je poizkušal zgodaj zjutraj napasti severno od Arleu-sea. Ogenj pušk in strojnih pušk je zadržal njegove čete. Izlahka smo s svojimi črtami napredovali jugozahodno in zahodno od Leensa. Pet sovražnih letal so naši letalci razbili, eno naše letalo pogrešamo.
Poraz Angležev pri Nieuportu na pomorski obali.
Berlin, 8. avgusta. Wolff javlja: Angleži so, kar smo že več dni pričakovali, napadli pri Nieupoi-tu. Napade smo povsod odbili z velikimi izgubami za sovražnika in se je končal s težkim porazom za Angleže. Sovražnik je popustil na bojišču veliko ujetnikov. Na dosedanjem bojišču v ovinku Yperna so poizkušali Angleži, da izboljšajo z delnimi napadi svoje črte. Vsi njih napadalni poizkusi so se pa zopet izjalovili, dasi so Angleži nastopali brezobzirno z močnimi silami. Vse postojanko so ostale neizpremenjene v rokah Nemcev.
Bitka na Flanderskem se bo še dolgo bila.
Bitka na Flanderskem se bo še dolgo bila, Zdaj so jo prekinili le, ker Se upajo na preosnovo ruske armade.
Odločilni boj za usodo Francije.
Curih, 8. Milanski listi javljajo s francoske bojne črte: General Petain je izdal armadno povelje, ki poziva vojake na junaštvo in na domovinsko ljubezen v bodočih odločilnih bojih za usodo Franciie.
Povišanje plače angleškim vojakom.
60 angleških poslancev je izrazilo željo, naj se zviša plača angleškim vojakom od 1 na 3 šilinge na dan.
Churchill ponesrečil.
Churchill je ponesrečil z avtomobilom in je znatno ranjen, kakor tudi njegova žena.
No morju.
Zopet 23.500 ton potopljenih. Berlin, 8. Uradno: Novi uspehi podmorskih čolnov v Angleškem kanalu in na Atlantskem oceanu 23,500 ton.
Pred oovo italijansko ofenzivo.
Curih, 8. Iz Milana se javlja: Nova italijanska ofenziva se bo pričela, če jo še ne izvajajo.
Prefl viškom iiojev no vseli Rojiš!.
Curih, 8, Iz Pariza: Bodoči teden se pričakujejo na vseh bojiščih največji spopadi sedanje vojske.
Pred mogočno ofenzivo 'Nemcev na severnem in zahodnem bojišču.
Karlsruhe, 8. »Badische Presse« javlja iz Curiha: Pariški poročevalec »Seco-la« poroča: Nemci pripravljajo mogočno ofenzivo na severnem delu zahodne bojne črte.
Posvet sporazuma v Londonu.
London, 7. (K. u.) V Londonu se je pričel posvet sporazuma. Imeli so dve dolgi seji. Na posvetu so angleški ministri, Sonnino, Ribot in Thomas, angleški pariški veleposlanik lord Bertie in drugi zastopniki zveznih dežel in visoki generali.
Odgodent londonski sestanek socialistov sporazuma.
Sestanek delavske stranke in socialistov sporazuma, ki naj bi zboroval danes, so odgodili na 28., oziroma 29. avgusta.
Konlerence v StocKHolniu.
Parlamentarni odbor kongresa »Tra-de Union« se je izjavil, naj se angleški delegati udeleže stockholmskega posveta, če se bo zanj odločil 3dnevni kongres delav-ske stranke. — Daszynski je kot zastopnik poljske socialne demokracije ,v Galiciji in v Šleziji izročil 26. julija nizozemsko-skan-dinavskemu odboru sledečo spomenico: Delegati poljske socjalistične stranke v Varšavi ne pridejo v Stockholm, ker so jim nemške okupacijske oblasti odrekle potne liste. Spomenica se izroči zato le v. imenu poljske socialistične stranke v Galiciji in Šleziji s pristavkom, da sta obe stranki 26 let skupno zastopali internacio-nalo. Poljaki, 25 milijonov jih je, žive zelo burno narodno politično življenje; zatiralci se jih boje in jih preganjajo, ker narod politično samostojno misli. Poljaki so pod-vzeli od leta 1790. za svojo osvoboditev deset krvavih vojsk in revolucij. Poljski socialni demokratje izjavljajo: Zahtevamo svobodno, neodvisno Poljsko kot uspeh te vojske. Brez svobodne Poljske ni v Evropi mogoč trajen mir, ki bi se naslanjal na demokracijo. Zavzemamo se za samoodločbo narodov, nasprotujemo aneksijam in kontribucijam in gospodarski vojski po sedanji krvavi vojski. S skupno pomočjo naj se obnove dežele. Za nas tvori vprašanje svobodnega morja vprašanje svobodne poti do morja. Zavzemamo se za svobodno blagovno trgovino na svetu. Zavzemamo se za svetovni mir po načelih sporazuma narodov .
Čheidze bo predsedoval stockholmskemu posvetu. — Na posvetu bo 300 delegatov in 100 poročevalcev. — Ruski socialisti v Rimu.
»B. Z. a. Mittag« javlja iz Stockholma! Posvetu bo predsedoval Čheidze, glavna tajnika bosta Huysmans in Rosanes< Huysmans je izjavil, da pričakuje na splošen posvet 200 do 300 delegatov in 100 poročevalcev. Razpravljalo se bo javno, -h Tribuna javlja: V Ri mdošli zastopniki ruskega delavskega in vojaškega sveta Gol-denberg, Rosanov in Smirnov ostanejo v Rimu tri dni. Posvetujejo se z načelni* štvom italijanske socialne demokracije.
Mirovni pokrel.
Poziv sv. očeta na mir. •
Škofijsko glasilo nadškofije Monakovo Frizing sbiavlia sledeči oklic sv. očeta dr žavnemu tajniku Gasparriju, ki izvaja:
Narodom smo pokazali edino pot, kako naj poravnajo svoje spore, da bo vsakemu posamezniku koristilo. Začrtali smo temeljne črte, na katerih se mora zgraditi trajni bodoči red držav. Rotili smo jih v imenu Boga in človeštva, naj opuste misli na uničevalno vojsko in naj sklenejo pravično in pošteno pogodbo. Skrbnega na-Sega glasu, s katerim smo vabili, naj sq
konča sedanja straSna svetovna vojska, samomor Evrope, niso poslušali. Žalostni potop sovraštva narodov, ki se vojskujejo, je prodrl še višje; potegnil je v svoj strašni vrtinec vojske še druge dežele in pomnožil svojo uničbo in morijo. Kljub temu se naše zaupanje ni zmanjšalo. V neizrekljivem trpljenju našega srca in v najgrenkejših solzah neprestano upamo, da ni vec daleč tisti srečni čas, ko se bodo smatrali za brate človeški otroci istega očeta. Neznosno trpljenje narodov je samo po sebi povzročilo, da se viharno zahteva mir.
Naj Bog Odrešenik v nedosežni do-brotljivosti svojega srca povzroči, da bodo zmagali v srcih vladajočih sveti za popustljivost in da se ne bodo v zavesti si svoje odgovornosti pred Bogom in človeštvom upirali narodom, ki kličejo, naj se sklene
mir.	.
Mirovni pokret v Angliji.
»Manchester Guardian« pravi: Krogi, ki so v zvezi z vlado, žele, naj vstopi v vlado zopet Asquith, ki naj prevzame mesto lorda kanclerja. Pristaši vlade so zadnji Asquithov miroljubni govor zelo odobravali. Najzagrizenejši pristaši vlade in vojske so obžalovali, ker je zadnjič glasovalo tako malo poslancev za predlog Namsaya in Macdonalda, ki sta pozdravljala mirovni sklep nemškega državnega zbora. Angleški poslanci si žele bolj miru, kakor to kažejo v javnosti. Značilen je tudi stavek Lloyda Georgeja na seji spodnje angleške zbornice 1. avgusta, o katerem inozemstva niso obvestili. »Končno Vam povem: rad bi znal, če vsaki član te zbornice ve za razstrelivo, ki nas obdaja.« S tem stavkom je pričel zbornico rotiti, naj ne zahteva Hendersonovega odstopa in vlade. Šlo mu je zato, da si ohrani z ozirom na delavstvo njih "voditelje v vladi, ker angleško delavstvo zahteva vedno hrupnejše miru. Iz Londona se javlja preko Rotter-dama: V nedeljo so priredili v Londonu 13 mirovnih shodov. Policija in ljudje so raz-gnali izprevode miroljubnežev, ki so priredili mirovne manifestacij tudi v Glas-gowu, Manchestru in v drugih velikih industrijskih krajih v osrednji Angliji.
Tudi mirovni pogoj.
Na mornariškem posvetu v Londonu nameravajo Angleži predlagati: Kot mirovni sklep bodi, naj Nemčija odškoduje vse rodbine in škodo na blagu, ki so jo povzročili nemški podmorski čolni.
Angleški delavci ustanavljajo delavske in vojaške svete. —r Enodnevna stavka angleških rudarjev.
Izvršilni odbor za uvedbo delavskih in vojaških svetov v Angliji sklicuje dne 18. avgusta posvet zaupnikov v Birmingham. Sklenili bodo, naj se združijo vse sile dežele in delavstva za to, da se sklene mir. — »Daily News« javljajo, da je v Lanca-shire 2. avgusta stavkalo 40.000 rudarjev v protest proti vojnemu oderuštvu in proti draginji živil.
Japonska ne bo sklenila posebnega miru.
Tokio, 8. avgusta. V zgornji zbornici je izjavil zunanji minister, da Japonska ne bo sklenila posebnega miru in da se ne bo vmešavala v notranje zadeve Kitajske.
Mim poročilo.
Republika Liberija Nemčiji napovedala vojsko. — Ultimat Argentinije Nemčiji.
»Agence Havas« javlja: Republika Liberija je napovedala Nemčiji vojsko. Dalje poroča »Agence Havas« da je prekinila republika Argentinija pogajanja z nemškim poslanikom in da ji je stavila ultimat.
Odstop državnega tajnika kardinala Ga-sparrija.
Lugano, 7. »Čorriere della Sera« poroča, da odstopi kardinal državni tajnik Gasparri. Kot njegov naslednik se imenuje bivši nuncij kardinal Scapinelli ali pa sedanji substitut državnega tajnika monsi-gnor Tedeschini.
V armadah sporazuma služi že 1,750.000 ameriških državljanov. — Ameriško vojno posojilo.
»Daily Telegraph« javlja iz Newyor-ka: Od 1. aprila 1.1. dalje služi že 1,750.000 ameriških državljanov v armadah sporazuma. Med 48 državami Združenih držav je že zbralo potrebno število vojakov nove a-meriške armade 21 držav, — »Daily Telegraph« poroča: V Združenih državah se je prijavilo nad 107.000 prostovoljcev. — V Parizu so uradno razglasili, da se prične 15. novembra podpisovati drugo ameriško posojilo v višini treh tisoč milijonov dolarjev.
Venicelov program.
Bern, 8. Prestolni govor, katerega je sestavil Venicelos, napoveduje, da bo Grška podpirala Srbijo z vojsko na strani sporazuma.
Nizozemska ostane nevtralna.
Haag, 8. Iz Washingtona: Nizozemski poslanik je izjavil, da se Nizozemska radi ameriške izvozne prepovedi ne bo udele-
ževala na nobeni strani vojske in da ostane nevtralna.
Novi židovski polk, ki se je sestavil v Rusiji, odide glasom poročila v »Manchester Guardian«, na fronto v Palestini, Polkovni prapor nosi ščit kralja Davida.
Dnevne novice.
+ Slovesna sv. maša z zahvalnico se bo darovala v soboto 11. t. m. v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani radi srečne osvojitve bukovinskega glavnega mesta Črnovice. Isti dan se bo po možnosti ista slovesnost vršila po vseh župnijah, kjer so uradi, sicer se pa bo prenesla na nedeljo 12. t. m. Tako je odredil kn. šk. ordinariat v Ljubljani.
—	Slovenski junak. Dne 17. julija 1917 je dal življenje za domovino korporal Alojzij Babnik iz Rudnika. Bil je trikrat odlikovan. V Galiciji je bil od Rusov ujet, pa je iz ujetništva pobegnil. Zato je prejel v priznanje hrabrostno svetinjo. Pri deseti laški ofenzivi se je pred sovražnikom junaško obnašal. Bil je radi tega odlikovan z bronasto svetinjo. Ker je bil deset mesecev neprenehoma v bojni črti, je prejel v priznanje Karlov četni križec. Bil je edin sin iz spoštovane Ahlinove družine. Bog naj tolaži potrte starše ob tej nenadomestljivi izgubi.
—	Nesreče v Gorjah. Iz Gorij, dne 6. avgusta. — Jožef Slivnik, po domače Dor-nik iz Gorij je sekal v svojem gozdu »Porasle« bukova drva. V trenutku, ko se je hotel padajoči močni bukvi umakniti, mu je spodrsnilo ter je ista s toliko močjo padla na njega, da je vsled notranjih poškodb čez eno uro na mestu umrl v starosti 59 let. Rajnki je bil vzgleden gospodar, blag oče svoji družini. Gotovo se ga spominjajo marsikateri romarji, saj je romal v Rim, sv. Deželo in Lurd. Zapušča vdovo s 7 otroci. Svetila mu večna luč! — Niso še umolknili tužni glasovi zvonov, ko smrtni angel nenadoma sporoči novo nesrečo: Anton Černe, posestnik in vojak, oproščen za vožnjo vojnega lesa se ie ranil pri vlačenju z robom brane na levi nogi. Zastrupil se je ter po mučnem trpljenju nagloma umrl. Rajnki se je vojskoval v Galiciji proti Rusom, zadela ga je krogla, katera mu je obtičala v životu in je ž njo umrl. Bil je blag, nepokvarjen mladenič. — Še nismo njega zakopali, ko nenadoma izdihne svojo dušo v obče priljubljena gospodinja Ivana Peter-man. Torej v enem tednu v eni vasi tri družinske izgube,
—	Odlikovanje. Ludovik Ileršič, narednik, je bil na severnem bojišču odlikovan z srebrnim zaslužnim križcem s krono.
—	Iz ruskega ujetništva sta došla invalida Jožef Gropaje iz Trsta in vojak 87. pešpolka Vincenc Mikse.
—• Za pisarniškega ravnatelja na celjskem okrajnem sodišču je imenovan pisarniški višji načelnik Jakob Mesarec.
Živalski nestvori v Jadranskem morju. Iz Kotora poročajo, da so v Kotorskem zalivu opazili več morskih volkov, potem ribo sabljarico in več orjaških želv. Mo&rje je izplalo na obal tudi mrtvega morskega psa, katera žival je v Jadranu izredna redkost; živeti utegne v velikih podmorskih skalnih votlinah.
—	Zločin v Sarajevu. V Sarajevu so našli v njegovi hiši ubitega 70 let starega občinskega svetovalca Muhamedago Dži-no. Vrši se preiskava.
Vojake vesli.
Pogrešani vojaki. Angelj Kralj, pe-tošolec iz Gorice, Mirodvorna ulica 25, 58. I. R., 3. Baon, 10. Feldkomp., bil je ranjen dne 2. julija 1915 na gališki fronti, letnik 1895; odšel v fronto dne 30. maja 1915. Vljudno prosim, kdor bi kaj o njem vedel, naj blagovoli to naznaniti njegovemu očetu Štefanu Kralj v Duplje št. 15, p. Tržič, Gorenjsko, proti primerni odškodnini. — Iščejo se bratje Anton, Franc in Andrej Goljev-šček iz Liga pri Marijinem Celju nad Kanalom. Bili so vpoklicani k vojakom. Po njih povprašujejo starši, kateri sc nahajajo v Italiji. Kdor kaj ve o njih, naj sporoči Mariji Križnič, Steinklamm bei Rabenstein, N.-Č. — Pogreša se Pertot Albert iz Gorice; služil je pri pešpohku št. 97, 6. stotnija. Nahajal se jc na gališki bojni črti. Od leta 1915. meseca julija se ne sliši nič o njem. Kdor bi vedel kaj o njem, se prosi, da naznani njegovi ženi Ceciliji Pertot, Wagna pri Lipnici, baraka št. 33, Štajersko. — Kdo ve, kje bi se nahajal Anton Peršolja, doma iz Huma pri Koj-skem, star 46 let. Šel je bil z volmi in vozom vozit k trenu in se je nahajal junija in julija 1915 pri nekem voznem oddelku na italijanskem bojišču; od tistega časa manjka vsako poročilo o njem. Komur bi bilo znano njegovo sedanje bivanje ali naslov, prosim, naj
blagovoli proti povrnitvi eventuelnlh stroškov, naznaniti na naslov: Ivan Ivalšek, c. kr. finančni nadpaznik, Ter-nova pri Gorici. — Sever Franc, doma iz občine Dornberg, sedaj begunec, vas Svedje 13, Medvode, Gorenjsko, išče svojega sina Sever Rudolfa, roj. 1896, ki je služil pri 97. pp., 1. stot., 20. marš-baon, in ga pogreša že od 11. junija 1916. — Alojzija Blažica iz Št. Petra pri Gorici, begunka, sedaj na Viču-Glince št. 23 pri Ljubljani, išče svojega moža Alojzija Blažica, ki je služil pri 27. domobranskem pešpolku, 5. stot. Pogreša se ga že od oktobra 1916. — Ivan Bizjak iz Rihenberka, sedaj begunec, Ba-rakenlager 59, Stinklamm, N.-O., išče svojega sina Franca Bizjak, ki je služil pri 20. lov. baonu, 2. stot., 1. vod. — Kdor kaj ve, kaj bi se bilo zgodilo s Francetom Logondrom po domače For-tunovim iz Pevna pri Škofji Loki, vojakom 27. dom. polka, naj to izvoli sporočiti Ivanu Podgorniku, višjemu poštnemu oficijalu v Ljubljani. Njegov zadnji naslov je bil: Franc Logonder, 18. komp, Korpstraingruppe 23. Od oktobra 1914 ni nobenega glasu več od njega. — Marija Ciglič iz Št. Ferjana pri Gorici, begunka, stanujoča na Ježi-ci št. 36 pri Ljubljani, išče vojaka Jožefa Fakin iz Gorenjega Cerovega, ki je odšel s trenom in od takrat ne ve nič več zanj.
Primorske novice.
Smrtna kosa, Umrla sta v Malov-šah pri črničah posestnika in gostilničarja \v. Dolge njive pod Sv. Goro, Alojzij in Frančiška Poberaj, begunca. Gospodinja je dalje časa bolehala, gospodar Alojzij pa jc prišel zvečer iz dela domov, obšla ga je slabost in je izdihnil. Dobre pol ure za njim mu je sledila njegova žena v večnost. Pač redek tragičen slučaj. N. v m. p.!
lj Obletnica padca Gorice je bila včeraj. V teku 12 mesecov si Italijani svojega stališča niso mogli tako utrditi, da bi bili neomejeni gospodarji Gorice. Bog z našimi junaki, da se to nikdar ne zgodi in da skoro pride čas, ko nad Gorico zopet zavihra čestita avstrijska zastava.
Skupno število šolskih otrok na slovenskih ljudskih šolah v Trstu (125 razredov) jc naslednje: 1968 (CMD) 4-.2658 (občinske šole v spodnji okolici) -I- 2008 (občinske šole v zgornji okoli-ci), torej 6634 otrok (3178 dečkov in 3456 deklic) in od teh 6616 Slovencev.
Razpisana je do 20. sept. 1917 ustanova Blaža Rjaveč. Pravico do nje imajo učenci sorodnikov in učenci iz župnij Batuje in Šempas. Prošnje je vložiti pri c. kr. namestništvu v Trstu.
Županstvo občine Renče, točasno v Št. Vidu nad Ljubljano, z ozirom na razna vprašanja glede razdelitve denarja, katerega je občina prejela kot na račun odškodnine za koruzo in krompir sporoča, da ta denar, katerega se strankam točasno razpošilja, je samo za tista zemljišča, koja se nahajajo v katastralni občini Renče. Oni občinarji, kateri imajo svoja zemljišča v Bukovici, naj se tozadevno obrnejo na županstvo občine Vrtojba na Verdu pri Vrhniki. V svrho, da se jim zamore odpo-slati denar, naj se posestniki, oziroma zastopniki gospodarjev hiš, štev, 114, 134, 151, 188, 144, 219, 249, 349, 377, 289, 307 in 178 v Renčah, nadalje Cotič Frančiška, bivajoča v hiši št. 68 in Povodnik Jernej, stanujoč v hiši št. 363 v Renčah,
Ob zračnem napadu na Pulj v nočeh 3- in 4. t, m. je bil med drugimi ubit sin odličnega Hrvata Gezzana. Izmed hiš je zračni pritisk poškodoval tudi hišo Lacka Križa.
Smrtna kosa. Po kratki bolezni je umrla včeraj, dne 8. t. m., v ljubljanski bolnišnici soproga nadučitelja iz Kronber-ga pri Gorici gospa Karolina Vilhar. Po-kojnica je bila doma iz Velikih Žabelj. Z družinp je bivala kot pregnanka v Ljubljani. Pogreb se vrši jutri, v petek, dne 10. t. m. ob pol 2. popoldne iz mrtvašnice deželne bolnišnice. N. p. v m.! Spoštovani družini naše sožaljel
Vesti o naših v Italiji. Fran Trpin iz Št. Florijana, sedaj interniran v Italiji, je pisal Josipu Maraž, da mu gre tako, kakor ne bi bil nikoli mislil. »Četudi nisem na Dvoru,« tako piše, »me sreča vendar ni zapustila. Kje so pa moji bratje? Rad bi jim pisal, a nimam naslova. V upanju na srečno svidenje pošiljam vsem rojakom domači pozdrav. Franc Trpin, internato, Maršala — Sicilia, Italia.« — Iz Italije sta se oglasili internirani družini Kragelj (Šiš-karji) in Vogrič iz Srednjega. Nastanjeni so: Cordenons, Pordenone, prov. Udine. Vogrič išče svojega sina Jožefa, ki je služil pri 33. arti, reg., bat. 6, Kdor bi kaj vedel o njem, se prosi, da sporoči na naslov: Marija Kragelj, Pečine, p. Slap ob Idriji, Tolminsko,
Vojak Ludovik Jančič nam je poslal svoj naslov, Dobi se ga v uredništvu.
Dr. A. Novačan se nahaja v Mariboru, Blumengasse 23, II. nadstropje.
LjiijfiiisKe novice.
lj Operni večer v deželnem gledališču. Jutri v petek ob pol 9. uri zvečer gostujeta v dežel, gledališču v Ljubljani člana kralj, hrvatske opere iz Zagreba: primadona Slovenka gdč. Mira Korošec in bariton tržaški Slovenec g. Robert P r i m o ž i č. Spored koncerta: I. del: Leoncavallo: Prolog iz opere »Bajazzo«, poje g. Robert Primožič. — Slovenske pesmi, poje gdč. Mira Korošec. — Mayerbeer: »Dinorah«, romanca, poje g. Robert Primožič. -- Zaje: Dvospev iz opere »Zrinjski«, pojeta gdč. Mira Korošec in g. Robert Primožič. — Odmor. — II. del: Puccini: Romanca iz opere »Tosca«, poje g. Robert Primožič. —- Saint-Saens: arija iz opere Samson in Dallla, poje gdč. Mira Korošec. — Čajkovski: arija iz opere »Pikova dama«, poje g. Robert Primožič. — Čajkovski: arija »Tatjane« iz »Onjegina«, poje gdč. Mira Korošec. — Zaje: romanca iz opere »Zrinjski«, poje g. Robert Primožič. — Vstopnice se dobivajo danes do 8. uro zvečer pri blagajni v de*, gledališču in jutri v petek od 10. do 12. ure in ocl 4. do pol 9. ure zvečer.
lj Vojaški oblasti na uho. Prejšnji teden so sneli že zvonove iz nekaterih ljubljanskih stolpov. Ti zvonovi — nekateri razbiti — sedaj leže ob stolpu na trgu. Tako na primer so na Sv. Jakoba trgu že 6 dni zvonovi. Otroci tolčejo po njih, od razbitih krušijo cele kose in kradejo. Kdo povrne škodo cerkvam? Ljudje sc zgražajo. Naj sc zvonove tudi hitro spravi na varno.
lj Pokopali so Ačeraj popoldne najstarejšo hčerko gospoda občin, svetnika in hišnega posetnika J. Šerjaka, gospodično Julko š orjakovo, konto-ristinjo tvrdke Ant. Krisper. Dolga, zelo mučna bolezen jo je v najlepši dobi 20 let odvzela skrbnim staršem. Veličasten pogreb jc pričal, kako ljubezen je uživala pokojnica med koleginjami in součenkami. Svetila jej večna luč! Ve-lecenjeni rodbini naše iskreno sožalje!
lj Razdelitev čebule na uradniške karte. V petek, dne 10. avgusta bo mestna aprovizacija ljubljanska iz svojega skladišča v cerkvi sv. Jožefa oddajala na izkaznice uradniških skupin čebulo po 40 vin> kilogram. Določa se naslednji red: od 2. do 3. popoldne 1, skupina, od 3. do pol 4. II, skupina, od pol 4. do 4. III, skupina, od 4. do pol 5. IV. skupina. Na vsako osebo odpade po pol kilograma, nobena družina pa nc dobi več kot 5 kilogramov čebule. Pripraviti je drobiž.
Gospodarske Beležke.
Žetev kopriv. Koprive so sc v tekstilni in papirni industriji izvrstno obnesle; ravno tako so se izkazale kot hrana in krma. Skrbeti treba, da se tudi letos pobero in izkoristijo vse koprive, ki rasto po grob-ljah, mejah itd. S pobiranjem se mora nemudoma začeti, in sicer se morajo koprive žeti, ne pa ruvati. Prva skrb bodi, da se koprive ne puste sveže na kupu, marveč da se na redko raztrosijo in dodobra po-suše, ker drugače zelo rade plesne. Suhim koprivam naj sc osmuče listje, ki je izvrstna krma za vse domače živali; s tem se prihrani nekaj prevoznih stroškov. Suho koprivno steblovje, ki naj se odda v industrijske svrhe, se plačuje po 14 K za 100 kg (osmukano ali z listjem); suho koprivno listje pa po 16 K za 100 kg.
Harašafte Jiivenca."
Nov Križev pol.
Sv. Petra cerkcv v Ljubljani je do. bila te dni nov križev pot. — Poglavij na stvar pri križevem potu so blagoslovljeni križi. Vajeni smo bili prav te križe imeti za postranski dekor, za ne-važno okrasje, ki so je vrh okvirja pri-trjalo, kar je celo skupino velikokrat bolj motilo kot krasilo. Z veseljem smo opazili, tla je arhitekt g. poročnik Vur-nik, ki je okvir risal, poizkusil križ umetniški akcentuirati, ga kot najvažnejši predmet na križevem potu dobro poudariti, tako da bi bil opazovalec prisiljen križu več pozornosti posvečati. S tem seveda še ni rečeno, da bi križa ne bilo mogoče še bolj poudariti — arhitekt sam trdi, da bi ga bil moral še veliko bolj, in sam pred seboj se s tem opravičuje, da jo to eno njegovih prvih mladostnih del — vendar moramo reči, da je vprašanje križa v tem slučaju tako dobro rešeno, kakor doslej še nismo videli. Okvir sam je čisto preprost: štiri, primeroma tenke, nekoliko poglobljene svetlorumeno barvane stene, ki jih na zunanjih stranicah oklepajo zlati. svetlolikani, močno stilizirani, debo-
li lotovi listi, ali če raje hočeš: s poprečnimi žlebiči delcorirana, na sprednji strani ob žlebu nazobčana blazina. Vrh okvirja se ta dekor izgublja za originalno stiliziranimi perutnicami dveh angelskih glavic, iznad njiju se pa razvije tričetrtkrožna vdolbina, okrašena na zunanjem in notranjem robu s pozlačenimi krogljicami. V to vdolbino je na temnovišnjevo dno postavljen širok rjav križ. ki se mu omenjeni angelski glavici klanjata in ga adorirata.
Arhitekt je hkrati varoval slikarja; ozki sprednji pas z notranjima stranicama je svetlo rumenkast, le ozek zlebič v globini ob sliki je zlat, toda ker ga visoke stene obsenčijo, nevtralno učinkuje (terra siena). Če bi bile pa stene zlate, svetloslikane, bi barve mestoma lahko popolnoma ubile. Sploh je v okvirjih v kar moč preprosti obliki na-kupičena silna moč, delo je tako zaokroženo, tako enotno in tako silno, da ne moremo drugega, kakor prevzeti kritiko, ki jo je izrekel eden naših odličnejših umetnostnih zgodovinarjev z besedo: Vsak okvir zase je umetnina.
Slikal je prizore g. c. kr. profesor Anton Koželj. Delo ni kopija, ni posnetek, kar se je pri nas tudi za največje cerkve redno dogajalo, ampak samostojno zasnovano; marsikako dobro misel je slikar dobil v vizijah blažene Katarine Emmerich. Tako n. pr. Simon do devete postaje pomaga Jezusu križ nositi, pa vselej v drugačnem položaju. Nečemo sicer trditi, da ta misel nikjer ne uide k Fiihrichu, Feuersteinu... sicer so pa še večjim mojstrom različni predhodniki pot utirali. — Najboljša med vsem bo pač zadnja postaja, prinesel jo je v reprodukciji svojčas tudi »Ljubitelj krščanske umetnosti« in jo pohvalno omenjal. Najboljši Kristusov obraz bo morda na XIII. post.; na XI. in X. nam Kristus zlasti glede anatomije ne ugaja tako zelo; splošno je pa župlja-nom Kristus menda najbolj všeč, zlasti ker je vsled bele halje tako viden. Zelo ljubek je na V. postaji fantek, ki nosi nadpis za Jezusov križ, morebiti sploh najboljša figura; pravi farizej, len hinavec, je rdečelični debeluh X. postaje, dobro učinkuje rimska palača z belega marmorja v ozadju I. postaje itd. Škoda, da ni kronogram na isti postaji slikan kot vdolbina; kakor je sedaj, nekoliko preveč vsiljivo iz slike vun tišči; glasi se: Za Časa strašne stiske tebi, o trpeči KraLI Dare MIrV proseč žVp-Llanl. — Če omenimo še to, da so postaje, kjer prevladujejo ženske, v celoti skoraj boljše komponirane, nego ostale, smo krof. Koželjevo delo dovolj jasno označili.
Tipi niso liistorično-judovski, čeprav historično orientalski odeti, ampak obrazi izdajajo naše poštene Kranjce, tudi biriči in rabeljni, ki jih je bolj poza kot resnična neusmiljenost, ne morejo svoje kranjske mirne krvi zatajiti. Stotnik XII. postaje n. pr., ki se v svoji izrazitosti kot slikarsko delo dviga visoko nad povprečni nivo, je naš možakar, prav tako Simon, Veronika s hčerko in drugih vse polno.
Proefsor Koželj nam je že davno znan kot. spreten risar in plodovit ilustrator (Mohorjeva družba, vojne razglednice) in kot tak se je tudi tu pokazal, dasi nam ne vselej enaka anatomija razodeva, da ni vsega po naravi preštudiral, česar glede na plačilo — 200 K za eno postajo — tudi ni moč zahtevati. Za tako nizek honorar more delati le mož, ki ima že drugod zagotovljeno eksistenco. Kljub vsemu slike v notranji sili in moči duha, tiste sile in moči, ki je v okvirjih vtelešena, seveda ne dosezajo, vendar pa bodo v naši kulturni zgodovini važen dokument umetnostnega teženja sedanje dobe.
Okvirje je izdelal spretno podobar Fr. Pengov v Ljubljani; le angelskima glavicama bi želeli nekoliko več voljno-sti in mehkobe.
Pričujoči križev pot je zlasti v okvirjih vnovič pokazal, kako malo srečno je bila cerkev po potresu prenovljena. Modro je umetnik ravnal, da je pri kompoziciji okvirjev gledal na bodočnost cerkve in jih ni v barvi harmoni-ziral po sedanjih mrtvih stenah, mračnem stebrovju, težkih obokih stranskih ladij in v starosti zapepolelih oltarjih, ampak po jasni svetlobi, ki se bo — čim se to prej zgodi, tembolje bo — v prenovljeni cerkvi veselo igrala med svetlimi stenami, kakor zrak v poletni vročini se svetlikajoč plavala pod lahnimi oboki in v lahnem trepetu objemala v svežih barvah in v živem zlatu blesteče oltarje. To je po potresu eden — sicer redkih — jako srečnih korakov pri prenavljanju šempeterske cerkve.
Sv. Ane dan smo hkrati imeli priliko opazovati novo, sicer jako majhno, toda zelo ljubko podobo sv. Ane.
Slikala jo je gospa Helena V u r n i k v Radovljici. Jako dobro je zadeto v obrazu sv. Ane sveto materinstvo, tista nežna skrb in miloba Bogu udane matere. Marija je ljubek otrok, popolnoma naiven, ki v svetem začudenju, presenečen nad lepoto božjo, posluša pouk ljube matere. — Tehnično razveseljujejo opazovalca polne, gorke barve, nič manj pa teženje, da se s čim manjšimi sredstvi čim večji efekt doseže. Tako n. pr. potrebuje elikarica za en predmet pogosto dve barvi (eno za svetlobo, drugo za rcnco), kadar je pa treba, pa zopet vso pestrost palete na sliko prenaša (primeri orientalsko bujno pokrivalo sv. Ane). Če se bo umetnica v tej versko poglobljeni, tehnično jasni in srcu našega naroda tako razumljivi smeri razvijala, smo upravičeni pričakovati, da nam bo polje naše upodabljajoče umetnosti od njene roke obdelano, še mnogo bogatih sadov obrodilo.
F. K.
Pri slabostih in boleč'ni v glav'., omotici, š^raacju v ušesih, tiščanju v prsih, udar.;ai>ju r-ca, kar povzročuje večinoma zaprtje, odrtrani. naravna „Franc-Josef" grenčica naglo in brez bolečin vzroke motenja prebave in povzroči, da zanesljivo zgine vretje.
Samostojna, razumna prodajalka,
srednje starosti s kavcijo s» sorejme -a trgovino z modnim blagom za gospode. Ponudbe pod „samo-stojna" na uprovo „Šlovenca' do konca tega me-meseca.	1937
JW	-mm
krompirja ali sadja
gre v sklac"j?2e, ki se z malimi stroški da predelati tudi za vilo. Isto ima in ga odda v'najem eventuelno proda lastnik An on Maver, ho. tal VEGA, Ljubljana Spodnja Šiška, Celovška cesta št 26.
J-Cupim srednje
z nekoliko njivami, travniki in malo gozda v okraju Kranj. Kdor ima kaj primernega naprodaj, naj se oglasi pismeno ali o?ebno pri
I. Krek, Stara loka št. 83, pri Škofji Loki.
Ifofna zoeza kranjskih hoagiuiHinSh za-podoa in hasiinmisili društen t. z i.o.z. — Liublana, Franca Jožefa eesia 5
razpisuje s tem službo
Reflektanti, ki so povsem trgovsko izobraženi, naj pošljejo svoje oferte na predsedstvo do 15. avgusta.	1948
Prosim, oglejte si predležeče oblike nog, in ne bodete prišli težko do prepričanja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagoilena. Človeške noge niso vse enake oblike, vsaka noga ima svoje posebnosti, in te posebnosti upošteveti je dolžnost vsakega izkušen, veščaka.
Poskusite pri:	2472
Fran Szaefner
specialist za ortopedična In anatomlčna obuvala
Ljubljana, Selenburcjova ul. 4.
Sprejmejo se
za izdelovanje cementnih strešnikov
i proti dobremu zaslužku; sprejmejo se I tudi taki, ki niso še vajeni in bi se hoteli privaditi, pri tvornici cementnih izdelkov, Anton Cihlar, Ljubljana, Du-i najska cesta 87.	1943
Čebula-česenj
MaUovske-ogrske pokrajine veleprima kakovost, dobro dozorel, trpežen za zimske mesece, oddaja in razpošilja v vsaki množini od 100 kg dalie (prevoz prost tudi razven Kranjske dežele) na trgovce, zavode ln bolnice, takoj ter v teku meseca avgusta po v primeru od strani ogrske vlade dolo£enih maksimalnih cenah, piosto Ljubljana, solidno kalkulirano v vrečah po 50 kg, 1'ranko vreče, veletrgovina Iv. A. Hartmanna n si. Aug. Tomažič, Ljubljana.	1D42
jJJ -if.-	yy
imgrffeasssMS kosiini sfnsi
U
enovprežen, kosi 31/2 čevlja na široko, 1 rezerv, nož, skoro nov, se prasSa radi premenjenih razmer. Cena od železnice Spital-Milštadsko jezero K 600 — Vprašanja na: Jan. Rieder, Milštat, Koroško.
Kupi se:	1951
1 pisalni stroj ^ ognjen
W najem se vzame:
aii drvarnica
za shrambo kuriva. Ponudbe sprejema iz prijaznosti Ludovik Tomažič, Ljubljana, Katoliška tiskarna.
Proda se okolu 12 vagonov lepega, 20 cm debelega in čistega
1
V-




Cena po dogovoru. Vprašanja na Jos., Renko, pos. Brdce št. 6, pošta Trnovo na Notranjskem.	----
1939
Trgovski pomočnik
zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, se sprejme takoj pri Kon-zumnem društvu v Kropi, kamor so nasloviti tozadevne prošnje.
njitu« sprejme za čas vojne zaupno mesto kot poslovodja, blagajnik ali SDCž Primerno. — Kavcija na razpolago. — Prijazne ponudbe pod »Naj-treafti	boljše reference« na upravništvo »Slovenca".
Zahvala.
Za obile dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom prerane izgube naše srčno, nadvse'ljuDljene hčerke in sestrice, oziroma nečakinje, gospodične
Juiei Še rja k
kontoirstinje tvrdkp flnt, l^pi.-spep
izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo, globoko čutečo zahvalo.
Osobito pa se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, prečast. gg. župniku Janko Barletu ter kanoniku I. Sušniku za tolažeče obiske in tolažiine besede med dolgo boleznijo, in mestnemu katehetu R. Čadež-u za udeležbo pogreba; iskrena zahvala bodi dalje veleč, gospodičinam učiteljicam, sošolkam in koleginjam ter vsem, ki so preblago rajno mnogokrat obis ale v njeni dolgi bolezni, jo tolažile in ji lajšale bolest, čislani tvrdki Ant. Krisper, velecenj. osobju tvrdke flnt. Krisper, ki se je v teh resnih časih izvanredno žrtvovalo, šentjakobski Marijini družbi za spremstvo ter krasne darovane vence, vsem gospi-cam za prekrasne darovane šopke, gosp. M. Franzl za darovane cvetlice, posebno še belo oblečenim gospicam, ki so s cvetjem in šnpki spremile rajno na zadnji poti, ter cenjenemu občinstvu za obilno spremstvo k zadnjemu počitku naše nepozabne hčerke.
LJUBLJANA, dne 9. avgusta 1917.
Globoko žalujoča rodbina j. Šerjakova.
Vpoštevajo se le pismene ponudbe z navedbo cen.
136
Zahvala.
Vsem, ki so našo preljubo rajnico
liueijo Detela
v njeni mučni holezni tolažili, ki so ob njeni prerani smrti z nami žalovali, ki so jo spremili k zadnjemu počitku in ji s cvetjem okitili krsto in grob, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo.
V LJUBLJANI, dne 8. avgusta 1917.
Globoko žalujoči ostali.
m
Tisk »Katoliške tiskarne«.


Izdaja konzorcij. »Slovenca«,
Odgovorni urednik Mihael Mošker*