Poštnina plačana v gotovini. Maribor, četrtek 5. novembra 1936 Štev. 254. leto X. (XVII;) hJ-TtSK3tXT^3EJ^LaSHI MARIBORSKI Owe 1 Din VECERNK - Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 24S5 aHP ■nriim »99 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman _ |H v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Ogla- se sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 Prehodne mešane pokrailne * Te dni smo poročali o stališču, ki ga zavzemajo v reševanju lirvatskega vpra *anja Davidovicevi demokrati. To stališče je razvidno iz pisave DaVidoVičeve ga »Odjeka«, ki se, kakor smo poročali, zavzema za ustvaritev prehodnih mešanih pokrajin med Hrvati iti Srbi, ker bi se na ta način rešili lokalni problemi he terogenega mešanega terena, kakor sta na pr. Bosna in Hercegovina, in bi se isto časno ublažil v splošnem tudi njihov plemenski značaj v vseh odnošajilt ter bi se s tem olajšal uspeh jugoslovcnske ideje v bodočih pokolenjih. Sedaj pa odgovarja na vse to »Obzor«, ki pravi, da se to stališče Davidovičevih demokratov ne moro pobližje razpravljati, dokler se kon čno ne ve, katere oblasti se smatrajo za Prehodne in heterogene in kakšna bi bila njihova funkcija in položaj napram celoti. Zdi se pa, da niso ti predlogi zagrebškim političnim krogom všeč, kar je razvidno tudi iz pisave zagrebškega »Obzo-ra«, ki pravi v tem odgOVoru beograjskemu »Odjeku«, da je zadovoljstvo Hrvatov, Srbov in Slovencev z državno celoto sigurno močnejša zveza med njenimi sestavnimi deli kakor kakšne prehodne heterogene oblasti. Zatem pa še polaga : Davidovičevim demokratom na srce, da bi bilo potrebno predvsem to, da opustijo demokrati, če si zares želijo sporazuma, vse nedoločene formule iti da ne nastopajo sedaj kot predstavniki srbskih interesov, potem pa zopet kot jugoslovenski ideologi.« Vsebolj prodira spoznanje, kako globoki so miselni prepadi med zagrebškim i beograjskim krilom Združene izven-Parlamentarne opozicije. OBČINSKE VOLITVE V 80 OBČINAH. Dne 6. decembra bodo občinske volitve v 80 občinah dravske banovine. Med drugim bodo volitve v trgu Konjice, v Veržeju pri Ljutomeru, v Cerkvenjaku, •furovskem dolu, Pesnici, pri Sv. Benediktu v Slov. gor. in v Ščavnici, (vseh Petero občin v srezu Maribor levi breg). | V srezu Ptuj bodo volitve v Grajeni, Kogu, Majšperku, Osluševcih, Rogoznici, Slovenjivasi, pri Sv. Obrazu v Sloveli, gor. in Sv. Miklavžu. Razen tega bodo Se volitve v Slovcnjgradcu. Šoštanju in »elenju. Nacionalizacija letalske tvor niče v RAKOVICI. V smislu izjave finančnega ministra pušana Leticc je ministrski svet izdal od-‘°k o odobritvi odkupa tuje udeležbe pri delniški glavnici industrije letalskih mo-°riov v Rakovici v svrho nacionaliza-tega podjetja. Pogajanja z zastopnici tujih delničarjev so se pred nedavnim *°nčala s popolnim uspehom. Naša dr-“pva postane s tem izključni lastnik industrije letalskih motorjev v Rakovici. IZVOZ LESA V ITALIJO. ?avod za pospeševanje zunanje trgo-ine v Beogradu pripravlja poseben pra-dnik, s katerim se ureja izvoz lesa v Mijo na podlagi izvoznih dovoljenj. Ta k eP se pripravlja radi tega, ker je ontingent lesa za izvoz v Italijo premaj-|.?n> da bi se mogla lesna trgovina v Ita-qJ0 razvijati v obsegu pred sankcijami. Cenjeni pravilnik bo veljal samo za iz-02 mehkega lesa, dočim bo izvoz trde-*a lesa še nadalje svoboden. »Jugoslo-v.euskj Kurier« sporoča, da ne bo bodo-' izvozni kontigervt mehkega lesa obse-jjJ sumo Italije, ampak celotni izvoz Mšega lesa iz Jugoslavije. Snubljenje Jugoslavije se nadaljuje BUDIMPEŠTA, 5. novembra. Vsi jutranji listi prinašajo na vidnih mestih vesti o predstoječem državnem obisku madjarskega regenta admirala Hortyja hi povdarjajo, da bo Horty v Rimu obiskal kralja Italije in cesarja Etiopije, V njegovem spremstvu bosta predsednik madjarske vlade Darany in zunanji minister Kanya. Madjarski gostje se bodo zadržali v Rimu 4 do 5 dni. Predvideva se cela vrsta svečanosti, katerih cilj je, manifestacija italljansko-inad* jarskega prijateljstva ter manifestacija politike, ki jo je napovedal Mussolini v svojem milanskem govoru. Listi naglašajo, da bo Mussolini uporabil to priliko za dalekosežne politične izjave ter se veruje, da bo ob tej priliki popolnoma vpostavljena madjarska suverenost na ta način, da se bo proglasila v Madjarski splošna vojaška dolžnost in da se bo s tem storil prvi korak v prav cu revizije trianonske pogodbe. Ta obisk se napoveduje neposredno po že napovedanem obisku italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana v Budimpešti, po dunajski konferenci držav rimskega pakta. Zanimivo je, da povdarjajo madjarski in tudi vladni listi, da se bo iz italijanske strani vrnil ta obisk še v teku tega leta v Budimpešti. Ne navajajo pa listi ničesar o tem, kdo bo tista oseba, ki bo ta obisk vrnila. V političnih krogih se doznava, da bi v Budimpešto prispeli italijanski kralj, prestolonaslednik Umberto in Mussolini. TRST, 5. novembra. »II Piceolo« nadaljuje s pisanjem o potrebi iskrenega prijateljstva med Jugoslavijo in Italijo. Jugoslavija, tako Zatrjuje omenjeni list, nima vzroka, da se boji madjarsko italijanskega prijateljstva. Mussolini je dobro premislil vsako besedo svojega govora. On ve dobro, tako navaja list, da se italijansko madjarski ter italijansko jugoslovenski interesi ne izključujejo, ampak se skladajo v smislu sigurne politične in gospodarske dobrobiti navedenih treh držav. RIM, 5. novembra. V zvezi z vestmi o službenem posetu madjarskega regenta Hortyja v Rimu, piše »Corriere della Sera«, da bo najvažnejša točka dunajske konference držav rimskega pakta, kateri bo sledil Hortyjev poset v Rimu, službeno priznanje italijanskega cesarstva od strani držav rimskega pakta. Glede obiska grofa Ciana v Budimpešti med 13. in 16. novembrom se bodo obravnavala predvsem vprašanja, ki se tičejo odnošajev med Madjarsko in sosednimi državami. Posebna pažnja se bo posvetila odhošfljem med Madjarsko in Jugoslavijo. Po pisanju navedenega lista so po Mussolinijem govoru podani najlepši izgledi za zbllžanje Italije in Jugoslavije, ki ne bi pomenilo samo prijateljstva na Jadranu, ampak ki bo tudi velike važnosti za odnošaje med Madjarsko in Jugoslavijo. List povdarja, da se bo po dunajski konferenci izboljšalo razmerje med Madjarsko in Jugoslavijo in da ne bo na tej konferenci govora o restavraciji Habsburgovcev, ker je to notranje aVgtrljsko vprašanje. Na dunajski konferenci so na dnevnem redu sledeče točke: 1. službeno priznanje italijanskega cesarstva, 2. obravnavanje avstrijsko nemških ter italijansko nemških odnošajev. 3. Oblikovanje skupnih pogledov za sodelovanje z državami Male antante, zlasti z Jugoslavijo. 4. Formulacija konkretnega načrta za gospodarsko obnovo v podonavskem bazenu. 12 htdiioHou glasov verne NEWYORK, 5. novembra. Ogromna zmaga Roosevelta v 46 državah proti Lamjonu, ki je zmagal komaj v dveh državah je zbudila v vsej državi veliko veselje. Roosevelt si je priboril nič manj kakor 12 milijonov glasov večine. V svoji brzojavni Čestitki Rooseveltu pravi njegov edini v poštev prihajajoči protikandidat Landon, da je govoril pri teh volitvah narod in da se mora njegova volja spoštovati. Volilna borba je bila koncentrirana na dve osebnosti, to je na kandidata demokratske stranke Roosevelta ter rca kandidata republikanske stranke guvernerja srednjeameriške država Kansas Landona. Vsi ostali kandidati so bili brez vsake važnosti. Za razliko od prejšnjih volitev pa ni bila topot volilna borba klasična borba med dvema strankama. Na demokratski strani je bilo precej pojavov secesije. Tako je večina demokratskih prvakov zapustila Rooseveita ter osnovala Jcffersonsko demokratsko ligo (po ustanovitelju demokratske stranke Thomasu Jeffersonu), ki je Roosevelta ostreje napadala kakor sami republikanci. Med temi demokrati se je nahajal tudi bivši predsedniški kandidat in guverner države New York Al Smith, ki je živahno agitiral za republikanca Landona. Topot ni šla borba za eksponenta demokra- Avsteija $adm v tuckatUi&etH tov ali republikancev, marveč za Roosevelta ter njegovo politiko, ki jo predstav Ija New Deal ter vso njegovo socialno gospodarsko politiko, ali pa proti Rooseveltu. Landon sam po sebi ni bil v ameriškem političnem življenju znana osebnost. Glasovati za Landona je bilo id;n-tično z glasovanjem proti Rooseveltu. To pomanjkanje enake popularne osebnosti, ki bi se mogla postaviti nasproti Rooseveltu, je odločilo končno triumfalno Rooseveltovo zmago, s kakršno že nad 160 let ni zmagal noben kandidat, saj znaša Rooseveltova večina nad 12 milijonov in je doživel sličen triumf še samo Monroe, ki je dobil vse volilne može razen enega, ki so ga takrat izvolili iz pietete, da se ne bi dosegla soglasnost, s katero je bil izvoljen za predsednika George Washing ton. Od 531 volilnih mož je dobil Roosevelt 523 in je od 48 drža,v dobil večino v 46. S tem triumfom je doživela ameriška plutokracija in ameriška industrija, katerima je Roosevelt napovedal borbo, strahovit poraz. Malih ljudi ni prav nič motila svoječasna razsodba vrhovnega državnega sodišča, ki je proglasil Rooseveltova glavna reformna zakona N. R. A. ter A. A. A. za protiustavna. Šli so eno-dušno volit Roosevelta, ker mu zaupajo. DUNAJ, 5. novembra. V zvezi z rekonstrukcijo avstrijske vlade se v dobro poučenih krogih povdarja, da pomeni nova avstrijska vlada korak naprej v vposta- vitvi habsburške monarhije v Avstriji, saj se smatrajo vsi novi ministri kot izraziti eksponenti monarhistične in starokrščansko socialne, to je demokratične struje. ZAPLENJENI BROŠURI. DOBER KRISTJAN GLAVNO? V »Delavski politiki« beremo: »Zaplenjeni brošuri. Oblast ie zaplenila brošuri: Franc Erjavec, Za staro pravdo In Jurij Skopecs Kaj hoče kmečko-delavska zveza (Jurij Skopec je psevdonim Frana Erjavca). Obe brošuri sta izšli 1920. leta v Učiteljski tiskarni, kjer se je takrat tiskal tudi socialistični »Naprej«, kjer je sodeloval tedaj g. Fran Erjavec, sedaj šef v prosvetnem ministrstvu. Vsako razširjenje ali izposojanje teh brošur je prepovedano, na kar opozarjamo zlasti knjižničarje, da ne bodo prišli v navzkrižje z zakonom.« * »Ne gre za to, če si kristjan. Nedeljski »Slovenec« napada spet krščanske so-ciaice in razodeva s svojo polemiko, da no gre za to, če si katoličan ali dober kristjan, temveč veren pristaš JRZ moraš biti. Bog ve, alt se bo uvedlo tudi to, da bo pisarna JRZ tista, ki bo v bodoče edino upravičena deliti nravstvena spričevala?« POJASNILO JAVNOSTI. Današnje »Jutro« objavlja: V gotovih krogih se že nekaj časa sem raznašajo govorice o nekilf spremembah pri »Jutru« in ostalih naših listih. Beograjsko m ljubljansko glasilo JRZ jih objavljata vsak po svoje: »Slovenec« beleži, da so nekateri člani konzorcija »Jutra« izstopili in da je pri naših listih prevladala skupina, ki da je povezana z gotovimi industrijskimi krogi. To je od kraja do kohca izmišljeno. »Jutro« in ostali naši listi niso bili in niso v nobeni zvezi s katerokoli industrijsko ali gospodarsko skupino in niso odvsni niti z enim dinarjem Od nikakega privatnega kapitala. Naši listi so ustanovljeni izključno za službo napredni in nacionalni jugoslovenski politiki in bodo kakor dosedaj tudi v bodoče pod vodstvom svojega direktorja g. dr. Alberta Kramerja ostali zvesti temu svojemu poslanstvu.« UČITELJSTVO NA BRANIKU. Niška »Revija« je napisala na naslov našega učiteljstva simpatičen članek, v katerem razpravlja o važnosti učiteljskega poklica in o veliki vlogi, ki jo igra u-Čitelj pri vzgoji mladih generacij. Članek izzveni v tole ugotovitev: »Učitelji so bili in ostanejo nositelji nacionalnih vrlin, ljubezni do kralja in domovine, resnice, svobode in demokracije. Niti -v najtežjih trenutkih naše nacionalne prošlosti se u-čiteljstvo ni odreklo ne ene od teh vrlin in tudi danes v časih splošne zmede in velike napetosti med narodi, bo učiteljstvo, ako bo v nevarnosti obstanek naše narodne države, prvo na braniku za kralja in domovino.« DR. ŠARIČ PROTI K1NOMATOGRA* FOM. Organ vrhbosanske nadškofije »Vrh-bosna« objavlja okrožnico nadškofa dr. Ivana Šariča o prepovedi zahajanja v ki-nomatografe. Nadškof dr. Šarie komentira papeževo encikliko »Vigilanti cura« ter na osnovi omenjene enciklike prepoveduje vsem duhovnikom na področju vrhbosanske nadškofije, potem šolski de-ci in redovnikom v zavodu, da obiskujejo kinomatografe brez njegovega izrecnega dovoljenja. Tudi se napoveduje skupna akcija katoliškega episkopata s ciljem, da se kinematografi ne obiskujejo... Kaj porečejo lastniki kinov »Union« v Ljubljani ter »Kodeljeva«. Nove ter izbrisane obrtne pravice v Mariboru HBBSK*!*S5SWSrT*w V mesecu oktobru 1936 so bile izdane sledeče nove obrtne pravice: Erbus Franc, trg. z mešanim blagom na drobno, Meljska c. 9; Weixl Viiko, trgovina z godali in pripadajočimi potrebščinami na drobno, Jurčičeva ul. 8; Jugoslav. P. Beiersdorf &. Co., d. z o. z., proizvajanje zdravil in zdravilnih specialitet tvarin 'in preparatov, kolikor to ni izključna pravica lekarn, podjetij za proizvajanje zdravil biološkega izvora za zdravljenje in zaščito zoper bolezni pri človeku in živalih, Koroška c. 19; Siter Olga, mo-distinja, Kopališka ul. 2; Krope Cecilija, krojaštvo ženskih in otroških oblek, 'Stolna ul. 1; Šporar Marija, trgovina z mešanim blagom na drobno, Mlinska ul. 40; Zelenko Ljudmila, strojno pletilstvo, Slovenska ul. 26; Inž. Derganc Otmar, izdelovanje pletenine iz rafije, Miklošičeva ‘ul. 6; Šapec Mirko, izdelovanje podaljšanih obešalnikov »Ideal«, Vojašniška 10; Derenčin Stanko, strojni ključavničar, Židovska ul. 4; Zvajger Jakob, mesar, Vrtna ul. 8; Bračko Margit, trg. z mešanim blagom na drobno, Gosposka ul. 56; Komauer Hubert, trgovina z raa- nufakturnim in modnim blagom na drobno, Ulica 10. oktobra 5; Lipušek Marija, trgovina s starimi stvarmi, Meljska c. 9; Gotz Karolina, trg. s špecerijskim in delikatesnim blagom, Aleksandrova c. 61; Brglez Ivan, krojač, Grajska, ul. 5; Pelikan Ivan, slaščičar, Gosposka ul. 25; Povoden Lotka, trg. z mešanim blagom na drobno, Gregorčičeva ul. 14. Izbrisale so se pa sledeče obrtne pravice; Veigl Josip, trg. agentura in komisija, Maistrova ul. 23; Božiček Franc, trg. z mešanim blagom, Meljska c. 9; Lepoša. Roza, trg. z mešanim blagom ter prodaja žganja v zaprtih steklenicah, Gosposka ul. 56; Sikošek Katarina, trg. z mešanim blagom ter prodaja vina, piva in sadjevca v zaprtih steklenicah, Koroška c. 102; Fabjan Josipina, trg. z mešanim blagom, Gregorčičeva ul. 14; Hauptman Ana; brivski in frizerski obrt, Tržaška c. 63 (podružnica); Jeglitsch Marija, strojno pletenje, Slovenska ul. 26; Kolarič Marija, gostilna, Aleksandrova c. 38; Bischof Fr.idolin, izdelovanje in prodaja patentiranih lestev, Kacijanerje-va 'ul. 22. K borbam pred špansko prestolnico ZAPOSLITEV DELAVSTVA SE JE ZMANJŠALA. Konjunkturni razvoj posameznih industrij je v septembru 1936 pridržal svojo tendenco iz prejšnjih mesecev. Pomembnejše nazadovanje izkazuje gozdno-ža-industrija z letnim padcem — 664 jv ali 10%, in trgovina z letnim 1 . .m — 183 delavcev ali 5%. Največje letne prirastke izkazujejo naslednje industrije; gradnje nad zemljo +2235 delavcev ali 44%, gradnje železnic, cest, vodnih zgradb itd. +1852 delavcev ali 77%, industrija kamenja in zemlje +1214 delavcev ali 27%, tekstilna industrija (radi stavk samo) ' +897 delavcev ali 7%, kovinska industrija +880 delavcev ali 14% itd. Sezijskj razvoj je v glavnem dosegel svoj maksimum že meseca avgusta. V zadnjem mesecu ie padlo članstvo OUZD za — 182 delavcev ali 0.20 odstotka. Se-zija pojema predvsem pri teh industrijah: gostilne, kavarne itd. — 382, tekstilna industrija (radi stavk —364, industrija kamenja in zemlje —241 delavcev itd. — Obratno pa sezija narašča pri teh industrijah: gradnje železnic, cest in vodnih zgradb +317, gradnje nad zemljo +231. oblačilna industrija (začetek zimske mode) +153, trgovina +113 delavcev itd. AtSiAuko SLUŽBENE OBJAVE OKROŽNEGA ODBORA LNP V MARIBORU. Spored tekem dne 8. novembra t. ].: V Mariboru ob 9.30 na igrišču ob magdalen skem parku prvenstvena nogometna tekma SK Slavija (Pobrežje) :SK Mura. Služ bujoči odbornik g. E. Franki. Rediteljstvo SK Slavija. Ob 13.30 na igrišču SK Železničarja SK Železničar jun.:SK Železničar^ rezer., ob 14.45 prvenstvena tekma SK Železničar:Atletiki (Celje). Službujoči odbornik g. B., Skrabar. Rediteljstvo Železničar. Tajnik. Rovte. Voie fer pet. Echelle i ?.oeSbmosierra ^^IjRoblegdflsto BuitragoJ laCabrera so Km. o 10 Penaranda zova P.da alara Slin/iv e Espinar Gvadanfjm^ orrelagu Imenar Mo/ar \ n/A/ca/a de lllalba, II\Henares o rihuega pBudua ra acedon N&a/Jferal ^^JrEscorii orrgoo anda f^emb/o Maciota Almorox: ujsmonao. ar de O. f/lešcas. agueda „ Talavera Orope ranjue rancon Vafverde ohedas^t^ T „ Orgaz ^=Sts de *o/ede Iti -T.ii.a-' utntanar CtBaAaiJsŠio ttaui*o Predavanje v Ljudski univerzi. Danes zvečer točno ob 19. uri je nadaljevanje predavanja O postanku sveta, ki ga ima g. prof. Detela. Prvo predavanje iz tega cikla, ki je bilo v pretečenem tednu, je bilo zelo dobro obiskano in so poslušalci z zanimanjem sledili predavanju, ki so ga pojasnjevale številne slike. — Tudi tedenski žurnal je bil zanimiv in je to novost, ki obeta biti zelo dobra. Pred vsakim predavanjem se namreč kažejo aktualne slike pretečenega tedna in se kratko opišejo. Iz Sokolskega doma. Sokolsko društvo se pridno giblje. Komaj so neumorni diletanti podali v pretečenem tednu »Ne- dolžnega lahkoživca«, že se pripravljajo za novo igro. — Telovadci se pa pripravljajo za akademijo, ki bo v nedeljo dne 6. decembra. mmmmMmmuammasMmsuauaiMMmm Četrtek, 5. novembra ob 20. uri; »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Red B. Petek, 6. novembra; Zaprto. Sobota, 7. novembra ob 20. uri: »Ciganski primaš«. Red C. Nedelja, 8. novembra ob 15. uri: »Pohujšanje v dolini šentllorjanski«. Ob 20. uri: »Ciganski primaš«. Pri nocojšnji predstavi »Pohujšanja v dolini šentflorjanski«, ki bo za red B, igra namesto J. Borka ulogo notarja Milan Košič. V začetku prihodnjega tedna bo premiera Shakespearejeve razigrane in za-pletljajev polne komedije »Ukročena trmoglavka«. Uprizoritev v 13 slikah bo v režiji in posebni inscenaciji J. Koviča. Z izjemo enega samega odmora se bodo slike menjavale ob odprti sceni. »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« — popoldanska predstava. To nedeljo upri-zore ob 15. uri znano in žgočo ter rud! zabavno Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolmi šentflorjanski«. Delo je zrežirano in inscenirano na poseben način ter opozarjamo zlasti okoliško publiko na to predstavo. PTUJSKO GLEDALIŠČE: Petek, 13. novembra ob 20. uri: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Gostuje »Narodno gledališče« iz Maribora. Po dolgem presledku gostuje mariborsko gledališče v Ptuju v petek, 13. t. m. Gostje bodo uprizorili znano Cankarjevo farso »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«, ki je v Mariboru dosegla zelo velik uspeh. Režira glavni režiser J. Kovič, sodeluje Da skoro vse dramsko osobje. Posezite šimpreje po vstopnicah! ftlttislte .novice Jadranski dan — 31. X. proslavi tukaj-šni krajevni odbor »Jadranske straže« skupno s PJS gimnazije v soboto dne 7. t. m. ob 20. uri v zgornjih prostorih Narodnega doma. Narodno zavedno občinstvo naj se te proslave polnoštevilno udeleži. Vstopnine ni! Svinski sejem v Ptuju. V sredo 4. t. m. se je vršil redni svinski sejem, ki je bil istotako izredno dobro založen, kupčija pa je bila srednja. Pripeljali so 361 velikih svinj in 352 prascev, skupaj C?2 rilcev. Od teh so prodali 117 komadov. — Cene svinjam so ostale na isti višini, kakor so bile na zadnjem sejmu in sicer so bile naslednje: Pršutarji 5.50 do 6 Din, mastne svinje 6.50 do 7 Din, plemenske svinje 5 do 6 Din, za kg žive teže; mrtve teže 9 do 10 Din. Prasce stare do 12 tednov so prodajali po kakovosti od 50 do 140 Din komad. Prihodnji svinjski sejem bo 11. t. m. ČUVAJTE JUGOSLAVIJO! fig sueiu Kako sta se poročila s!avni tencr jan Kiepura in filmska zve.dmea M. Eggertova Kakor smo že poročali sta se pred nedavnim časom odločila svetovno znani in slavni tenor Jan Kiepura iri nič manj slavna filmčka igralka Marta Eggert, da se vzameta. Dne 31. oktobra je bila v Katovicah sklenjena ta toliko pričakovana zakonska zveza. V zgodnjih jutranjih urah sta mlada filmska zvezdnika v spremstvu Eggertove matere prispela v Katovice. Na kolodvoru ju je pričakovalo le malo njunih znancev, ki so jima izročili šopke najlepših svežih rož. Od tu se je podal mladi par v hotel »Monopol«, kjer je bilo za oba pripravljenih več sob. Vest o prihodu mladega poročnega para se je bliskovito razširila po vsem mestu. V nekaj minutah zatem se je pomikala proti hotelu »Monopol« iz vseh ulic ogromna množica ljudi. Pred hotelom jima je priredila množica viharne ovacije hoteč priklicati slavnega pevca, da bi ji nekaj zapel. Jan Kiepura se jc.pojavil na oknu in odzdravljal množici. Poroka je brla ob pol 10. uri, kjer sta bili kot priči za Marto Eggert njen stric, in-dustfijec Leichterhans iz Hamburga, za Jana Kiepura pa ravnatelj Krakovskega :>K'tw>yer Gocteiemib« g. Mieczes'la>w Do- bija iz Krakova. Časopisnim poročevalcem je pojasnil Jan Kiepura z nasmehom na ustnicah, da nima namena, poročiti se in da se gre v tem slučaju samo za neko filmsko sni-manje. V tem prepričanju naj bi živela! tudi vsa ostala javnost. Okrog pol 11.' ure je odbrzel izpred hotela »Monopol« avto po mestnih ulicah, ki so bile prenatrpane radovednih meščanov. Za tem avtom, v katerem je sedel Jan Kiepura, sta sledila še dva druga, v katerih so se vozili starši Jana Kiepure. nevestina mati in obe priči. Množica je avtomobile navdušeno pozdravljala. Vse Katovičan-ke pa so bile neprijetno iznenadene, ker niso doživele tistega trenotka, da bi videle slavno filmsko zvezd-o v poročni o-bleki. Marta Eggertova je bila oblečena v navadni zimski suknji, pod katero je imela običajno predpoldansko obleko. Še večje iznenadenje je pa doživel radovedni ženski svet v Katovicah, ker ni imela nevesta poročne tenčice na glavi. — Mnoge dame so delale v mislili v pogledu te tenčice svoje račune in so živele v prepričanju, da jim bo, vsaj nekaterim, če ne vsem sreča mila, da pridejo v po- sest vsaj malega koščka tenčice. Tudi v tem pričakovanju so bile Ka-tovičanke bridko razočarane. Mlada film ska zvezdnika se nista namreč poročila cerkveno, temveč civilno. Radi tega ni bilo potrebno, da bi si je Marte Eggertova v vzhodnošlezijski prestolici nadela na glavo nevestino tenčico. Poročni o-bred je opravil v okviru civilno poročnih formalnosti mestni načelnik dr. Kocur. Množica ljudi, ki je oblegala poslopje mestnega magistrata, je enodušno zahtevala, da mora Kiepura peti, čemur pa ža! ni mogel ustreči, ker je bil močno prehlajen. Pokazal se je samo ljudem na oknu ter se jim oprostil. Po poroki sta :< novoporočenca odpeljala v hotel »Monopol«, kjer ju je že čakala bogato obložena miza v najožjem krogu svojcev in znancev. Pred hotelom, kakor malopre-ie pred magistratom so policijski oddelki radi prevelikega navala ljudi le težko vzdržali red. Ces-tni promet, ki je na teh mestih najživahnejši, se je le s težavo razvijal po mestnih ulicah. Ker ni Jan Kiepura bil rojen v Katovi-cah, si je moral izposlovati posebno dovoljenje za bivanje v mestu. Njegova pri- java v mestnem prijavnem uradu je postala šele po preteku šestih mesecev pra-vomočna. Njegov lepi tenor in vsa njegova slava ga nista mogla oprostiti te obveznosti, ki velja za vsakogar, ki se vseli v mesto, pa naj bo to kdorkoli. Tako je mogel Jan Kiepura objaviti svoje poročno oznanilo potom mestnega načelstva šele po preteku teh šestih mesecev. Z ozirom na to, da se je Jan Kiepura poročil v Katovicah, bi tedaj moral biti pravilno preje sprejet v domovinsko zvezo tamkajšnje mestne občine. Katovičani so sedaj mnenja, da bo moral Kiepura plačati davke in vse ostale pristojbine za to svoje 6 mesečno bivanje v mestu. Mislijo si: ker zasluži Kiepura letno približno 10 milijonov zlotov in ker si je izbrai za kraj svoje poroke baš Katovice, bo pri neslo to mestni občini najmanj nekaj sto-tisoč zlotov, ki se bodo stekli v prazne mestne blagajne. Govori se, da je Jan Kiepura o priliki svoje poroke daroval precejšnjo svoto za katoviške reveže. Mladoporočenca sta se še istega dne odpeljala iz Katovic v Sosnowio;.\ kjer so ju radostnega srca pričakovali Kie-purovi stariši. Kako sta oba novoporočenca priljubljena med obiskovalci kino-gledišč pri vseh narodih, nam priča veliko zanimanje in številni komentarji, ki jih je zbudila njuna poroka po vsem svetu. Spomnite se CMDI Mariborski »Večerni k'« Jutra ■«m«i i—aranre? - .• -TI3SB MmŠmkiim.m^ms Podpolkovnik Marko Nikolič: Kjer Sokol tam vojska Uprava tukajšnjega Oficirskega doma ie priredila včeraj zvečer pri »Orlu« prisrčen poslovilni večer na čast petih premeščenih častnikov, ki odhajajo iz Ma-ribora_ Med odhajajočimi častniki je tudi Priljubljeni in vsepovsod spoštovani gar-nizonar podpolkovnik Marko Nikolič, ki si je stekel v našem obmejnem Mariboru mnogo iskrenih prijateljev. Z njim odhajajo še štirje drugi častniki in sicer kapetan I. ki. Lazar Kerečki, kapetana II. ki. Paunovič in Nedeljkovič ter potporoč nik Bjeloš. Prostorno dvorano hotela »Orel« so do zadnjega kotička napolnili polnoštevilno zbrani častniki tuk. garnizije ter predstavniki vojaških, cerkvenih in civilnih oblasti. Nacionalna društva so bila zastopana po predstavnikih Sokolstva, rez. oficirjev ter dobrovoljcev. Poslovilni večer, ki je potekel v odličnem razpoloženju, je bil živ dokaz, kako globoko je Maribor vzljubil odhajajoče, zlasti pa podpolkovnika Marka Nikoliča, ki ga bomo v Mariboru res težko pogrešali. Kako tudi ne? Saj je bil že skoro popoln Mariborčan. Dobrodušnost, ljubeznjivost podpolk. Marka Nikoliča, ki smo ga bili vajeni tolikokrat srečavati Po mariborskih ulicah in na vseh nacionalnih prireditvah, nam ostanete v ved-nern in prijetnem spominu. Med številnimi odličniki, ki so se odzvali povabilu Oficirskega doma, navajamo samo najvidnejše. Tačas odsotnega komandanta mesta generala M. Milen kovica in upravo Ofic. doma je zastopal Poveljnik 45. pešpolka polkovnik Marko Boževič, navzoča po sta bila tudi poveljnik inž. podof. šole podpolk. Cener Lojze, poveljnik 32. topn. polka podpolk. Erič Maksim. Mestno občino je zastopal mest iadnje iekfoMUte vesM ni predsednik dr. A. Juvan, navzoč je bil tudi bivši mestni župan dr. L. Lipold s soprogo, nadalje šef policije dr. Trstenjak in prota Ivoševič. Sokolstvo sta zastopala br. Dojčinovič in Lenart, rez. oficirje pa g. Perhavec. Uvodne poslovilne besede je spregovoril polkovnik Božovič, želeč odhajajočim vso srečo in opominjajoč jih, da Maribora, do katerega jih veže toliko lepih spominov ne pozabijo. V imenu mestne občine se je poslovil v prisrčnih besedah mestni načelnik dr. Juvan. Bivši župan dr. Lipold se je zahvalil podpolkovniku Nikoliču ter ostalim odhajajočim oficirjem za njihovo požrtvovalno delo pri vseh nacionalnih društvih, zlasti pri Jadranski straži. V imenu Sokolstva’in dobrovoljcev je v krepkih besedah podčrtal tesno sodelovanje med Sokolstvom in vojsko br. Lenart Rado in zagotovil odhajajočemu podpolkovniku, da se ga bodo Sokoli in dobrovoljci vedno spominjali in ohranili v najlepšem spominu. Zatem je vidno ganjen spregovoril garnizonar in se zahvalil za tolike dokaze spoštovanja in ljubezni. Nad vse iskreno pa je bilo njegovo slovo od Sokolov, ki ga je za ključil z markantnimi besedami: »Mi vsi smo in ostanemo Sokoli; Kjer Sokol, tam vojska!« S tem je bil zaključen oficielni del poslovilne svečanosti. Razvila se je prosta zabava, ki je dala celotni prireditvi živahno prijateljsko ter tovariško lice. Včeraj je nacionalni Maribor manifestiral tesno povezanost, ki je med našo vojsko in obmejnim nacionalnim življem, pa tudi globoko ljubezen, ki veže nacionalni Maribor do odličnih predstavnikov naše hrabre vojske. Roosevelt ostane zvest načelom demokratske stranke WASHINGTON, 5. novembra. Novo izvoljeni predsednik Združenih ameriških držav Franklin Delana Roosevelt je izjavil zastopnikom časopisja, da bo ostal zvest načelom demokratske stranke, da si pa bo prizadeval, da ubere najboljšo politično pot. V reprezentančni zbornici je Rooseveltu zasiguranih 288 sedežev in pride k temu predvidoma še 40 sedežev. V senatu bo razpolagal Rosevelt z večino 75 senatorjev, katerih je vse skupaj 96. Roosevelt jc^dobi! po dosedanjem štetju 23,160.365 glasov, njegov protikandidat pa 14,423.777 glasov. Ostali glasovi odpadejo na ostale kandidate, ki pa daleč zaostajajo za obema glavnima kandidatoma volilne borbe. Largo Caballero razširil svojo vlado MADRID, 5. novembra. Nacionalistične čete so zavzele položaje pri Alcor-cu, 11 km pred Madridom. Materije sedaj lahko poljubno obstreljujejo Madrid. Largo Cabellero je sedaj preosnoval svojo vlado tako, da je pritegni! še nekatere komunistične ter anarho-sindikalistične zastopnike v vlado. General Varela zavzel letališče Getafe MADRID, 5. novembra. Čete generala Varelle so včeraj popoldne ob 14.15 zavzele veliko madridsko letališče Getafe po srditem topovskem streljanju. —-Rdeči miličniki so se ljuto borili, da se krijejo pri umiku. Predtem so branilci Madrida zažgali bencinske zaloge letališča. V gostem «dimu so nacionalistične čete pri zasledovanju nasprotnika izgubile sled. Getafe leži 14 km pred Madridom. LIZBONA, 5. novembra. Po zavzetju Getafe je sprejel general Varella zastopnike tiska ter jim dejal: »Sedaj lahko javite svetu, da bo Madrid še v teku tega tedna zavzet.« Kino Union. Danes najboljša dunajska veseloigra »Konfeti«. Hans Moser, Leo Slezak, Romanowsky in Friedl Czepa. Capablanca v Mariboru. Na svoji turneji po Jugoslaviji obišče bivši svetovni šahovski prvak velemojster Capablanca tudi Maribor, kjer bo odigral proti mariborskim šahistom simultanko. Capablanca Prispe v našo državo med 6. in 11. novem brom in je dosedaj predvidenih 15 simultank (Ljubljana, Zagreb, Beograd, Novi- sad itd.) Posestva gredo iz rok v roke. Posestnik Franc Šibenik je prodal Ivanu Zorcu Parcelo in hišo na Meljski cesti št. 43 za 350.000 Din. — Posestnik Josip Tomažič ie prodal Francu Šibeniku parcelo in stanovanjsko hišo na Radvanjski cesti 30 za 190.000 dinarjev. Abrahamovo. Te dni sta obhajala 50 letnico rojstva kontrolni nadstražnik g. Franjo Dujec ter upravnik policijskih zaporov nadstražnik g. Drago Pavšič. Oba slavita Abrahamovo čila in zdrava ter [ima ob lepem življenskem jubileju kličemo: Še na mnoga leta! ISSK Maribor vabi danes v četrtek ob 20. uri na svojo prvo letošnjo čajanko v Kino bar vse člane in njih prijatelje. Velika kavarna dnevno velemestni kabaretni spored. Mornarska sekcija -J. S. v Mariboru vabi vse člane, njih svojce in prijatelje na družabni sestanek k proslavitvi krstne slave mornarice, ki se vrši v salonu restavracije »Novi svet«, Jurčičeva ulica, v soboto dne 7. novembra 1936. ob 19.30 Uri. __ Odbor. Društvo »Jadran« priredi v sredo 11. Novembra t. 1. ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze (Slomškov trg) umetniški koncert. Nastopi prvič v Mariboru mlada diplomirana prof. glasbe gdč. Kalc Jo-f‘ca z violino, katero spremlja na klavir-*11 naš priznani mariborski glasbenik prof. "11 r k Vasilij. Na sporedu so izbrana de-£ najboljših klasikov, kakor Mozarta, Facha, Beethovna, Dvoraka, Schuberta, "Snani-Kreislerja in Paganinija. Ljubi-teb’e najlepše umetnosti na ta koncert že Sedaj opozarjamo. Biva... Pet vozov drv so odpeljali /eleposestniku Bahlerju iz Rač, ki jih je r”c' spravljena v svojem gozdu. V zvezi 'v ^tvino so hočki orožniki prijavili dr- »t * v.;. • . v. n - v ^ Staroslavni kraljevi dvorec Escorial, v katerega okolici se vršijo ljute borbe prodoru nacionalističnih čet proti Madridu Stran 4. Mariborski »Ve čer n ik« Jutra V Mariboru, dne 5. XI. 1936. ■■■nonaEL^ :r&2gesxi£.. - r 7g žwi§etoia m svete Zajci pretvarjajo Avstralijo v puščavo Puščave niso na svetu od nekdaj, marveč se sproti delajo, če razmere tako nanesejo. Še v dobi evropske ledene dobe je bila tam, kjer je zdaj velika puščava Sahara, rodovitna zemlja. Celo stari Rim je imel svoje žitnice v afriških pokrajinah, kjer so zdaj peščene sipine. Tudi dandanes je ponekod tvorba novih puščav kot posledica brezmiselnega ravnanja ljudi. Tako imajo Zedinjene države svoje puščavske skrbi za zahodne pokrajine, kjer so izropali zemljo in posekali vse gozdove. A med tem ko se je ta puščava šele začela tvoriti, pa so širne daljave v Avstraliji tako tekoč že puščave. Poglavitni vzrok za avstralske puščave so kunci, ki z avstralskim rastlinstvom po roparsko postopajo. Domačih zajcev spočetka sploh ni bilo v Avstraliji. Šele okrog leta 1860. so pripeljali 24 kuncev iz Anglije in jih razstavili v nekem parku. Če bi dapes Avstralci mogli dobiti tega človeka, ki je takrat spravil tistih 24 domačih zajcev v Avstralijo, v roke, bi ga brez dvoma ubili in njegovo sliko bi sežgali, zakaj teh 24 kuncev se je tako razmnožilo, da jih je zdaj več milijonov. Osvojili so si Avstralijo in so njeni gospodarji. Dandanes je vsak avstralski farmar pod kaznijo dolžan pobijati zajce na svojem posestvu. Tako jih na leto pobijejo skoro milijardo in dobijo za njih kože in meso 480 milijonov dinarjev. Toda škoda je večja. Zajci požro vso krmo ovcam. Pravijo, da bi mogli v Avstraliji rediti dvakrat toliko ovc ko zdaj, če bi ne bilo zajcev. K temu moramo dodati še škodo, ki jo povzročajo zajci rastlinstvu sploh in tako pripravljajo puščavska tla. Kakor poroča »Times«, skušajo uničiti zajce v Avstraliji s kugo. Vendar je vprašanje, ali bo to pameten ukicp, saj bi se mogle okužiti tudi ovce. Tako osta- nejo zajci najbolj pereče vprašanje Avstralije. Vendar pa niso zajci edini krivci, da stvorljo nove puščave, marveč tudi živina na paši, ki roma s kraja v kraj in zlasti v suši poškoduje zemljo, ker obgrize zelenje do korenin. Avstralcem bo treba spremeniti način gospodarstva, tako da živina ne bo mogla na tretjino pašnikov skozi vse leto, da si rastlinje v 12 mesecih opomore in se upre tvoritvi puščave. To pa pomeni, da bo treba obenem znižati tudi število goveje živine. Zato bodo priredili tu in tam po državi posebne prirodne parke, kjer bo sploh prepovedano pasti živino. Poglobiti bodo morali tudi struge rek, ki so jih sipine Že zasule. Vse to bo stalo mnogo denarja. 2e samo za to, da bo treba zgraditi po več kilometrov dolge ! ograje za živino, bodo šle velike vsote. Vendar bo vse to kaj zaleglo le tedaj, ! če se bo posrečilo iztrebiti zajce. Amerikanec, ki prespi pretežni del zime v postelji Ameriški bogataš Gehrke ima povsem čudne navade, katerim bo ostal, kakor izgleda, zvest do smrti. Ta čudak je sovražnik zime. Vsako leto se vleže prvega decembra v postelj, iz katere se le redkokedaj dvigne. Šele, ko se zunaj v naravi prebudi pomlad, zapusti svoje zimsko ležišče in sobo. Po zimi se mu pač zdi najudobnejše v postelji, kjer ni izpostavljen nobenim neprilikam in tudi ne mrazij. Tudi letos se je odločil za to svojevrstno zimsko spanje. Novinarjem, ki so ga prišli obiskat, je izjavil, da dela tako že od leta 1910. Pohvalil se je ob tej priliki, da vstane po tem dolgem spanja ves prerojen in pomlajen ter da je šele tedaj sposoben gledati na vse dogodke in pojave z neomajnim optimizmom. Gehrke pravi: Mene prav nič ne boli glava, ali ‘bo izvoljen za predsednika Združenih držav ameriških Roosevelt ali pa njegov protikandidat Landon. Istota^ ko se ne razburjam nad vprašanjem, ali bo New Deal zmagal ali ne. Z eno bese-do; pod milim soncem se ne more dogoditi nekaj, kar bi me napravilo za pesimista. In za vse to moje zadržanje se moram zahvaliti edino le svoji metodi nepretrganega zimskega spanja. Ko bi vsi ljudje na svetu sledili mojemu zgledu, bi bilo prav gotovo 90 odstotkov pesimistov manj. Na nekaj je pa edinstveni pristaš zimskega spanja, bogataš Gehrke, brez-dvomno pozabil. Takega spanja si namreč ne more privoščiti Vsakdo. Od češa naj v teh mesecih živi? Bogatašu Gehr-ku je to lahko, ker ima stalno rento in si s svojimi stalnimi dohodki lahko privošči tako zimsko spanje in lenuharje-nje. s . . ■m i LLOYD GEORGE, KERENSKI IN CARJEVA RODBINA. Kerenski priobčuje v svojih spominih Dodrobnosti pogajanj začasne ruske vlade z Anglijo leta 1917, ko je Šlo za Zaščito ruske carske rodbine, Začasna ruska Via« da se je obrnila na Anglijo in v treh dneh je bila žadeVa zadovoljivo urejena. Naenkrat so se pa pojavile nove ovire. Položaj se je zapletel V toliko, da so dobili carjevi otroci škaflatinko. Ta ovita se je pa dala seveda odstraniti. Zadnje dni ju* lija je vprašala začasna ruska vlada v Londonu, kdaj pripluje v Nurman angleška križarka, ki naj bi vzela na krov car sko rodbino. 2e poprej je danski poslanik Skabelius zagotovil rusko vlado, da nemške podmornice ne bodo napadale angleške križarke. Tem večje je bilo presenečenje Kerenskega, ko mu je angleški Poslanik sporočil, da mora Lloyd George-jeva vlada carju in njegovi rodbini odkloniti gostoljubnost iz notranjepolitičnih nagibov. Angleška vlada se je morala baje ozirati na nezadovoljstvo inteligence in ogorčenje delavstva. Bala se je demonstracij in stavk. Kralj se je uklonil sklepu parlamenta, ko mu je Lloyd George pojasnil njegovo stališče. V verbalni noti, s katero je angleška vlada obvestila o tem sklepu rusko vlado, je bilo izraženo začudenje, da ščiti ruska vlada tako izrazito germanofilske osebe. BIVŠI NEMŠKI CESAR VILJEM NE SEKA VEČ DRV. V zadnjem času so prihajale iz Doorna vesti, da je bivši nemški cesar Viljem H' resno obolel. Kakor pa poroča sedaj »Dai-ly Telegraph«, so bile ,se te vesti brez vsake podlage in ne odgovarjajo resnici-Res je sicei. da bivši cesar ne seka več drv, kakor je delal doslej, je pa kljub temu še zdrav. Dejstvo je samo to. da so se začele pojavljati naravne posledico starosti. Viljem bo namreč v januarju prihodnjega leta dovršil svoj? 80, leto starosti. Trenotno se sedaj ukvarja samo s pisanjem drugega zvezka spominov. V nato Mo l§' Razno BRZOJAVI Res čudno, da se v gostilni Vicel, Rotovški trg 8 dobi vsak dan sveže morske ribe. Moji zvesti gostje! Tudi danes je prispela pošiljka razno vrstnih rib. Pridite ila pojedino danes zvečer. 5529 RAZPRODAJA RAZLIČNE-GA POHIŠTVA jutri 6. novembra ob 15. uri v Studencih, Na obrežju 35. 5533 Pouk TEČAJ ZA NEMŠKI JEZIK. Tečaj za UČenee Od 6. leta naprej. Tečaj za srednješolce. Večerni tečaji za odrasle. Tečaji za knjigovodstvo, stroje* pisje Začetek takoj. Trgovska šdla Kovač, Maribor, Gosposka 46. 5501 Posest HIŠA, dve sobi in kuhinja, z Vrtom naprodaj. Limbuš St. 97 pri DOštajl, Potrebno gotovins Din 20.000. 5527 Prodam Strojnice nacionalistov vrh guadarranske fronte KUVIR. prima ton, mamke »Swei«!io-fer«, ugodno prodam. Nova vas, Bolteiikova 14. 5526 STOLI, MIZA. ogledalo, lestve na prodaj. Krčevina, Praprotnikova 4. 5522 Sobo odda Štirisobno, soinčtio STANOVANJE v novejši zgradbi se odda s 1. decembrom. Naslov v upra vi lista. 5530 Slu&bo dobi ŠIVILJO za šivanje odej sprejmem takoj. Nasov v upravi lista. 5525 SOBO s štedilnikom, opremljeno, oddam. Studenci, Kalohova Ul. 23, 5523 LEPO OPREMLJENO. VELIKO SOBO oddam gospodu. Centralna kurjava (etažna), uporaba ko palnice. Naslov v upravi »Ve-šSemika« 5564 Stanovanje Kožuhovino vsakovrstno po najnižjih cenah v najboljši strokovni izdelavi Vam nudi P* Semko, 3355 krznarski mojster, Gosposka 37 IIIIIIIHIIHIIIIlillllllllllllllllllllllllllllllllilljlj flgl STANOVANJE, lepo, suho, svetlo, dve sobi in kuhinjo iščem. Ponudbe Ua upravo »Večernika* pod ;>Sta novanje 20«. 5524 POZORI POZORI BONBONERA ORIENT (v paUčn banovinske hranilnice). V Bonboneri Orient dobite vsak dan 100 različnih orientalskih slaščic ((»O Din 1*—. Za. obisk se priporoča IVO JftlP £Vf^' 49 Morda pa ta beg sploh ni potreben. Morda je bolje, da se v to sploh ne spušča, saj ga bodo tuji poslaniki rešili. Kako nečastno in sramotno bi bilo, ako bi ga sovražniki prijeli na begu in ga zopet privedli nazaj v celico. Iti potem; tu je tudi njegova brada...! Ne, svoje brade pa noče žrtvovati za to, da si omogoči beg iz ujetništva. Vse za brado! Princ Feliks Salm je preživljal težke ure in težke misli, ko je pripravljal vse potrebno za Maksimilijanov beg. Pokazalo se je, da niso največja ovira za uspešno izvedbo njegovih načrtov Mehikanci, marveč Maksimilijan sam. To je v zvezi z vsem njegovim precej čudaškim značajem. ' Maksimilijan je na svojo zunanjost zelo občutljiv in ponosen. On je edini človek v Mehiki, ki ima po sredini razdeljeno plavolaso brado. Ves svet ga pozna po tej bradi, po kateri ga more spoznati vsak do, in ki ga mora izdati tudi tedaj, če si jo priveže proti tilniku, kakor mu je to nasvetovala iznajdljiva princesinja Salm, nekdanja cirkuška jahalka, ki je v tem poklicu imela mnogo prilike za prodiranje v spretnosti in veščine maskiranja. Toda to, kar ie najenostavnejše, Maksimilijan odločno odbija: Brade si ne da porezati. Ko mu Salm dopoveduje, naj žrtvuje brado za svobodo, ki da mu bo itak zrasla na novo, noče Maksimilijan o tem ničesar vedeti. Salm mora poslušati Maksimi- lijanova razlaganja in pripovedovanja, da v slučaju uspelega bega ne bi mogel on, Maksimilijan, nikomur pred oči brez svoje brade. Tudi ni niti najmanj mislil na to, da bi mogel v javnosti nastopati brez brade. Saj ga ne bi nikdo poznal ali prepoznal, če bi se kar naenkrat pojavil pred svetom brez brade. In kaj bi rekla Šarlota, ko bi ga videla Obritega, porezanega, brez brade!? In tedaj se je bližal 3. junij 1867, kritični dan v Maksimilijanovem življenju. Za ta dan so bile izvršene vse priprave za beg. Toda Maksimilijan si ni dal porezati brade. 3. junij 1867. Napočil je 3. junij 1867, ko je bil določen poskus bega. Maksimilijan je Še vedno neodločen. Cinca, omahuje, koleba. Zaman so vsa prigovarjanja princa Salma ter rjegove žene princese Neže. Maksimilijana ni mogoče pregovoriti. Hip na hip spreminja svoje mnenje. Zopet in zopet mu vstaja v glavi cela vrsta razlogov, ki govoril0 proti begu. Kakor v potuho temu njegovemu cincanju je prispela Istega dne iz Mehike depeša, v kateri je bilo sporočilo, da so nje* gov zagovornik ter tuji poslaniki odpotovali v Oueretaro. To odloča. Maksimilijan pozove k sebi Salma i!l pravi presenečenemu princu: »Beg naj se odgodi. Par dni preje a'1 kasneje je pač vseeno.« »Toda Veličanstvo« ga zaklinja Sal^-»Vse je že pripravljeno. Stražniki so pod' kupljeni in pridobljeni za naš načrt. Ni' kdar več se ne bo vrnila tako ugodni edinstvena prilika.« Princ Feliks Salm je imel prav. Tod9 Maksimilijan ni hotel odstopiti od svol® odločitve, od svojega sklepa. Princ Sa*11 je ves obupan... (Dalje sle<4L> Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d.» prestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru