iZUAJA CP »GORENJSKI TISK« • UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN - TEL.: UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90. GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAC. PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-135 LETO xrv KRANJ, PONEDELJEK, 25. DECEMBRA 1961 ŠT. 146 IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1958 KOT POLTEDNIK - OD L JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 900 DIN, MESEČNA NAROČNINA 75 DIN, POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Zakjjučna proslava 20-letnice revolucije v Skofji Loki Resolucija je obrodila stoter en sa< Škof ja Loka, 24. decembra — Slavnostno okrašena se je danes Zjutraj prebudila škofja Loka v mrzlo decembrsko jutro. Pričakovala je udeležence zaključne proslave 20-letnice ljudske revolucije na Gorenjskem. Do pol enajste ure, ko je bilo napovedrmo veliko ljudsko zborovanje, se je Mestni trg napolnil z ljudmi. Kmalu po sprejeti tistega, kar so nam zavo- J hodnje ne bodo krenile s poti, ki jevalci vsiljevali. V letošnjem jubilejnem letu ljudske revolucije se ne spominjamo samo dogodkov pred dvaj- jim jo je sredi temne noči razsvetlil plamen revolucije. — P. napovedanem času so na slavnostno tribuno stomli podpredsednik : eetimi leti, je v nadaljevanju de-Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS dr. Joža Vilfan, zvezni ljudski poslanec in član CK ZKJ Boris Ziherl, člani IS LS LRS Bojan Polak, Miran Kosme!j in Mlko Šilih, sekretar OK ZKS Ljubljana Franc Popit, sekretar GO Zveze borcev Slovenije Marijan Bertoncelj, sekretar OK ZKS Kranj Janko Rudolf, predsednik OLO Kranj Jakob Žen in drugi. Proslave so se udeležili tudi predstavniki prvih partizanskih enot, ki so se leta 1941 borile na Slovenskem. Svečanost je v imenu pripravljalnega odbora pričel tov. Milan Osovnikar, nakar pa je zapel pevski zbor. Zbrani množici pa je na današnji proslavi spregovoril podpredsednik IS LS LRS dr. Jože Vilfan. V svojih uvodnih besedah je obudil spomine na dogodke pred dvajsetimi leti in na težak zato vstaja ni bila stvar obupa, položaj partizanskih enot na Go- borili smo se, ker nismo hoteh renjskem v tistem času. Kljub temu pa je Cankarjev bataljon takrat dosegel pomembne uspehe in to predvsem zaradi svoje povezanosti z ljudstvom. Množični odpor ljudstva proti okupatorju na Gorenjskem je bil nujno potreben in dolžnost naših ljudi; ni jal dr. Vilfan, temveč obenem tu di ugotavljamo, da smo vse do danoi zvesto sledili osnovni mi-sli, ki nas je vodila v revoluciji. V duhu revolucije smo osvobajali človeka in gradili demokratična načela in v duhu revolucije je Jugoslavija dosegla velike družbene in ekonomske spremembe. Letošnje jubilejno leto je pomembno tudi zaradi intenzivnih priprav za sprejem nove ustave. Ko je dr. Vilfan govoril o ustavi, je naglasi!, da bo imela komuna v njej izredno pomembno vlago. Proti koncu svojega govora ae je tovariš dr. Vilfan ponovno povrnil na herojske dni naše revolucije in poudaril, da se letos spominjamo slavnega dela, ki ga čas ne bo izbrisal in da je temu delu prispevala pomemben delež tudi Gorenjska. Današnja zaključna proslava 20-letnice ljudske revolucije na Gorenjskem je bila povezana tudi s kulturnim programom. Sodelovali so pevci, recitator j i in godba na pihala. Z današnjo proslavo v Skofji Loki smo na Gorenjskem zaključili praznovanja jubilejne obletnice vstaje naših narodov. Vse te proslave — od prve do zadnje — so pokazale, da dosledno stopamo po poti,, ki jo je začrtala revolucija. Proslave so pokazale še več, Dokazale so veliko enotnost naših ljudskih množic, njihovo vero in predanost, da tudi v pri- Srečanje Cankarjevcev v Poljanah OL MLADI ACIJI NEKDANJI KOMISAR CANKARJEVEGA BATALJONA IVAN BERTONCELJ JE PO 20 LETIH PREJEL ZASTAVO KI JE BILA DODELJENA TEJ ENOTI Poljane, 23. decembra — Po 20 letih se je tu zbralo 30 borcev Cankarjevega bataljona. — V imenu Občinskega ljudskega odbora šk. Loke je borce, aktiviste in druge goste pozdravil Jože Nastran. V Kulturnem domu pa je bil potem slovesni del tega srečanja. Podpredsednik GO Zveze borcev Slovenije Janko Rudolf je borcem tega bataljona izročil zastavo, ki jo je pred 20 leti dodedil tej partizanski enoti Izvršni odbor OF Slovenije. V imenu borcev je zastavo prevzel takratni komisar Cankarjevega bataljona tovariš Ivan Bertoncelj. Sledil je večer Partizanskega gledališča iz Ljubljane. Prva srečanja borcev so bila v prostorih novega trgovskega lokala, kjer je predsednik ObLO Sk. Loka Jože Nastran priredil gostom tudi lep sprejem. Snidenje po tolikem času je bilo prisrčno, ganljivo: nekateri so se komaj spoznali, zakaj tokrat so 20 let starejši, drugače oblečeni, takratna izčrpanost je že davno izginila... Tomo Brejc — eden od organizatorjev vstaje na Gorenjskem — je obujal spomine na takratne težave, Janko Rudolf, prav tako med prvimi organizatorji vstaje, je priklical v spomin nekdanje težke dni, Maks Krmelj — kot politični organizator Poljanske doline — sage srečal z znanimi aktivisti, borci in partizanskimi mamicami, takratni neutrudni organizator SKOJ in mladine Iztok Žagar je spraševal svoje »mladince«, kako se imajo, komi- Toda pogovori so se hitro preselili na današnje službe, na družine in na življenjske razmere, zdravje itd. »Bobovškega Franceta ni,« je pripomnil nekdo. Precej je bilo takih, ki so 20-letmoo slavili kar doma — obdani z družinskimi in drugimi problemi, morda rahlega zdravja, nekateri tudi v službah. Zlasti so se spomnili Silva Stiblja, ki je doma v Javorju bolan. Trije so se brž javili, da ga gredo obiskat. DVAJSETLETNI DOLG I Ob 7. uri zvečer so se borci odpravili v preurejeno in Okrašeno dvorano Kulturnega doma. Tam naj bi politično vodstvo revolucionarnega gibanja Slovenije poravnalo svoj dvajsetletni dolg do borcev Cankarjevega bataljona. Izvršni odbor OF Slovenije je takrat v posebno priznanje tej par- Dr. Joža Vilfan, podpredsednik IS | hodil od enega do drugega, sora-Ljudske skupščine LRS, je govoril seval, kramljal itd. In spominov na včerajšnji proslavi v Šk. Loki i je bilo toliko! sar bataljona Ivan Bertoncelj je j tizaraskl enoti na Gorenjskem dodelil slovensko zastavo za poseb- Podpredsednik GO ZB Slovenije Janko Rudolf izroča zastavo nekdanjemu komisarju Cankarjevega bataljona Ivanu Bertonclju Neizkoriščene sile V podjetjih, ustanovah in raz-1 nih organizacijah, v ljudskih odborih in "samoupravnih organih se' pogosto sliši, da primanjkuje strokovnjakov. Dogaja se celo, da moramo razne sklepe spreminjati in jih umikati, ker ne slonijo na pravilnih strokovnih ugotovitvah. Skratka — potrebni so strokovnjaki, a tudi teh je razmeroma malo, tako poudarjajo. Toda pred dnevi, ko so se v Kranju zbrali inženirji in tehniki raznih strok na ustanovni skupščini svojega okrajnega društva, so govorili, da po njihove strokovne sposobnosti dokaj neizrabljene. V nekaterih krajih, kjer so celo sami ponudili pomoč, niso naleteli na razume- NOVI STATUT V začetku novembra jo bila v Nišu Stalna konferenca mest, ki 6e jo je udeležila tudi delegacija ObLO Kranj. Pred kratkim pa je napotke in zaključke o decentralizaciji upravljanja v komunalnem s.stcmu, ki jih je posredovala Konferenca, obravnaval lO Občinskega odbora SZDL Kranj. Ob toj priložnosti so sklenili, da bodo pri Občinskem ljudskem Odboru Kranj osnovali posebno komis'jo in ji dodelili še sedem podkomisij. Komisija bo nA podlagi predlogov in ugotovitev pod-kom'.sij SOOtAvlla nov statut Ob-čintkoga ljudskega odbora. Ta naj bi vseboval vse novosti v zvezi z decentralizacijo komunalnega upravljanja, pa tudi prenos nekaterih pravic z občinskega ljudskega odbora na stanovanjske in krajevno .skupnosti. Podkomisija za izdelavo statuta bo začela z delom, brž ko bodo ostale podkomisije predložile svoje predloge, nato pa bo glavna komisija izdelani osnutek pregledala, ga po potrebi dopolnila in izročila, v razpravo državljanom. Kasneje bo osnutek izročen v potrditev občinskemu ljudskemu odboru. i. i. Večja vloga in odgovornost komunistov DECENTRALIZACIJA IN UTRJEVANJE SAMOUPRAVNIH ORGANOV - UVELJAVLJANJE EKONOMSKIH SMERNIC V NAŠEM GOSPODARSTVU - POGLABLJANJE KOMUNALNEGA IN DRUŽBENEGA SISTEMA - VSE TO NUJNO TERJA OD KOMUNISTOV, DA AKTIVNEJE IN Z VEČJO ODGOVORNOSTJO SODELUJEJO V DANAŠNJEM RAZVOJU. vanje. V našem gospodarstvu so pač pogosta vprašanja, ekonomičnosti, organizacije proizvodnje, perspektive posameznih dejavnosti, ustrezna izmenjava izkušenj, znanstveno proučevanje posameznih problemov in podobno. Tudi v širšem obsegu komunalnih skupnosti so danes posamezna problemi, ki zahtevajo čimprejšnjo rešitev, kot na primer urbanistično urejanje naših krajev, organizacija elektroenergetskega sistema, perspektiva našega kmetijstva, smotrna razporeditev lesne in druge industrije itd. Pri tem gre zlasti za to, da bi določeni organi — delavska sveti, zbori proizvajalcev, ljudski odbori, zbori volivcev in drugi — lahko pravilneje, smotrneje in pravočasno ukrepali, da bi imeli ustrezne analize o določenih probfemih itd. Društvo inženirjev in tehnikov v Kranju ima okrog 500 članov, na Jesenicah okrog 400, močno je čudi v Radovljici. V Tržiču in Skofji Loki pa pripravljajo ustanovitev teh organizacij za območje občane. Tu je torej veliko šte-/ilo strokovnjakov, ki bi lahko — na kar so tudi pripravljeni — aktivneje sodelovali v raznih razpravah, zbirali bi podatke in pripravljali posamezne študije, izdelovali določene predloge o posameznih problemih v okviru kolektivov, stanovanjskih in krajevnih skupnosti oziroma občin. Njihov okrajni organ pa je pred dnevi prevzel dolžnost, da bi določene probleme proučeval in analiziral v okviru celotnega okraja. Strokovnjaki sami so se torej ponudili. Gre pa za to, da bd ljudski odbori, družbene in politične organizacijo, zlasti pa samoupravni organi sprejeli njihovo ponudbo, da bi njihovo strokovno sposobnost iz sedanjega ozkega delovnega mesta prenesli tudi v okvir našega vsestranskega družbenega razvoja in tehničnega napredka. — K. Makuc Kranj, 23, decembra — Na razširjeni osmi seji Okrajnega komiteja ZKS so danes razpravljali o nekaterih problemih osnovnih organizacij in o delu in vlogi komunistov v gospodarskih organizacijah in družbenem življenju sploh. Sekretar OK Janko Rudolf je uvodoma dejal, da se prav o teh stvareh že razpravljali letos na dveh seminarjih v našem okraju in pojasnil, kako je prav te stvari opredelil tudi nedavni III. plenum CK ZKJ. Gre v osnovi za ugotovitev, da današnji nagli razvoj in družbeno doga j an j e potrebuje t a čimveč pomoči subjektivnih sil, ki morajo ta razvoj pravilno usmerjati. Pri tem sta vloga in tudi odgovornost komunistov vse večja. Toda v posameznih primerih se je pokazalo, da komunisti niso bili dovolj pripravljeni na določene težave in da so jih dogodki prehiteli. To se je pokazalo zlasti v nekaterih primerih ob uveljavljanju novega ekonomskega sistema v našem gospodarstvu, ob decentralizaciji in razširjanju samo-' upravnih organov itd. Spričo take ugotovitve je treba nuditi tem organizacijam oziroma komunistom več pomoči. Zato je Okrajni komite že poslal posebno komisijo v 4 različna podjetja na raznih krajih. Te komisije so pregledale delo organizacij ZK v teh podjetjih, vlogo in aktivnost članov teh organizacij v samoupravnih in družbenih organih itd. Poročila te komisije so potrdilo stališče, da je organizacijam v podjetjih potrebno več pomoči. Ugotovili so fazne tcv:ave in slabosti, iz katerih si te organizacije same n'so znale pomagati. In kar je značilno: te slabosti so skoraj povsod enake — nezadostna odgovornost posameznih članov ZK za svoje delo in pomoč v raznih organizacijah, razmeroma nizka ideološka raven in, o čemur so na seji komiteja še posebej govorili, nepravilna obremenitev posameznih članov. V razpravi so sodelovali Ivan ncrt'>nceli. Jakob Zon, Jože Nastran, Milan Osovnikar, Stane MeŠič, Andrej Verbič, Rado Jan, Andrej Levičnik in na koncu spet sekretar Janko Rudolf. V večini so ugotavljali, da morajo imeti komunisti iz vrst uslužbencev in tehničnega vodstva večjo odgovornost pred osnovno organizacijo za delo in uspehe na svojih delov- nih mestih, je namreč V nekaj primerih se celo pokazalo, da posamezniki iz teh vrst popolnoma po svoje tolmačili in pojmovali določene pojave in jih znali vskla-jevati s komunalno oziroma z našo celotno politiko. Spričo tega tudi organizacije ZK čestokrat ne dajejo tistega zagona celotnemu razvoju podjetja, ustanove ali 'Nar^alievanip rn ' «rtrani^ ne zasluge v dviganju revolucionarne zavesti in v bojih proti nadmočnemu sovražniku. Toda burni dogodki so preprečili izročitev tega priznanja. Ko je podpredsednik Glavnega odbora ZB Slovenije Janko Rudolf izročal imenovano zastavo, je dejal, da je prav POLJANSKA VSTAJA potrdila znano teorijo, da zavest postane materialna sila, kadar jo osvoje široke plasti ljudstva. Ta zastava naj bo mladi generaciji simbol požrtvovalnosti in nesebičnega trplenja, ta zastava naj bo simbol dela in pripravljenosti tudi danes in v prihodnje. Pogled na del udeležencev zaključne proslave 20-letnice revolucije Bilo je pred kratkim v znani prodajalni galanterijskega blaga. Prileten možak v usnjenem jopiču je tam kramljal z znancem o gnečah po trgovinah in se skušal pririti do prodajne mize. Z njim je bil tudi njegov osemletni sin v dolgih hlačah in z zelenim klobukom na glavi. »Očka! Poglej, kake lepe avtomobile imajo/ prav take z lestvo za gasilce!« je ves vzhičen dejal fantek. Možak se je obrnil stran in naprej govoril z znancem. »Očka, poglej opico, kako telovadi na drogu!« je znova vzkliknil OeČko in kazal na igračko, ki jo je DOko žena ogledovala. »Ali mi boš lo kupil?« je še naprej vztrajal otrok in uprl proseči pogled v očeta. Ta pa se še vedno ni zmenil za otroka in se kar naprej pogovarjal z znancem. Sinko je postal vsiljiv: z vso močjo ga je pocukal za rokav in znova kazal na igračke. »Tiho, mule! Jaz sem bil vedno brez igračk. Od tistega avtomobila in opice ne boš niti enkrat sit!« nnjromiinintfflro Možak Je bil očitno v zadregi, zakaj ljudje v prodajalni so sa-čeli opazovati otroka in poslušati njegove želje. Prav takrat je prišla prodajalka do možaka, ki je bil že na vrsti. Ogledal in kupil si je lepo usnjeno aktovko. Potem je pa še dejal prodajalki, naj prinese še žogo. Otrok jo je hlastno pograbil, oče pa je vse plačal Igračke, solze in rokavice se Je nervozno obregnil oče in se znova obrnil stran. Otroku so se vlile solze. »Sosedov Zoran pa je že dobil žogo in še dedek Mraz mu bo prinesel igrače. Meni pa nikoli nič ne prinese, nobene igračke nimam doma,« je jecljgjc spravil iz s»bc fantek. in bolj liho dejal sinu: »Ce hočeš žogo, pa jo imej. Ampak rokavic ti pa zdaj ne bom več kupil, da veš!« Otrok teh besed verjetno ni niti slišal. V rokah je obračal in občudoval svojo žogo in ves srečen odšel za očetom iz trgovine. -K. M. iilUlIlOliUinUIIHUlHUlHI UUDSKE i''':i!il!;!l!!!!!!:i!!!li!!in]!U!IW!!!1^ tmiiiiaMaiKffll^n^ ■ LET jREVOLUCIJE OBRAMBA HOTOVELJ Cankarjev bataljon, ki je prišel sredi decembra 1941 v Poljansko dolino, je organiziral več akcij. To je med domačini dvigalo razpoloženje in pripravljenost za sodelovanje v partizanskih vrstah. ' Prva večja borba je bila 25. decembra. V tistih bojih je mnogo novincev, ki so prišli prejšnje dni v partizane, napravilo trdnostni izpit. Nemci so hoteli prebivalce vasi Ilotovlje pri Poljanah izseliti. Vas je bila v resnici uporniška in vsi moški, ki so bili sposobni za orožjor so prejšnje dni že odšli v partizana. Za nemško namero so zvedeli tudi partizani. V štabu bi^taljona so se takoj posvetovali. Slo je zlasti za moralo ljudi, za moralo prebivalcev vasi, ki je toliko prispevala za revolucionarno gibanje. Stab se je odločil. Od Loga do Poljan so postavili zasede in- se pripravili za boj na vseh dominantnih točkah ob cesti. Zgodaj zjutraj 25. decembra so Nemci v resnici prišli. Začel se je boj. Nemci so spoznali resnost položaja in se skušali braniti iz zasilnih oporišč ob cesti. Boji so trajali ves teden in Nemci vaščanov iz Ho'ovelj nso mogli preseliti. Kot 6o ugotovili, so jim partizani prizadejali 62 žrtev, kar je bil za Nemce hud udarec, za borbeno razpoloženje prebivalcev in Can- O osnutku družbenega plana Kranj, 22. decembra — Danes popoldne je v klubski dvorani Kluba gospodarstvenikov Kranj predaval o osnutku zveznega družbenega plana za leto 1062 generalni direktor tovarne Tekstil-indus Kranj Dušan Hcrjak. Predavanja, ki ga je pripravil Klub gospodarstvenikov Kranj, se je ude'elila precej gospodarstvenikov in drugih karjevega bataljona pa je bilo to izredno pozitivno. NASl V MAHORI Decembra meseca 1936. leta se je začela formirati XV. internacionalna brigada v Španiji. V tej brigadi so bili 4 bataljoni: fran-cosko-belgijski, ameriški, angleški in bataljon »Dimitrov«, v katerem so bili v večini prostovoljci iz vzhodnih dežel: Romuni, Madžari, Poljaki, Cehi, četa Italijanov in mnogo JugOvSlovanov. Bataljon je bil takrat v Mahori. Za komandanta XV. internacionalne brigade je bil postavljen Madžar Gal, za komisarja pa Jugoslovan VladimT Čopič, kar je bilo veliko priznanje našim borcem v Španiji. Prve boje je bataljon »Dimitrov« doživel v začetku februarja 1937. leta ob reki Harami, kjer so fašisti J g začeli veliko ofenzivo. Zastava predaje, ki so jo v torek zvečer izobesili v glavnem mestu Goe, pomeni v pravem pomenu besede poraz portugalske kolonialne vladavine, ki je skoraj 400 let držala v pokorščini indijska plemena ob zah. obali indijskega polotoka. Ta portugalska kolonialna trdnjava je v pravičnem naletu indijskih oboroženih sil razpadla kot trhla koliba iz šibja ob neznatnem zemeljskem potresu. Zgodovinsko preživeli nesmisel je strmoglavljen z vojaJško silo, ki pa ni povzročila žrtev in prekomernega prelivanja krvi. — Na obeh straneh so bile človeške žrtve zelo malenkostne. Kljub temu so v zahodnih prestolnicah dvignili val ogorčenja proti »barbarskemu pohodu indijske vojske« in vodeči lista v zboru obtožujejo indijsko vlado, da je zakrivila »agresijo brez primerjave«. S primerjavami indijske agresije res ne kaže najbolje, saj osvobodilni pohod indijske vojske prota kolonialnemu jarmu ne moremo primerjati z vojnimi napadi, ki so jih zagrešili v Suezu, Alžiriji in v Katangi. Po uradnih statistikah portugalskih oblasti samo 1438 pro- bo to oazo na indijski celini izgubila brez bitke. Vsaj tako je hotela zadržati svojo kolonialno postojanko in jo s trdo roko upravljanja vezala na Portugalsko. diti problem Goe na miren način. Toda venomer je naletela na gluha ušesa. Preko Londona, s katerim je bila portugalska vlada v stalni zvezi, je dobivala »priporočila«, da se izegne Bela zastava v Goi bivalcev Goe ni domačinov, 700 tisoč prebivalcev pa je indijskega izvora in indijske narodnosti. Skoraj 450 let portugalske oblasti je skrajno zaostrilo odnose v tej deželi. Nepismenost je »največje bogastvo« te dežele. Skoraj vsak osmi prebivalec Goe je nepismen in vsak 50 prebivalec zna pisati v portugalščini. Edino kar se je v tem času kolonialnega jarma spremenilo, je podatek, da je 37 odstotkov prebivalcev pristopilo v katoliško cerkev. Na koncu prejšnjega stoletja je Portugalska uradno priključila ozemlje Goe k matični deželi, ker se je že takrat bala, da Goa je dežela, kjer so volitve nasilnemu reševanju tega vpra- = popolnoma neznane. Vse do prihoda indijskih čet v to deželo, je deželi vladal guverner, ki so ga določili na seji portugalske vlade. Leta tihega nezadovoljstva so od znotraj izpodkopava-la to kolonialno carstvo. Na ta notranji razkroj je vplival indijski zgled, kjer je s samostojnostjo nastalo značilno obdobje hitrega gospodarskega napredovanja. Goa je v tem pogledu vedno bolj zaostajala. Nastalo je množično gibanje, ki je hotelo priključitev Goe k matičnemu indijskemu ozemlju. — Z druge strani je tudi Indija trinajst let zaman poskušala ure- Safl ^a. Indija je vprašanje Goe večkrat zaporedoma postavljala pred Združene narode, toda Portugalska ni dala znakov, da ji gre ta stvar do živega. Tako ji je preostala zadnja in edino možna poteza, da z vojaško močjo odstrani z indijske posesti zadnji ostanek kolonializma. Ko je indijska vojska brez odpora vkorakala na ozemlje Goe, so postala zahodna središča glavni poborniki, da se akcija indijskih čet zaustavi. Najbolj so se »zgražali« v Madridu in Londonu. Kam so bile te obtožbe naperjene, pa ni težko uganiti. — Zdravko Tomažej Kompleksi manjvrednosti Komaj dvajsetletni Vinko se je moral v preteklih dneh zagovarjati pred okrožnim sodiščem v Kranju zaradi dveh vlomnih tatvin, ki jih je storil v avgustu letos, in sicer v Gorenji vasi in na Bregu pri Kranju. V Gorenji vasi je iz senika Alojza Volčiča, kamor se je prikril, videl, da je gospodinja skrila ključ od veznih vrat na polici za rože. Potem je imel pač lahko delo. V hiši si je poiskal moško obleko, hlače in še dve srajci ter tako oškodoval Volčiča za 43.000 dinarjev. Na Večja vloga in odgovornost komunistov (Nadaljevanje s 1. strani) kre.ja, kj bi ga morale. Tako so na primer ugtovili. da so bile razprave o delitvi dohodka v podjetju prav tak? v organizaciji ZK. kot v s'-:*.:ka!n: organizaciji in na dc'rvskern svetu. 2e med komu-nii»*i je na sestanku prišlo do »rr.zprave« o tem, koliko točk ima ta ali oni, namesto da bi se pome"!!!: o b'S'vu dogajanja: o politiki, ki jo pri tem zasledujem'). O teh in podobnih težavah bodo razpravljali še v okviru občin in polom v osnovnih organizacijah. K. M. Simbol mladi generaciji (Nadaljevanje s 1. strani) Ivan Bertoncelj je ob prevzemu zastave dejal, da je to priznanja za splošne takratne uspehe Cankarjevega bataljona in tudi prebivalstva, ki je to partizansko enoto moralno in materialno podpiralo. Pri tem je navedel primer 70-letne ženice, ki je ob najhujših bojih na Valterskem vrhu 27. decembra 1911 prinesla borcem žganje na položaje in preprosto rekla — »da boste, fantje, laže vzdržali!« Zgodovinska zastava — veliko priznanje Cankarjevemu bataljo-nu — bo v škofjeloškem muzeju. 1' "J Sledile so pesmi, recitacije . . . »Veš, poet, svoj dolg«, »Počiva jezero v tihotl«, »Mati treh partizanov« ... — Borci so zrli v osvetljene izvajalce, besede 60 prodirale globoko in spomini na nekdanje krike ponoči, »na juriš«, na stokanje umirajočega ranjenca — so ponovno oživljali. — K. Makuc Bregu pa se je splazil skozi odprto okno v klet, vlomil skozi vezna vrata in nato iz sob v pritličju pobral obleko, perilo, čevlje, 20.000 din gotovine, dvekolo in dežni plašč, tako da jih je oškodoval za okrog 80.000 dinarjev. Vinko je obe vlomni tatvini prostodušno priznal. Opravičeval ju je s stisko. Potikal se je namreč okrog že nekaj časa brez dela in zaslužka in ga je v hiše oškodovancev, kot je trdil, največ pri-vedel glad. Ni pa utešil samo tega, marveč tudi slo po tujih predmetih. Sodišče je iz podakov o njegovem prej.-njem življenju ugotovilo, da je storil več tatvin že pred polnoletnostjo in da je bil zaradi tega tudi že oddan v vzgojno-po-boljševalni dom. Vinko je bil težko vzgojljiv otrok; njegovi starši so se menda dosti trudili, da bi ga spravili na pravo in pošteno pot, pa niso nič opravili. Sodišču je obtoženi tudi povedal, da ga je zelo prizadela huda kožna bolezen — luskavica, zaradi katere se je čutil vedno zapostavljenega in zavrženega. Izučen je sicer v pekovski obrti, a zaradi luskavice ni mogel nikjer dobiti rekli vsako pomoč. V takih okoliščinah si ni znal drugače pomagati kot s tatvinami. Vinko je sicer že zgodaj pokazal nekatere problematične lastnosti in bi mu morali vzgojitelji Film ,Na zmajevi sledi' toplo sprejet Razgovor z igralko, ki ni zamudila po svoji krivdi... posvetiti pač vso skrb. Sodišče ni moglo več presoditi, če so res storili vse, kar so bili dolžni. Prepričalo pa se je lahko, da je nadležna bolezen na mlađega fanta vplivala res zelo depresivno in da je mučen kompleks manj vrednost i in odvratnosti za druge precej prispeval k temu, da je zašel na kriva pota. To je bila tudi tehtna olajševalna okolnost in sodišče mu je prisodilo za sicer budi kaznivi dejanji le 8 mesecev zapora,- Povrniti pa bo moral tudi vso povzročeno škodo. Ce se bo Vinku še v prihodnje odrekala primerna zaposlitev in mu tudi njegovi najbližji ne bodo pripravljeni pomagati, se v življenju najbrž še vedno ne bo znašel. Brez redne zaposlitve se ne -itve. Tudi doma so mu od- da živeti pošteno. ri|l!l!lll!11lllll!l!lll!ll|||llllll!lllllll!IIH — i GLAS v jubilejnem letu \ GLAS je najbolj bran časopis na Gorenjskem NAROČNIKOM GLASA! Zopet prihaja čas, ko se bodo pri vas začeli | oglašati pismonoše z izpolnjenimi položnicami za g plačilo naročnine za prvo polletje 1962. Za razliko j od zadnjih dveh let bomo v prihodnjem letu — | na željo večine naročnikov — pobirali naročnino §| za polletje, če pa boste želeli plačati za vse leto, g vam pismonoše lahko popravijo znesek na naši | položnici na odgovarjajočo vsoto. — Za leto 1962 I bomo primorani povišati polletno naročnino od I 450 na 650 din. To povišanje naročnine gre na i račun povišanja poštnih stroškov, ki znašajo letno nad 4 milijone dinarjev. Kot vsako leto tudi sedaj I pripravljamo nagradno žrebanje, ki bo po vred- j§ nosti dobitkov doslej največje, žrebanje priprav- § ljamo v okviru 15-letnice Glasa. Seveda bodo tudi § tokrat imeli več možnosti do dobitka tisti, ki bodo I plačali naročnino za vse leto in tisti, ki so že dalj I časa naši naročniki, in sicer: — kdor plača za pol leta, bo imel 1 glas, — kdor plača za vse leto, bo imel 3 glasove, I — kdor je naročen že več kot 5 let, bo imel j 4 glasove, — kdor je naročen več kot 10 let, pa bo imel | 5 glasov itd. Tudi nezgodno zavarovanje naročnikov še ff ostane. V primeru 100-odstotne nezmožnosti za delo j dobi naročnik 40.000 dinarjev, v primeru smrtne g M nesreče pa 20.000 din. — Naj vam povemo, da je I j Državni zavarovalni zavod izplačal našim naročni- I kom v letu 1960 400.000 din in letos nad pol mili- § jona dinarjev zavarovalnine. Zato ne odlašajte s I j§ plačilom naročnine. , >ato se ži sedu naročite na GLAS, da ne bo prepozno j UlMWM.lIUUiliilllMlll!llUI BODIMO LJUDJE! Po večmesečnem zdravljenju je zapustil zdravilišče Golnik in se vesel napotil domov, kjer ga je že nestrpno pričakovala njegova družina. Vstopil je v avtobus. Opazoval sem ga, kako zaskrbljeno se je oziral po vozilu, v katerem je bilo tudi že po sredini vse polno ljudi. Nemočen je obstal v zadnjem delu. Nekateri izmed tistih, ki so imeli več 6reče in so dobili udobne sedeže, so mirno kadili. Avtobus se je s težavo vzpenjal po vijugasti cesti proti Črnivcu. Omenjeni neznanec je zamišljeno stal ob sedežih in lovil ravnotežje. V mislih je bdi že doma pri družini, ki se tako veseli njegovega povratka. Med to veselo pričakovanje se mu je nehote vpletala bojazen: ali bo še zmožen tako skrbeti za ženo in neodrasle otročičke, ki jih ima tako neizmerno rad. Njegove misli sta motila dva potnika, ki sta zavaljeno sedela s prižganima cigaretama v ustih in se nečemu glasno krohotala. 2goč dim, ki ga ni vajen, mu je vsiljivo udarjal Odgovor Ni res, da je direktor Kranjskega gradbenega podjetja v Kranju dobil w novembru 19G1 izplačanih okoli 201.000 dinarjev osebnih dohodkov. Posredovalec podatkov je seštel mesečni osebni dohodek imenovanega direktorja za mesec oktober 1961 in njegove precežne plače nad tarifno postavko (tako zvani dobiček) za prvih 9 mesecev v letu 1961, ki pa so bile izplačane v različnih mesecih in ne samo v novembru 1961. Presežne plače so bile izplačane po vidikih, ki jih jo določil delavski svet za vse člane delovnega kolektiva, torej tudi za direktorja in je bil zadevni zapisnik delavskega sveta dan na vpogled celotnemu kolektivu. Ing. Franc Gorjup, direktor Kranjskega gradbenega podjetja Kranj Kranj, 25. dec. — V soboto zvečer je bila v dvorani kina »Center« svečana premiera domačega filma »Na zmajevi sledi«. Gledalci, ki so napolnili dvorano, so film toplo sprejeli, s prisrčnim pleskanjem pa so nagradili nekatere igralce in ustvarjalce filma, ki so se predstavili po končani predstavi. Napovedovalec Janez 1 pozdravila kranjsko občinstvo. — Opravičite me, prosim!« © In zakaj ste zamudili? »Telegram sem prejela šele danes dopoldne ob 10. uri, čeprav so ga odposlali že sinoči nekako okoli 19. ure, kot mi je dejal režiser. Pa tudi vlak je imel za- v nos, v oči. Težko je dihal, noge so se mu šibile; komaj okre- I vani bolnik se je v tem zakajenem j in zatohlem okolju zelo slabo počutil, stalno si je brisal potno čelo. Polglasno, obzirno je prosil svoja dva soseda, naj bi prene-hala kaditi, ker mu to škoduje. ; Kot na povelje sta se oba glasno j zasmejala in vprašala, kje piše, ! da se ne sme kaditi v avtobusu. • Ker tega res ni bilo, je bolnik požrl suho slino in se nekako! vdal v usodo. Stal sem v bližini in zato nehote 6ledil pogovoru. Vest me je zapekla, ker sem ves ; čas mirno gledal in poslušal to grobo neobzirnost teh kadilcev: zato sem stopil bliže in skušal dopovedati, da je treba to storiti iz spoštovanja in obzirnosti do 60- j človeka, posebno če je bolan, pa ' čeprav ne piše, da je prepovedano kaditi. Toda to je bilo kot olj'v na ogenj. Takoj sta dogoreli cigareti zamenjala z novimi in kljubovalno kadila naprej. Oba sta se me pošteno privoščila češ. da naj se nikar ne praskam, kjer me ne srbi, in da sta že dovolj velika, da 6rneta kaditi, kjer se jima zljubi. Med tem časom je bolniku postalo slabo, iskal je robec. Zakli-cal sem vozniku, naj ustavi. S tresočo roko se me je oprijel ,ko sem mu pomagal na zrak. Njegov bled obraz in pretresljiv kašelj, ki ga je nenadoma napadel, sta bila najhujša obsodba tistih, ki zaradi svojega užitka delajo take težave svojim sopotnikom, ki jim cigaretni dim škoduje, pa si v taki gneči ne morejo pomagati. Ker ni to osamljen primer — dogajajo se še hujše reči — menim, da je potrebno o tem spregovorit i. Tudi sam sem večkrat žrtev takih neobzirnih kadilcev, ki v prenapolnjenih avtobusih kadijo, kot da so doma. in niti ne pomislijo, koliko neprijetnosti in Slabosti povzročajo drugim, ki ne kadijo, podobno tistim, ki so resno bolni in jim to škoduje. Dokler pa teira fudje sami ne uvidijo, bi bilo nujno potrebno prepovedati kajenje v avtobusih, v vlakih pa določiti vagone za nekadilce, kar je sicer v mnogih dniRrih državah že v navadi. - F. Z. Bralce obveščamo, da v svedo GLAS ne bo izšel, in sicer zaradi novoletne številke, ki bo izšla naslednji dan, to je v četrtek, 28. XII. (na 16 straneh) ••ji.' Cuk je najprej prebral brzojavko Ivice Pajerja, s katero se opravičuje Kranjčanom, ker ni mogel priti (pogodbeno je vezan na snemanje v Italiji). Nato so prišli na oder mali Velimir Djurin, ki ga poznamo iz mladinskega filma »Hitronožci« oziroma »Ti loviš«, Primož Rode, znanec iz »Noen a izleta«, scenograf ing. arh. Miik:> Lipužič, direktor fotografije Irance Cerar in režiser Jano Kavčič. Vsem tem so prinesli kranjski pionirji šopke rož. — V dvorani smo opazili pionirja, ki je podar>!cini poslopjem in vrl-ji.i blizu Kranja. Naslov v oglasnem oddelku 4383 Koncertni klavir poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku 4336 Ugodno prodam žensko kolo. Vprašati v gostilni Kern, Cerklje 4887 nova kemična čistilnica in pralnica. Sprejemamo vsak dan od 8. do 12. in od 15. do 17. ure v Seljakovi ulici 7, Stražišče (bivši Batistič). Za kvalitetno in hitro postrežbo im?.mo debrc strokovnjake z večletno prakso. Predavanje o novostih v PROMETNIH PREDPISIH AMD Kranj vabi vse voznike motornih vozil na zanimivo predavanje o dopolnjevanju in novitetah v prometnih predpisihh. — Predavanje bo v torek, 26. decembra, ob 18. uri v dvorani OLO Kranj — I. nadstropje. ZA PRAZNOVANJE NOVOLETNE JELKE Tudi v Mavčičah so 6e dobro pripravili na praznovanje NOVOLETNE JELKE. Za darila, ki jih bo prinesel dedek Mraz, so zbrali že okoli 24.000 civ.arjev, od tega je 96 JIH JE OPRAVILO TEČAJ ZA MOPED V Marvčičah deluje tudi sekcija kranjskega avto-moto društva. Doslej so organizirali 4 tečaje za mopediste; uspešno je opravilo tečaj 96 domačinov. V prometni dejavnosti je precej delaven prometni krožek na šoli. Otroci so izdelali zbirko prometnih znakov, makete križišč itd. Največji uspeh so dosegli člani prometnega krožka na ocenjevalni vožnji v Zab-nici, kjer so osvojili prvo mesto in s tem tudi prehodni pokal. Z novim letom vsak teden Krajevni odbor SZDL prispeval 10.000 dinarjev. Tovarna Standard iz Kranja pa bo pripravila kolektivno nagrado za šolske otroke. Otroci na šoli bodo razen tega pripravili tudi kratek program, in sicer recitacije in kratko igrico. M. Z. MLADINA V MRZLIH PROSTORIH Mladinska organizacija v Mavčičah je v teh dneh organizirala plesni tečaj, ki ga obiskuje okoli 50 mladincev in mladink. To je za sedaj tudi edina oblika, da se mladina sploh lahko shaja. Ostalo delo je tu z mladino težko organizirati, posebno v zimskem času. Nimajo namreč na razpolago primernih prostorov, dvorana, v zadružnem domu pa je premrzla. PREDAVANJE O NOVOSTIH V PROMETNIH PREDPISIH AMD Kranj vabi vse voznike motornih vozil na zanimivo predavanje o dopolnjevanju in novitetah v prometn-m predpisih. Predavanje bo v torek, 26. decembra, ob 8. uri v dvorani OLO Kranj — i I. nadstropje. Odslej tudi v Po 1 ja n a h HIŠA Suhe smrekove plohe, debele 5 ali 6 cm. takoj kupim. Anton Kos, mizarstvo Kranj, Huje 3 4359 Kupim malo rabljeno ali novo pomivalno mizo. Brudar, Likozar-jeva 11. Kranj 4833 Kupim jesenovc in bukove deske. Zaletel, Stanežičo 52, Šentvid nad Ljubljano 4389 Lahko bi ji rekli tudi »NA-MA«. Komu, bo ver- ski trgovski hiši bo poskrbljeno tudi za tekstil jetno povprašal ta ali oni. Naj mu takoj povemo, in galanterijo. da tokrat mislimo na novo trgovsko hišo v Poljanah Konfekcija osvaja svet. Potrošniki čedalje bolj v Poljanski dolini, na nove trgovske prostore VE- povprašujejo po njej. Njihovim željam bo ustreglo LETRGOVINE »LOKA« Škofja Loka, ki so jo od- tudi trgovsko podjetje VELETRGOVINA »LOKA«, Pozor! Ccni.n: odjemnlcc obveščam, naj dvignejo popravljene dežnike najkasneje do 31. decembra 1961. Pozneje ne odgovarjam zanje Dežnikaralvo Alojz Jenko, Kranj 4390 Šolski odbor osnevne šole Šenčur razoisuje delevro mesto tajnika šole — administrativno in finančno poslovanje. Plača po pravilniku šole. Prošnje sprejema ,upraviteljstvo osnovne šole Šenčur 4816 Iščem pleskarskega vajenca. Naslov v Oglasnem oddelku 4353 Gasilskemu inšpektorju tovar'šu .Tancu Grosu česiiia k oprav'je-nernu izpitu — pr:;aielj 4891 Iščem prazno sobo v Preddvoru ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 4392 Hi >a v Kranju — Cirče — s štirimi gospoda-vskSrri poslopji, primernimi za obrtno dejavnost, njive in god/ovi Hffadn* naprodaj. Prodajo se tudi 3 krave, dobre mlekariee, in konj ter ves kmetijski inventar vključno z vozovi (gumi voz). Informacije vsako popoldne od 15. do 13. ure. Kranjc. Kranj, Kajuhova 1, nasproti Tekstilne šole Primskovo 4872 prli pred tednom dni. V novih moderno opremljenih saj bodo v trgovski hiši v Poljanah prodajali tudi prostorih bodo pričeli prodajati takoj po NOVEM konfekcijo. Mimogrede povedano, tudi čevlje bode LETU. lahko potrošniki kupili pod isto streho. Otfe k&wi& kupiti ^ iioaatetna dutita • V KRANJU 0Đ 25. DO 30. DECEMBRA 1961 V PROSTORIH DELAVSKEGA DOMA (nasproti poslopja 0L0) V PAVIIjONIH »NOVOLETNEGA SEJMA" NA JESENICAH OD 26. DO 30. DECEMBRA 1961 V PROSTORIH METALURŠKE ŠOLE * t * (za restavracijo „Kazina") Sporočamo zadostno vest, da nas je po hudem jrpljenju za vedno zapustila H I L DA BATISTIC Dolgoletno in vestno sodelavko bomo ohranili V trajnem spominu. Sindikalna podružnica Gozdnega gospodarstva Kranj 3KS OBVESTILO Stanovanjska skupnost Stražišče obvešča prebivalstvo, da je pričela 22. decembra obratovati To naj bo namesto uvoda. Sedaj pa kar naravnost k stvari. V središču Poljan stoji cnonadstropna stavba, kamor bodo preselili vse dosedanje raztresene trgovske lokale v tem kraju. Tako bodo Poljane res dobile »NA-MA« v malem. Kaj vse bodo lahko kupovali potrošniki v novih poslovalnicah VELETRGOVINE »LOKA« v Poljanah? Najpreprostejši in najbolj jedrnat je odgovor — vse. V omenjeni trgovski hiši bodo gospodinje polnile torbe z živili in raznimi drugimi go spodiri jskimi potrebščinami. Police teh novih trgovskih lokalov VELETRGOVINE »LOKA« bodo vedno in bogato založene. Tudi ljubitelji modnih novosti bodo vsekakor prišli na svoj račun. V novi poljan- Po dobro opravljenem nakupu se pogosto prileze sendvič, zavitek bonbonov ali keksov. Da, res je tako in prav zato bo poskrbljeno tudi za lačne želodce — v novi trgovski hiši bo namreč tudi delikatesa. Sicer pa, kaj bi naštevali! Novo leto je blizu in prav gotovo bomo nove prostore VELETR.GOVINE »LOKA« v Poljanah kmalu obiskali. Torej še enkrat: v trgovski hiši VELETRGOVINE »LOKA-< v Poljanah bomo vedno postre/eni z živili, gospodinjskimi potrebščinami, tekstilom, galanterijo in še in še. Za konec pa še — SREČNO NOVO LETO ! — — (Ta prostor smo odstopili Veletrgovini »Loka« Skofja Loka) Po dolgem trpljenju nas je zapustila naša ljuba, dobra in skrbna mama, sestra, teta, svakinja, nečakinja in sestrična HILDA BATISTIC, roj. DOLENC Pogreb nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, 25. t. m. ob 15.30 s križišča na pokopališče v Kranju. Do pogreba leži v Kranju, Prešernova 10. Žalujoči: sinova Rafko in Joža, bratje in sestre ing. Franci, Elza, Anica, Mila, ing. Marjan in dr. Bogdan, svakinje . Nada, Barbara in Nina ter ostalo sorodstvo. Kranj, 23. decembra 1961. wmmm Hansi vVerner RJohter 62 -Saj vendar nista bila nacista?« »Ne. nista,- je dejal Guchler. »Nocoj se bomo sedali v jedilnici šeste čete.« »Ccmu?« »Majhen pogovor, pripovedoval sem ti o tem.« »Ah. tako,*, jc dejal Guchler. »da.« Stopila sta v barako. Guchler je utrujen padel na posteljo. Vstopil je Buchmann z dvema ameriškima častnikoma, »Mirno!« je zavpll Buchmann. Poskakali so s postelj in mirno obstali. Ameriška častnika sta pozdravila in počasi stopala vzdolž postelj. Ujetniki so stali pred posteljami. Ko sta častnika prišla do njih. so se vzravnali. »Inšpekcija, vsak dan inšpekcija, kakor v kasarni,- je dejal Boohmcr. Častnika sta odšla. Uuehtmann jc široko odprl vrata in zavpll: »Mirno!« »Nocoj,« Jc dejal Boehmer in odšel. Guchler jc planil nazaj v posteljo. Občutil je strahotno pra/.nino In z-dclo se mu jc, da bo obupal. Zvečer je odšel v jedilnico šeste čete. Pred vrati ga jc nekdo zaustavil . »Kam greš?« »K posvetu.« »Kdo te jc povabil?« »Boohincr.« »V redu.« Stopil je v jedilnico. Sedeli so okrog mize in šepetali. Med njimi jc bil tudi Sajilo, »Ti tukaj?« je dejal Guehler. »Da, vesel sem, da si tudi ti prišel.« »In kaj bo?« »Avstrijci želijo oditi iz taborišča.« »Zakaj?« »Nobenih stikov nočejo z nacisti.« Na drugem koncu mize je sedel Avstrijec s črnimi, namazanimi lasmi, ki jc spal v njihovi baraki. Govoril jc: »Se nocoj pojdemo iz taborišča. Američani soglašajo z nami. Nedaleč od tod bodo pripravili novo taborišče za protiiašistc« »In čemu odhajate«?« »Nočemo več prenašati nasilja.« »Nimate prav. Kdorkoli se odcepi ed množice, prepušča nacistom vpliv nanjo.« Avstrijce z namazanimi lasmi je dvignil glavo in neodločeno pogledal Guchlcrja. »In kaj sc ti zdi pravilno?« »Ostati jc treba tukaj in pridobiti taborišče na našo stran. Cas je nas zaveznik.« »Ne, pri njih nimamo nobene možnosti. Nasilje je prehudo.« »Privaditi se moramo in jih počasi cepiti. Dan za dnem. Ob koncu vojne morajo biti taborišča naša.« »To jc nmogoče« »Vso je mogoče,« jc dejal Guchler. »V politiki je vse mogoče.« Vstopil jc Boohmcr in sedel h Guchlcrju. »No,« je dejal, »kako gre?« »Iz taborišča hočejo.« »Da, mar to ni pravilno?« »Ne, to ni pravilno,« je dejal Guchler. »Tako počenjajo iz strahu in udobja.« Avstrijec z namazanimi laami je poskočil in dejal: »Ponovi, da se bojimo!« »Bojite se!« jc dejal Guehler počasi. »Ničesar več nočemo od vas. ničesar nočemo Imeli z v;uni, mi smo Avstrijci, razumeš?« »Sem kar pomislil,« jc dejal Guchler. »Kaj si pomislil?« »Da ste Avstrijci.« »Da, Avstrijci smo. Prisilili ste nas, da smo korakali z vami. Napadli ste nas! Nismo na vaši strani!« »Napadli smo vas? Mi?« je dejal Guehler. »Vsi vi! Sodelovali ste z nacisti.« Guchler je molčal. Pogledal je Boehtncrja, potem pa Santa. Santo sc je nasmehnil: »Pusti ga, ne splača se. Vse skupaj nima smisla.« »Slo petdeset nas je,« je spel pričel Avstrijec. »Nocoj odidemo iz taborišča. Ne potrebujemo vas. Kdor noče z nami, naj ostane tukaj.« »Ostal bom tukaj,« je dejal Guchler. »Pri nacistih?« »Ostal bom tukaj. Sem spadam. Nisem Avstrijec in ostal bom z Nemci.« »Čeprav te bodo ubili?« »Kljub temu,« je dejal Guehler. Oba sta molčala iti zrla drug v drugega. Avstrijec je spet sedel in dejal: »Torej, kdo pojde z nami - vsi?« »Jaz ne grem,« je dejal Boehmer, »ostal bom tukaj.« »Pa ti?« »Da, Guehler ima prav, taborišče moramo pridobiti na našo stran.« , »To vam ne bo uspelo.« »Bomo videli, morda nam bo uspelo.« Santo jc vstal. Smehljaje jc stisnil Avstrijcu roko. »Zdi se mi, da lahko gremo.« »TI tudi ne greš z nami?« »Ne,« jc dejal Santo. Vstali so in stopili na sredo jedilnice. »Ostali pojdete z nami?« je vprašal Avstrijec. »Da,« so odvrnili ostali. »Kdor gre z nami, naj dvigne roko.« Vsi razen Guehlerja, Santa in Bochmcrja so dvignili roko. »Tam bo bolje,« jc dejal eden izmed njih. »Cemu bolje?« je vprašal Guehler. »Američani bodo lepše ravnali z naimi. Imeli bomo več prostosti. Nobenih straž. Izhcd v mesto.« »Upajmo, da sc ne varate,« je dejal Guchler. Odšli so iz jedilnice. Avstrijec se jc ustavil pri ■vratih in dejal: »Nikar nas ne izdajte!« »SI znorel?« je dejal Boehmer. »Hm, človek nikoli ni dovolj previden. Ce bodo karkoli zvedeli, utegne priti nocoj do pretepa.« Sli so navzdel po taboriščni cesti. Nekdo jim je prišel nasproti in dejal: »Ti, kaj je bilo v jedilnici šeste ceste?« »Dogovor za nogometno tekmo,« je dejal Guehler. »Od kdaj pa igrate nogomet?« Guehler se je zasmejal. »Od kdaj pa nas poznaš?« je dejal in odšel mimo. Oni je obstal in gledal za njimi. »Nekaj so zaslutili,« je dejal Boehmer. »Ob kateri uri bodo odšli?« »Opolnoči,« je dejal Boehmer. S stražnega stolpa pri velikih vratih so zaslišali trobento, Iti je naznanjala uro za spanje. Poslovili so se in odšli v svoje barake. »SI slišal, dve sto mož hoče iz taborišča?« jc dejal Konz. »Kdo ti je povedal?« »Vsi v taborišču govore o tem.« »Ničesar nisem slišal.« »Kaj meniš, morda bi bilo dobro oditi z njimi? Ce izgubimo vojno, jim bo prav gotovo laže, kakor nam in hitreje se bodo vrnili domov.« »Vojno smo že izgubili,« je dejal Guehler. Zjutraj jc sto petdeset mož z vrečami še vedno stalo pred velikimi taboriščnimi vrati. Niso jih pustili skoznje. Ostali so jih obmetavali s kamenjem, psovali in vpili. Pred vrati sc jc zbiralo vedno več ujetnikov. Vpili so: »Izdajalci, strahopetci, barabe!« DOKUMENTI! IVAN JAN DOKUMENTI! DOKUMENTI Visok sneg pa je naredil svoje in tudi megla je k J temu pripomogla: nemški smučarji so prismučali malo t prenizko. Znašli so se pred Bičkovimi fanti. \ $ V tem je prilezla tja gor tudi Tončkova skupina in q zdaj se je zgodilo nekaj, kar so tudi partizani le malokrat i doživeli. Prav ko so Nemci udarili na Bičkov vod, se je \ z druge strani pojavila pomoč, ki je udarila po Nemcih. ^ Nemci so bili presenečeni: prišli so v križni ogenj Bičko- i vega voda in Tončkove skupine. In četudi jih je bilo j več kot partizanov, so se morali naglo umakniti. Večina \ pa je obležala na kotanjastem in zasneženem hrbtu pod t» skala Jelenco. Partizani so imeli cilj blizu. Streljali so t v klobčič zbeganih teles, kar se je morda kasneje zgo- f dilo le redkokdaj. Biček pravi, da česa takega ni doživel J nikoli več! t Ostalo nemško pehoto so medtem oficirji s pištolami » priganjali navzgor, da bi vsaj odvlekli ubite in ranjene J »kamerade«. Tako so Dražgoše za Nemce, Id so streljali * tudi s topovi, postale resnična fronta. ^ i Ugled Bičkovega voda in Tončkove skupine je še ta t (' dan močno porasel, kajti to je bil redek vojaški uspeh! i j[ Tončkova desetina pa ni mogla več ostati pri Bičkcvih: f vrnila se je spet k štabu, ki je večkrat potreboval to i majhno rezervo za različne in nagle intervencije. Nemci pa so še vedno napadali in pošiljali v boj nove enote. Niso pritiskali samo na levo krilo, kjer je bil Biček, temveč so skušali omajati in zlomiti partizanski odpor na vsej črti. Vse do mraka so se Nemci brez koristi ^ zaganjali v dražgoško obrambo. Ko se je začelo mračiti, i kar njihovim načrtom ni ustrezalo, so se morali umakniti, (i ne da bi dosegli Dražgoše ali Jelenšče. Na položajih Bernardo ve čete Pri cerkvi in zahodno od nje, cega prvega dne bojev nemški pritisk ni bil f kdove kako hud. Napadalci so vse bolj silili na Peči, \ kjer je bila Jeseniška četa, in proti dvignjenim Jelen ščam. Med tistimi, ki so bili na položajih na Pečeh, je bil £ tudi Cveto Novak iz rašiškega voda. Takole pripoveduje m o začetku dražgoških bojev: f ».. • Ko so se Nemci vzpenjali proti nam, smo doživ- J ljali dolge in vznemirljive trenutke. Bilo je tisto grozeče ^ zatišje, po katerem se razdivja vihar ... V začetku pa w J so Nemci nekaj obračunavali med seboj ... Šele kasneje J i smo zvedeli, da Luksemburžani niso hoteli pred ostalimi a f nemškimi enotam!, kakor so od njih zahtevali oficirji. } J Pri tem so uporabili celo orožje. Zato kasneje Luksem- t buržane niso več uporabljali za spopade z gorenjskimi J partizani. Šele, ko so med seboj obračunali, so se Nemci p zagnali proti nam. Kamor si pogledal, povsod je goma-zelo, toliko jih je sodelovalo pri napadu. Cez čas smo jih opazili čisto blizu naših položajev, tik pod prvimi hišami in pod žičnico •.. Spustili smo jih ^ zelo blizu. Komaj na petdeset metrov in celo manj! Bili a so nam tako blizu, da bi jih zadeli s kamni. Takrat smo ustrelili proti njim ... Toda priznati moram, da sem se Nemcev bal. Zato mi " tembolj igralo srce, ko sem videl, kako jih kosimo. ^ Dotlej Nemcev še nisem videl bežati, zdaj, v Dražgošah i sem že prvi dan bojev to doživel! Nikoli ne bom pozabil, (' kako so se umikali pred našimi streli in vlačili s seboj * svoje ubit" in ranjene. Da pa bi zaplenili kaj prida (i orožja, ne bi mogel reči, ker so vse ubite skrbno in za {) vsako ceno spravili iz našega dosega. Enega smo našli lj šele drugi dan. Ob tej priložnosti sem prišel do lepo zrez-][ ljane pipe. na kateri je bila mrtvaška glava. Kasneje sem (i jo podaril komandantu Odreda Stanku Starcu-Fazanu, (»k' mi je na Polhograjski Grmadi rešil življenje. Zasul || me je snežni plaz. Kmalu zatem je padel ■.. DOKUMENTI! DOKUMENTI! DOKUMENTI! V kinu »Center« si lahko ogledate domači akcijski film, ki so ga večinoma posneli v Kranju in okolici, »PO ZMAJEVI SLEDI«. Glavne vlo«e igrajo IVICA PAJER, PRIMOŽ RODE, simpatična debitantka JELENA BJELIČIĆ, ZLATKO MANDUNIC In mali VELIMIR DJU-RIN, ki ga poznamo iz »Hltronožcev«, JANEZ CUK In drugi Mladina - gost vojakov Razgovor s hokejskim državnim reprezentantom Viki jem Tišlerjem 1 /' : "7 Beogradu Državnega reprezentanta v hokeju na ledu in člana Jesenic — Vikija Tišlerja sem srečal preteklo sredo na umetni ledeni ploskvi pod Mežakljo. Ko se je s šole vrnil domov, si je brž nataknil drsalke in prišel na drsališče. Ni treniral hokeja, marveč se je uril samo v drsanju. Znano je, da so se Jeseničani pravkar vrnili iz Beograda, kjer so igrali tekmo z mestno reprezentanco. Pogoji za to srečanje niso bili nič kaj rožnati. O tem mi je nekaj povedal Viki Tišler. »Najprej naj povem, da so nekateri beograjski časopisi pred našim prihodom pisali, koliko sploh zahtevamo za gostovanje v Beogradu, kar je bilo povsem neutemeljeno. Potem druga stvar je ta, da smo res prišli deset minut čez 19. uro v Beograd, tekma bi pa morala biti ob 19. uri. Funkcionarji beograjskih hokejistov so nam na železniški postaji dejali, da so tekmo zaradi naše zamude odpovedali. Toda tekmo smo le odigrali in smo tudi zmagali s 1:1. Tekma se je odvijala v ne- navadnih okoliščinah. Naši igralci so bili v vsej tekmi 31 minut kaznovani, medtem ko so bili domačini samo šest minut. Ves čas med tekmo so letele na igrišče kepe snega. Med drugim je priletel na igrišče cel hlebec kruha. Valentar ga je lepo pobral in odstranil. Toda publika ni odnehala. Nič manj zlobni pa niso bili igralci domačega moštva. Udarcev s palicami po glavah in raznih psovk na naš račun ni manjkalo. Zato je prav, da je naša uprava Stklenjla, da v Beogradu razen na prvenstvenih tekmah ne bemo več sodelovali.-« »Znano je, da bodo 25. decembra gostovali na Jesenicah Sovjetski hokejisti. Morda mi ti lahko poveš, če računate vsaj na minimalen uspeh?« »Jasno je, da bomo poraženi. Vsak minimalen rezultat pa bi bil za nas že velik uspeh. Sovjetsko moštvo, s katerim bomo igrali, je trenutno na sedmem mestu v zvezni hokejski ligi SZ.« »Kaj pa državno prvenstvo?« »Zanj se že sedaj pripravlja- mo. Računamo spet na najvišji naslov., — Upam, da bodo letos tekme za spoznanje bolj zanimive, ker sta Zagreb in Ljubljana dobila umetni drsališča. — M. 2. STRELCI OB DNEVU JLA Kot vsako leto, je tudi letos tovarna »Sava« iz Kranja, priredila tradicionalno strelsko tekmovanje za prehodni pokal JLA. — Tekmovanje je bilo dobro organizirano in se ga je udeležilo 8 ekip. Pokal si je priborila v trajno last strelska ekipa Bratstva in Enotnosti Center Kranj. Med posamezniki je bil najboljši tov. Franc Peternelj. — B. Polfinami odbojkarski turnir v Kranju ropa zmag 0%M Kranj, 24. decembra — V telovadnici Gimnazije je bil danes odbojkarski turnir za zimsko pokalno prvenstvo Gorenjske, na katerem so poleg domače Gimnazije sodelovali še Tržič, Kamna gorica in Kropa. Prva mm ■ Planica, 24. decembra — Danes bi morala biti na tukajšnji osem-desetmetrovki prva tekma, ki pa je zaradi novozapadlega snega ni bilo. Skakalci so tekmovali le na 35-metrski skakalnici, katero jim je uspelo za tekmovanje dobro pripraviti. Tekmovanje na petin-tridesetmetrovki pa je tudi danes motilo rahlo sneženje. Ker je bila današnja prireditev prvo pregledno srečanje, je škoda, da niso nastopili vsi najboljši tekmovalci (Slibar, Jemc, Pečar, Oman, Roji-na in Eržen), ker so nekateri med njimi že danes zvečer odpotovali v inozemstvo. Tako je nastopilo 30 skakalcev, med katerimi pa n bili vsi naši najboljši mladinci, ki so prav danes zaključili s prvim zveznim tečajem, katerega je vodil tov. Zalokar. Med člani je v odsotnosti najboljših zmagal Oto Giaccomelli iz Ljubljane, lepo pa se je uveljavil Kranjčan Grmck, ki je kljub pomanjkljivem treningu osvojil četrto mesto in pustil za seboj precej skakalcev, ki iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHHiiniiiiHi'iiintiiitiiiHinHii I so že tudi po dva meseca na snegu. Tako kot Giaccomelli, je tudi j mladi Jeseničan Smolej med mladinci osvojil prvo mesto s pre- I cejšnjo prednostjo. Rezultati - Člani: 1. Giaccomelli 213,3 (34,5, 30), 2. Nahtigal 206,4 (34, 3£), 3. Smid 205,9 (34, 35), 4. Grmek 203,7 (35, 34,5), 5. Brilej 203.6 (34, 34,5), 6. Vidovič 203,2 (33,5, 31). 7. Koprivšck 202,8 (34,5, 34), 8. Toporš 202/7 (33, 34), 9. Kralj 198,5 (33.5, 31), 10. Kolenc 193.7 (31,5, 33), 11. Cirdič 191,5 itd. Mladinci: 1. Smolej 205,5 (32, 32,5), 2. Bizjak 191,8 (31, 32,5), 3. Dov-žan 190,7 (32, 31), 4. Jurman 189,7 (29,5, 30), 5. Kunčič 183,8 (30, 29,5) in tako dalje. — J. Javornik Slovenski prvoligaši iz Krope so bili daleč najboljši in so zasluženo zmagali. V igri s Trži-čem bi sicer kmalu doživeli neprijetno presenečenje, saj so zaradi njihove neresnosti uspeli Tržičani v odločilnem setu priti celo do rezultata 8:8, toda odlična Kržišnik in Gašperšič sta z uspešno igro na mreži in močnimi udarci hitro uničila vse upe nasprotnika. REZULTATI: Gimnazija : Tržič 2:0; Kropa : Kanina gorica 2:0; Kropa Gimnazija 2:0 (8, 13); Tržič : Kamna gorica 2:0; Kropa : Tržič 2:1; Gimnazija : Kamna gorica 2:0 w. o. OKRAJNI ODBOJKARSKI TURNIR NA JESENICAH Jesenice, 24. decembra — Dopoldne je bil v telovadnici osnovne šole »Toneta Cufarja« na Jesenicah polfinalni okrajni dbojkar-ski turnir, na katerem so sodelovale ekipe Jesenic, Žirovnice in Bleda. Rezultati so bili naslednji: Jesenice : Žirovnica 2:1, Žirovnica : Bled 2:0, Jesenice : Bled 2:0. V finalni del tekmovanja sta se uvrstili ekipi Jesenic in Žirovnice. Vrstni red: Kropa 6, Gimnazija 4, Tržič 2, Kamna gorica brez točke. Sodil je Antonič iz Tržiča — slabo. Kropa in Gimnazija bosta nastopili na finalnem turnirju, ki bo 14. januarja na Jesenicah. — L, S. BLEJSKI STRELCI SO SE SESTALI Preteklo soboto popoldne so se na občnem zboru sestali blejski strelci SD »Brata Rus«. Družina šteje danes 267 članov, članic, mladincev in pionirjev. Na občnem zboru so podelili več odlikovanj dobrim strelcem in funkcionarjem. V razpravi so obravnavali delo, ki ga je družina opravila v pretekli sezoni, in poudarili, da je pot, ki jo družina ubira, pravilna. STRELCI SO SE POMERILI Ob 20-letnici dneva JLA jo strelska družina »Brata Rus« z Bleda organizirala prijateljsko srečanje med pionirskima strelskima ekipama »Brata Rus« in »Planincev« z Bleda. Zmagala je ekipa »Brata Rus« z 287 krogi od 500 možnih, med posamezniki pa je bil najboljši Marjan Fon s 77 krogi od 100 možnih- Sinoči so odpotovali prvi skakalci Vreme Prihodnje dni je pričakovati nekoliko toplejše vreme in možnost večjih snežnih padavin. GLAS V JUBILEJNEM LETU Planica, 24. decembra — (J. J..) Nocoj so na švicarsko turnejo pod vodstvom zveznega trenerja Lojzeta Gorjanca odpotovali skakalci Pečar, Roj ina in Eržen, v torek pa bodo odpotovali na znano novoletno tradicionalno skakalno turnejo po Avstriji in Nemčiji pod vodstvom republiškega kapetana dr. Toneta Deč-rnana Jemc, Oman in Zaje. Tem se bo pridružil tudi Slibar, ki bo odpotoval šele v četrtek in zaradi tega ne bo nastopil na prvi tekmi. Vsi omenjeni so pretekli teden trenirali na osemdesetme-trovki v Planici in so po izjavab strokovnjakov v odlični formi, kar še zlasti velja za Jemca, Šli- barja in Omana in zato lahko pričakujemo razveseljivih rezultatov. JESENICE : KR. GORA 18:2 Jesenice, 24. decembra (U. P. — Na tukajšnjem umetnem drsališču je bila danes popoldne odigrana prijateljska tekma v hokeju na ledu med Kranjsko goro in Jesenicami. Domačini niso nastopili v kompletni postavi (brez Valentarja in Klinarja), vendar so kljub temu premagali goste z visokim rezultatom 18:2 (10:2, 6:2, 2:0). Strelci eo bili: Tišler 6. Smolej 3, Felc 3, Hribar 2, Trebušak 2, I. Jan in Brun po enega za Jesenice, za goste pa sta bila po enlkrat uspešna Eržen in Zajšek. !^.:iiii:;il!l!llllll!llll!:i!llllll!ll!lllllllilll!illl!lllllllllKUIilllilllllllllllllllllillll NAŠ RAZGOVO% Ema Cadež pripoveduje itova, Pttrefeva Pmm® to l/a; .:: Minuli teden, ko je JLA praznovala svoj praznik, je prišlo med kranjsko garnizijo in Dijaškim domom iz Kranja do športnega sre.anja, ki je bilo hkrati posvečeno tudi IfHetnicj vstaje. Mladina se je za to tekmovanje dobro pripravila, posebno velja to za strelce in igralce namiznega tenisa. Kljub močnemu odporu jim vojaki niso mogli do živega. Pri odbojki pa se je sreča obrnila, zmagali so pripadniki JLA. Enako se je zgodilo tudi pri šahu. Ob koncu tekmovanja pa so so domenili, da bodo medsebojne sliko še bolj okrepili. »Novopečeno« slovensko prvakinjo v namiznem tenisu Emo Cadeževo smo povabili v uredništvo, da nam je v zvezi s svojim uspehom odgovorila na nekaj vprašanj: »Razen tega, da si posamezno osvojila najvišji naslov, si postala slovenska prvakinja tudi v ženskih dvojicah — skupaj s Kraigherjevo iz Raven. Kako, da sta igrali prav vidve skupaj in si nisi izbrala svoje klubske tovari-šice?« »Plutov.i in Knapova igrata ?.o več let skupaj v parih in tako sem jaz kot tretja tekmovalka v klubu ostala brez para. Izbrala sem si Kraigherjevo iz Raven. Na poseben uspeh nisva računali. Obljubili pa sva si, da se bova borili do zadnjrga. Proti pričakovanju siva uspeli premagati vse ovire in tako sva osvojiii republiški naslov.« »Nedvomno je naslov republiško prvakinje v namiznem tenisu med ženskami zate velik uspeh. Morda nam lahko poveš, kako ti je ta podvig uspel?« »I: i i a .sem prepričana, da me bo Knapova v predtekmovanju premagala in da lom tako izpadla iz nadaljnjega tekmovanja. A bilo je drugače: Knapovo sem premagala in se s tem uvrstila v finale. Prva nasprotni!ca v finalu je bila Marjana Plutova. Prvi set sem izgubila, in Mcer z rezultatom 21 : 13. Ostale tri seie sem zmagala in prv« ovira je bila za menoj. Pe-; vo sem prav tako premagala s 3 :1 in zadnja nasprotnica mi je bila Ljubljančanka Pirčeva. Bila sem izmučena bolj psihološko kot >. Nisem vedela, če bom "i precej hud tempo. Ko sem ' .'as Pirčevo, je bil zadnji s< odločilen. Vodila sem že z 18 : 3, potem je Pirčeva zmanjšala mrluko pia 18 : 16, bila sem popolnoma i mučena, a udarec za udarcem je odločal, katera bo /n>n-: v :.ika. Pri rezultatu 18:16 m imela precej sreče, da jc IMrčcva precej vi »oko podano f-ego ti j iia in tako sem povečala razliko in tudi zmagala. Pirčeva je igrala precej bolj zanesljivo.« »Kaj sodiš o svojem uspehu, na katerega nisi niti računala »Menim, da Je to za sednj moj {•nkratni iMpeh in da so Plutova, Pelračcva In Pirčeva boljše od mene.« »Ce bi bilo čez štirinajst dni državno prvenstvo, ali bi ta uspeh ponovila?« »Verjetno ne.« M. Z. EKSPLOZIJA IN 15 MILIJONOV DIN SRODE V restavraciji »Iskra« v Kranju je prišlo v petek, 23. decembra, kmalu po drugi uri ponoči do silovite eksplozije. Razneslo je oljni kotel, ki služi za ogrevanje. Razdejanje, ki ga je povzročila eksplozija, si .skoraj ne moremo predstavljati. Silovit ' zračni pri-t;sk je skoraj povsem uničil Koodnje prostore — predvsem kuhinjo in gostinski prostor, pa tudi ostalim prostorom — celo tiotim v I. nadstropju ni prizanosel. Mize in stole je lomilo v tnske, vratu je populilo s porlbojev, rušilo je steno in metalo okna iz okvirov. Okna so popokala tudi na sosednjih stavbah. Na srečo pa je do eksplozije — menda jo je zakrivil pokvarjen termostat, ki uravnava izključevanje električnega toka — prišlo v nočnih urah, ko ni bilo nikogar v restavraciji. Lahko pa si miislimo, kako por.rzen bi bil izid, če bi kotel razneslo čez dan. Po nepopolni ocenitvi znaša materialna škoda okrog 15 milijonov dinarjev. Človeških žrtev ni bilo, le ena oseba je laže poiko-d jv.ma. SIN UBIL OCF.TA V četrtek. 22. decembra, zvečer sc je oglcnrl na postaji Ljudske milico v Kranju 30-letni Milan Oajiek, doma iz Kranja, Cesta JLA. Priznal je, da je v prepiru ubil svojega 57-letnega ožeta. Povod za to je dal oče, ki se je fizično lotil svojega sina. Pokojnik je pogosto pijančeval, rtom tega pn je neprestano stra-hoval svojo družino. Organi oddelka za notranje zadeve nadaljujejo s prciekavo. Uspela prireditev Na večer pred praznikom naše armade je bila v Radovljici slovesna akademija s kvalitetnim programom. Prav tako. kot je na raznih drugih področjih opazno vedno tesnejše sodelovanje JLA in družbenih organizacij v Radovljici, je bila ta prireditev top'.i nianifostac: ja prisrčnih odnosov, saj je pri programu razen pripadnikov JLA sodelovalo 6 raznih organizacij, kuMurno-piosvetnih druit9V iii ustanov. Po uvodnih svečanostih in odlikovanju najboljših pripadnikov predvojaJke vzgoje je bil Izveden kulturni program, pri katerem je razen recitatorjev sodeloval 40-clanski o.-kester Glasbene šole Radovljica — pomno/.on s člani orkestra DPD Svobode iz Lesc in priljubljeni vokalni oktet »A. T. Linhart« Radovljica. Njihova izvajanja so bila ha dostojni ravni in občinstvo je bilo zelo zadovoljno. c;, o. Tragično je preminul dne 22. decembra 1M51 IVAN GA.TSEK, (danujoč Cesta JLA 34. Sosedje