Poštnina plačana v gotovini.
Izhaja okoli 20. vsakega meseca.
Cena 3 Din.
Gostilničarski Vestnik
Strokovno glasilo „Zveze združenj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani"
Oglasi Be računajo v oglasnem delu Din 0.75 od mm in stolpa, v tekstne m delu in na zadnji strani pa Din 1.— od mm in stolpa.
Telefon 39—14.	Ček. rač. št 12.03«.
Štev. 6.
Ljubljana, dne 25. julija 1934.
Leto IV.
Kaj smo zahtevali in kaj smo dobili?
(Nadaljevanje.)
Na drugem mestu objavljamo resolucije, katere so bile sprejete na naših zborovanjih, ki pa so bile v zadnji številki pomotoma izpuščene.
Krošnjarenje z vinom in žganjem je zavzemalo vedno večji razmah. Krošnjarilo se ni samo v vinorodnih krajih, temveč tudi v Ljubljani, ljubljanski okolici, na Gorenjskem, Notranjskem, torej v izrazito nevi-norodnih krajih, kar je končno popolnoma razumljivo, ker so si krošnjarji obetali tod večje in hitrejše odprodaje. Stiska vsled krošnjarenja in tihotapljenja z vinom je postajala vedno večja, vsled česar so se množile številne predstavke iz vseh koncev banovine. Posebno energično so nastopali gostilničarji Združenja Ljubljana - okolica. Če prelistamo vloge gostilničarjev iz Most, iz okolice Medvod, iz Viča, iz Škofeljce, vidimo, da se je tu čutila naj večja škoda, povzročena po različnih krošnjarjih. Naj navajamo med tem samo en dopis gostilničarjev iz nekega bližnjega kraja mesta Ljubljane, katero območje spada pod Združenje Ljubi jana-okolica, ki se glasi ta-ko-le:
»Podpisani gostilničarji občine N. N. pri Ljubljani prosijo, da g. predsednik skliče takoj izredni občni zbor gostilničarjev in to iz sledečih razlogov:
1. Tihotapstvo z vinom in žganjem se je razvilo v toliko, da danes davek plačujoči gostilničarji nimajo skoraj nobenega prometa, a davki se povečujejo od dne do dne.
2. Znano nam je, kateri so pri tihotapljenju alkoholnih pijač v našo škodo največji faktorji, proti katerim nastopiti je stanovska dolžnost nas vseh.
3. Da zaprečimo to škodljivo, ne-postavno delovanje, naj se skliče brez zamude izredni občni zbor, na katerem se bo zadeva natančneje obravnavala,} Za dan in čas tega zbora prosimo, da se podpisane obvesti.« Ta vloga je bila poslana dne 8. maja 1933. na predsedstvo združenja za Ljubljano - okolico. Ker so podpisniki, katerih je bilo 17 grozili, da bodo zahtevali sklicanje občnega zbora, če predsedstvo združenja ne udovolji njihovi zahtevi, potom Zbornice TOI je združenje to vlogo dostavilo zvezni upravi v nadaljno poslovanje. Ker so se tudi iz drugih strani področja tega združenja vrstili različni ostri protesti, je zvezna uprava sklenila sklicati tudi v Ljubljani protestno zborovanje proti tem šušmarjem. To zborovanje se je vršilo v veliki dvorani v hotelu Miklič dne 13. junija 1933., katerega se je udeležilo preko 400 udeležencev povečinoma gostilničarjev, ki so bili člani Združenja gostilniških podjetij za Ljubljano -okolico in Ljubljana mseto. Na zborovanje pa so prihiteli v znak solidarnosti tudi zastopniki 23 podeželskih zadrug. Na tem zborovanju so se estro napadali krošnjarji, posebno se je obsojalo tihotapstvo, ki ga vrše nekatere železniške družine, izkoriščajoč pri tem režijske vozovnice. Na tem zborovanju se je zahtevalo v soglasju s prejšnjimi resolucijami odprava maloprodaje vina in žganja po vinogradnikih in razdelitev točilne takse na več razredov, tako, da bo odgovarjala prometu. Na tem zborovanju je predsednik tega združenja g. Šušteršič omenjal podrobno vse vrste šušmarstva in obžaloval, da niso oblasti v stanu ničesar podvzeti,
kar bi zopet uvedlo red. Najbolj ogorčeno je protestiral proti šušmar-j stvu in proti posledicam trošarinske-ga zakona g. Žebal iz ljubljanske j okolice, kjer je dokazoval vsesploš-j no škodljivost te novele. Pri tem nas j moti sedaj le to, da je isti gospod na j predse ji zveznega občnega zbora z ! istimi argumenti pobijal namerava-i no banovinsko uredbo, s katero se je J nameravala uvesti kontiola nad , vsem prometom z vinom in žganjem,
: kar je končno že bila in je še da-I nes naša kardinalna zahteva. Mi še ' danes ne vemo, katero stališče je te-j daj po mnenju tega govornika pravilno, ali ono od 13. junija 1933., ko je pobijal krošnjarenje in zahteval j kontrolo nad prometom z vinom in žganjem ali pa ono z dne 7. februar-I ja 1934., ko je zahteval odpravo kon-I trole. Naj si bo tako ali tako zvezna j uprava ni mogla slediti različnim ! in hipnim vtisom in ocenam posa-j mezuih govornikov na gostilničar-| skih zborovanjih ter je vztrajala na j svojem edino pravilnem stališču, ka-' terega je predložila tudi v obliki re-; solucij dne 13. junija 1933. na tem j zborovanju gostilničarjem Združe-; nja Ljubljana-okolica.
; V tej resoluciji se glasi sledeče: Gostilničarji, hotelirji in kavarnar-; ji mesta Ljubljane in ljubljanske ; okolice skupno z odposlanci gostil-' i ničarskih združenj dravske banovi-| ne, zbrani na shodu dne 13. junija j 1933. v hotelu »Metropol« v Ljubljani ; sklenejo sledeče:
j 1. Zborovalci ugotavljajo z največ-; jim ogorčenjem, da se vkljub danim j obljubam in vkljub škodi, ki jo je j novela k trošarinskemu zakonu pri-| zadjala gospodarstvu, katera je ugo-| nobila pretežni del gostiln, obrtnikov j ostali del pa je po tej praksi pred j neizogibnim gospodarskim poginom ] še do danes ni najmanje spremenila.
j	?	■‘G-
'.	?.'-kV£ 'd	£-
'>La'■	v’;-N:G •	•	♦,*.>
■■	'	'	'■	~w.%i	vvc
fUoJ pmcjtttgtisrr" m>f ki krošnjarijo, ne da bi plačali davščine in občinske trošarine, z vinom vsakojake kakovosti in sleherne količine od hiše do hiše.
To krošnjarenje, ki ni samo v Ljubljani in njeni okolici temveč v celi dravski banovini, se stopnjuje kot udar prekletstva v obliki čimdalje in za gostilničarske obrtnike naravnost katastrofalne poplave.
Z novo trošarinsko novelo se je predpisala trošarinska taksa na podlagi točilne takse tar. post. 62 taksnega zakona. Točilna taksa je bila odmerjena pred mnogimi leti, to je v dobi živahnega gospodarskega življenja, ter nikakor ne odgovarja današnjim prilikam. Radi tega plačuje gostilničar z ozirom na skrajno slab promet danes neprimerno višjo točilno takso in z njo vezano trošarinsko takso, kakor jo je plačeval svoje-časno. Zato pozivamo in prosimo narodne poslance, da predložijo narod-in skupščini čimpreje spremembo tar. post. 62 taksnega zakona v tej obliki, da odpade grupacija točilne takse po različnih krajih in da se jo razdeli na 12 razredov, tako, da se bo točilna taksa in z njo trošarinska taksa prilagodila prilično dejanskemu prometu.
Kakor se vidi je bila tudi na tem zborovanju zvezna uprava dosledna svojemu kompromisnemu stališču, ki ga je zavzela radi raznovrstnosti
predlogov svojih združenj. Zahtevala se je odprava krošnjarstva in pa razdelitev trošarinskih taks na več razredov, tako da bi tisti, ki iztoči j n. pr. 20 hi, plačal manjšo trošarin-| sko takso in točilno takso kakor pa oni, ki iztoči n. pr. 50 ali več hi. j Vsakdo, ki je pošten in sposoben, da ; objektivno misli, mora priznati, da j je zvezna uprava v soglasju s svojimi združenji zavzemala najbolj pravilno in obenem tudi najbolj pravično rešitev trošarinskega vprašanja.
Nikjer se ne govori o uvedbi trošarine ali o čemur drugem, kar bi hotel nekdo, ki je na tem zborovanju preko tri četrt ure besedičil in napadal trošarinske predpise, pripisati zveznim in celo zadružnim funkcijo-narjem. Pri tako važnih vprašanjih, ki so gospodarskega značaja je treba obdržati linijo pravilne presoje, ne pa se dati motiti iz kakršnihkoli osebnih motivov, ki so bili morda tudi v ozki zvezi s predstoječo reorganizacijo zadružne uprave pri združenju Ljubljana - mesto. Te resolucije so bile, soglasno sprejete in ne samo, da se ni nihče prijavil k besedi, in se jim protivil, temveč je to pritrjevanje bilo jako krepko, saj ie dvorana odmevala posebno po govoru g. Zebala, ki je s posebno ostrostjo napadel škodljiva določila trošarinske novele od samega ploskanja in vriska. K tej resoluciji se je šo dostavil predlog g. Zebala, da se naj ukine prosta žganjekuha in da se naj v nabavljalnih zadrugah drž. žel. in drž. nameščencev ne obratuje, kakor v javni gostilni. Na podlagi teh resolucij je zvezna uprava takoj podvze-la potrebne korake, ter opozorila v poštev prihajajoča oblastva, da naj pazijo na svoje uslužbence, ki se ba-vijo s krošnjarenjem z vinom in žganjem, ter dosegla tudi izdatno izboljšanje. S tem zborovanjem so se jako zadovoljili člani združenja Ljubljana okolica, ki so v zadevi ustmeno in celo pismeno izrekli zvezi zahvalo.
Še isti dan po tem veličastnem zborovanju, kakršnega še niso imeli gostilničarji mesta Ljubljane in okolice je zvezna uprava pod št. 880 z dne 13. 7. naslovila na vse banovinske gostilničarske zveze in sicer v Split, Dubrovnik, Beograd, Osijek, Sarajevo, Novi Sad, Niš, Skoplje in Banjaluko obširen dopis, iz katerega povzemamo radi varčevanja s prostorom samo naslednje odstavke:
»Na podlagi naših informacij, katere so se dosedaj izkazale še vedno za pravilne, lahko sporočamo vsem tovariškim organizacijam, da se trošarinska novela vkljub še bolj poostrenemu boju ne bo spremenila toliko časa, 4	-:.i -3 1 (; »£;.'? ■ (
-	c'.	i J f N-?.
Iz teh razlogov in da se članstvu kolikor mogoče pomore v teh kritičnih časih, se je zvezna uprava obrnila na več članov finančnega odbora s prošnjo, da naj se izjavijo, v koliko in kakšne zahteve bi narodna skupščina lahko sprejela. Na ta vprašanja smo dobili enoglasen odgovor:
1. Da se lahko diskutira vprašanje sprememb točilnih in trošarinskih taks in
2. da se lahko dozvoli prodaja vina nad 5 in 10 litrov vinogradnikom le
j na kraju pridelka. Čeprav ne more zadnja koncesija naravno niti od daleč zadovoljiti naših zahtev, ker smatramo tudi še danes maloprodajo vina za izključno pravico gostilničarja je vseeno neobhodno potrebno, da ne odbijemo stavljenih ponudb in da dosežemo vsaj delne olajšave za go-
Sanacija gostilničarske obrti
Pri zaključku lista smo dobili obvestilo, da je minister trgovine predložil ministrskemu svetu uredbo o zaščiti trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev. Načrt uredbe določa, da bodo gostilničarji, trgovci in obrtniki, ki so sicer aktivni, a zaradi gospodarskih in finančnih prilik ne morejo zadostiti svojim fin. obveznostim, lahko plačali dolgove v obrokih sorazmerno z višino dolgov. Borba organizacij tedaj ni bila zastonj!
stilničarski stan. Smatramo, da ne bi delali v korist in v zaščito svojega članstva, če bi hladnokrvno prešli preko teh možnosti, da se olajšajo tegobe gostilničarjem. Iz naznačenih razlogov si usoja staviti podpisana uprava vsem banovinskim zvezam kakor tudi vsem združenjem, ki delujejo na področju zbornic sledeče predloge:
Izvršni odbor ugustiteljskih udru-ženja kraljevine Jugoslavije v Beogradu naj vloži v imenu vsega gostilničarskega stanu naše države na finančni odbor narodne skupščine predstavko in sicer:
1. da smejo proizvodnikl prodajati vino in žganje lastnega pridelka in iz lastnega zemljišča le v svojih vinogradih od 5 litrov in več naenkrat. Prodaja vina na debelo izven kraja njihovega stalnega bivališča v množinah nad 50 litrov, žganje pa v množinah nad 25 litrov naenkrat le na kraju, ki jim ga v to svrho določi občinska uprava.
2. Da se spremeni tar. post. 62 zakona o taksah v toliko, da odpadejo posamezne kategorije in da se uvede za vse kraje enotna točilna taksa, razdeljena na 12 razredov z namenom, da se zaščiti tudi najmanjšega točilca na drobno.
Naznačena predloga bi se dala realizirati po mišljenju članov finančnega odbora narodne skupščine in bi gotovo pomagala prebroditi tudi najmanjšemu gostilničarju trdote da-
Prvovrstno blago t
Nizke cene!.
K. ČERMELJ
IJUBIJAMA
DVORAKOVA ULICA 12
Telefon interurban štev. 34-50 Brzojavi: Čermelj, Ljubljana
TRGOVINA ŽGANJA IN VINA m- NA DEBELO
Vedno v zalogi:
Ljutomerske specialitete, fina namizna vina, dolenjski cviček, kakor tudi raznovrstno žganje, špirit, rum, liker
Vermut, vino, pelinkovec, liker Točna postrežba! Zahtevajte ponudbe!
illlinnit? f!PRIH ! -^no£’ še ne veste, da imate priliko vse tiste rabljene ali nove UlflljIIIlu UuilUi ■ predmete, ki Vam leže doma brez haska, v napotje, vnovčite
edino t	t komisijski trgovini in posredo-
pri tvrdki	1^1 Bb !l valnici za nakup in prodajo
v Ljubljani, Napoleonov trg štev. 7 (nasprotiKriževniškecerkve) Kupujemo in prodajamo stalno na zalogi: Vsakovrstne šivalne, krojaške, čevljarske, krznarske, razne specialne entel, ažur), pletilne, pisalne in druge stroje. Avtomobile, motorje, dinamo, kolesa, otroške vozičke, triciklje in druge športne potrebščine — Glasbila, klavirje, violine, mandoline, citre, kitare, harmonike — Radio in foto-aparate, električne svetilke, likalnike, plinske štedilnike, gospodinjske potrebščine, antične predmete — Pohištvo vseh vrst, kompletne opreme in posamezne dele, preproge, otomane (sprejema se v nakup samo garantirano čisto) in še mnogo drugih predmetov, ki odgovarjajo dostikrat novim, a so zato še več kot polovico cenejši. — Odprto ves dan! — Diskrecija zajamčena! Zahtevajte brezobvezen poset našega zastopnika — Prodajamo tudi na obroke! *
našnjih trošarinskih predpisov.
Ker smo že neštetokrat dokazali in vztrajamo tudi v bodoče na tem načelu, da je le v solidarnosti mogoč uspeh, čast nam je prednje predloge sporočiti vsem tovariškim organizacijam v državi s prošnjo, da jih tudi one osvoje in da se potom Izvršnega odbora sestavi v predlaganem smislu ponovna predstavka na finančni odbor narodne skupščine.
V koliko pa ne bi mogle tovariške organizacije podpirati naša stremljenja, bi morali sami podvzeti potrebne korake, da pridejo ti predlogi v pretres v narodni skupščini. Naši gostilničarji ne morejo več vzdržati tega položaja, zato so prisiljeni, da se jim vsaj glede plačila točilnih in trošarinskih taks in glede maloprodaje vina po vinogradnikih dajo olajšave ter ne smemo izgubljati časa«.
Iz vsega tega ponovno izhaja, da smo hoteli in sicer po želji vseh gostilničarjev preprečiti krošnjarenje z vinom in žganjem, na drugi strani pa doseči trošarinske takse, ki bi se določevale po razmerju iztočenih količin vina in žganja, ne pa po krajih. S tem smo hoteli nuditi tudi gostilničarjem v Ljubljani, Mariboru in v večjih mestih in trgih enakopravnost z gostilničarji na vasi. Občutili smo za veliko krivico, če je na p!r. gostilničar na mestni periferiji plačal kot trošarinsko takso 8-krat-no točilno takso njegov sosed, ki je bil komaj 10 korakov od njega dalje, pa je spadal v okoliš vaške občine, pa samo dvojno in še zmanjšano točilno takso.
Med tem so prihajale od vseh strani nadaljne prošnje, da se naj vse podvzame, da se spremenijo nevzdrž-Ijivi trošarinski predpisi. Če bi hoteli objaviti vse dopise, ki obravnavajo take zahteve, bi morali izdati posebno knjigo, kar pa je nam nemogoče, ker vzdržujemo komaj naš list in to vsled malomarnosti članstva, ki pozablja na dolžnosti na-pram svojim stanovskim organizacijam.
' Tako so se vrstile pritožbe in prošnje od strani zvezne uprave na vse mogoče naslove. Naenkrat smo čuli o nekem predlogu senatorja dr. Silovita, ki nam je nekoliko vlil novega upanja, da se bo kontroliral ves promet nad vinom in žganjem. Zvezna uprava ni hotela podvzeti nobenega novega koraka v tej smeri, ker se je smatralo, da so odločujoči čini-telji predobro poznani z njenim stališčem.
S tem smo precej izčrpno opisali delovanje zvezne uprave na vzpodbudo njenih združenj. Prihodnjič pa bomo na podlagi zveznih zapisnikov ugotovili, kako se je to vprašanje razpravljalo pri zveznih sejala. Po-vdariti bi morali še, da smo bili še celo 1. oktobra 1933. prisiljeni, da ponovno interveniramo v Beogradu za spremmebo troštrinskih predpisov in sicer zopet na izrecno zahtevo nekega gospoda iz ljubljanske okolice, katerega imena pa sedaj ne navajamo in ki se je hotel pokazati posebno vidnega v našem boju.
Zahteva po maloprodaji vina in žganja izključno le po gostilničarjih, kar znači popolno ukinitev krošnja-renja in tihotapstva in pravično ter enako razdeljena trošarinska taksa mora ostati še nadalje zapisana na našem praporu. Dokler eksistira v Jugoslaviji en gostilničar, toliko časa mora ob vsaki priliki povdarjati zahtevo po povrnitvi njegove stare pravice, da je le on upravičen izvrševati gostilniško obrt. Kdor pa misli, da mu lahko vsakdo šušmari, ta ni več gostilničar in naj zapre svoje lokale, da izgine iz vrst pravih gostilničarskih podjetnikov, ki i|ščejo svoj kruh odnosno svoj zaslužek pri tem obrtu. Vsak, ki drugače govori in ki menja danes svoje prepričanje, odnosno svoje naziranje v trošarin-skem vprašanju in hvali ono, kar je preje vedno pobijal, ta je le laži prerok, ki išče v teh obupnih naporih gostilničarskih organizacij za povrnitev izgubljenih pravic le svoje osebne koristi. Takim osebam je treba pokazati vrata, ker hočejo v kalnem ribariti.	(Dalje	prih.)
Resolucija*)
Člani gostilniških združenj v Kranju, Kamniku, Jesenicah, Škofji Loki, Tržiču. Radovljici, Lukovici, Železnikih in Žirih zbrani na zborovanju v Kranju dne 21. decembra 1932. aklenejo sledečo resolucijo :
V* ts» Swk1{K in Ra-Ti	jKTSS&SK
čeprav je bilo narodno zastopstvo pravočasno obveščeno od strani zastopnikov naših najvišjih gostilničarskih organizacij in od Zbornice TOl v Ljubljani na vse škodljive posledice, ki so morale nastopiti vsled naznačene spremembe trašarinskih predpisov.
f*/	*	4*4	*	ctsažS	.SkiS*
caaiMNM Hi '«£***. #al\w. irež# M	.'to f*	$
'ja m. <ftafeU$	taMStedce	tro-	I
»»trn m. si r \	v^^1*
fc&ssšfi« 48®	(£	t*-	■	8»
!*>}	-■ Niš.	■
Zborovalci ugotavljajo, da so se vsled nadrobne prodaje po vinogradnikih kršile osnovne pravice državljanov, ker ne zagotavljajo obrtništvu obrtne svobode v obsegu predpisov obrtnega zakona, zakar plačujejo tudi visoke takse in davščine s katerimi ni obremenjen vinogradniški stan, katerega moramo smatrati kot neenakega konkurenta v boju za naš živ-ljenski obstanek. Maloprodaja vina po vinogradnikih je uničila vinske cene in s tem povečala vinogradniško krizo in obenem vrgla tudi naše ljudstvo v brezmejno pijančevanje.
Zborovalci opozarjajo obenem na skrajno nepravično razdelitev trošarinskih taks po mestih in deželi, ker izključujejo vsled nejednakosti fiskalnih bremen vsako reelno konkurenčno možnost med posameznimi obrati, ki je vendar neobhodno potrebna podlaga za vsako zdravo gospodarsko udejstvovanje.
Zborovalci pričakujejo od narodnih poslancev Dravske banovine, ki so poklicani zaščititi v jednaki meri pravice vseh državljanov, da radi kvarnih posledic trošarinske novele z dne 18. aprila 1932. z ozirom na naše narodno gospodarstvo in na moralo našega ljudstva vzamejo s sodelovanjem vseh prizadetih činiteljev v ponoven in resen pretres trošarinsko vprašanje, ter ga event. rešijo v obliki okvirnega zakona. Pričakujemo, da se izloči iz trošarinskih predpisov nadrobna prodaja vina in žgania po proizvajalcih in da se prodaja teh pijač prepusti samo obrtnim točilcem, ki so obenem tudi nosilci vseh davčnih bremen, ki so vezane na prodajo alkoholnih pijač. Istočasno naj se izvede revizija trošarinskih taks v taki obliki, da bo i trošarinska taksa določena na podlagi količine iztočenih alkoholnih pijač.
Resolucije*)
Vsled nevzdržnih razmer, katere so nastale za gostilniško obrt kakor za točilce alkoholnih pijač na drobno sploh, se je vršilo dne 25. maja 1932. v Mariboru in dne 30, maja 1932. v
Celju veliko zborovanje gostilničarjev mariborskega in celjskega okrožja, kjer so se soglasno sprejele sledeče resolucije:
1. Zborovalci zahtevajo in pozivajo vse poslance kot njihovi nekdanji volilci, da novelirajo trošarinski zakon in izločijo iz zakona določila o prodaji vina nad 5 do 10 litrov odstrani vinogradnikov že pri prvem zasedanju narodne skupščine, ker so se njegove posledice že sedaj pokazale kot katastrofalne za komunalno gospodarstvo, ki v pretežni večini vsaj v Dravski banovini sloni na dohodkih trošarine, kakor tudi za banovino in za državo. Najbolj občutno pa so prizadeti gostilničarji kot najbolj vestni in najbolj točni davkoplačevalci, ker se vsled nastalih razmer onemogoča nadaljno obratovanje gostilniških podjetij in s tem po nepotrebnem uničuje eksistenco številnih družin podjetnikov in uslužbencev. Taki pretresijaji v ustroju našega celotnega gospodarstva niso v prid nikomur temveč povzročajo le še večje zapletljaje, kateri lahko rodijo še nedogledne posledice.
2. Istočasno |3a ugotavljajo predvsem	trošarinskega zakona, posebno glede odmere trošarinske takse, kateri je bila vzeta za podlago točilna taksa, odmerjena po količini iztočenih alkoholnih pijač prejšnjih let, čepraj je konzum že v letošnjem letu radi proste prodaje vina in žganja nazadoval za najmanj 50%-Zahtevamo, da se čimpreie novelira tar. post. 62 taksnega zakona v tej obliki, da se vsaka grupa zniža za 50% in da se ista razdeli še na 7 kategorij in šele na tej podlagi odmeri na novo točilno in z njo zvezano trošarinsko takso.
*) Obe resoluciji ste pomotoma izostali v št. 5 našega lista v članku : „Kaj smo zahtevali in kaj smo dobili ?“
Važna navodila finančnega ministerstva
k izvajanju uredbe o višini in o pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje
Finančno ministrstvo odd. za davke je pod št. 48.793 z dne 16. junija I izdalo sledeča navodila:
»Vsem banskim upravam!
Ker ne postopajo vse banske upra- : ve soglasno in da bi se izjednačilo ! to postopanje v celi državi, izdaja fi- i nančno ministrstvo na podlagi čl. 46 ■ uredbe o višini, načinu pobiranja in j kontroli pri plačevanju banovinske ' trošarine na vino in žganje od 8. maja 1934. br. 36.014 sledeče pojasnilo in navodilo:.
Toč. 1. Po čl. 7 uredbe se smatra vinogradnikom tudi ona oseba, ki nima vinograda in sadonosnika, temveč kupuje sirovine in prideluje iz teh vino in žganje. Pod sirovino se ne razume vinski mošt in brozga, niti brozga pridelana iz sadja, temveč samo grozdje in sadje v sirovem stanju. Tedaj se vinogradnikom ne smatra oseba, ki kupuje od drugih
vinski mošt ali brozgo od grozdja, odnosno brozgo od sadja, bodisi pre-vreto ali neprevreto in prideluje iz te vino in žganje, temveč se smatra tako osebo za trgovca, odnosno to-čilca pijač na drobno ali na debelo, kakršen je obseg poslovanja in se mora v tem primeru v celoti uporabiti uredba o banovinski trošarini št. 36.014.
Toč. 2. in 3. navedene uredbe se mora plačati banovinska trošarina od vina in žganja tedaj, kadar ga začne točilec na drobno krčmiti, to se pravi odprodajati, odnosno, kadar stavi sod na pipo, ali kadar točilec na veliko proda odnosno odtuji vino in žganje. Ta odredba se je že od po-četka pogrešno tolmačila češ, da so vinogradniki absolutno prosti vsake kontrole in da lahko svobodno in neomejeno prodajajo konzumentom. Preje navedena uredba nima sicer določil, s katerimi bi bil vinogradnik, ki ni istočasno točilec na drobno ali na debelo pod kontrolo, vendar ne znači to, da so s tem razveljavljena določila pravilnika o točilni pravici, ki predpisuje, da sme vinogradnik prodajati samo iz kleti, v kateri se pridela vino in žganje, pa se naj ta klet nahaja v vinogradu ali v hiši, kjer vinogradnik stanuje. Prodajati sme tedaj v vaseh nad 5 litrov, v mestih in trgih pa nad 10 litrov vina in žganja. Ne sme se tedaj dovoliti, da vinogradniki prodajajo svoj pridelek na trgih ali kjerkoli v količinah izpod 25 litrov žganja in izpod 50 litrov vina, ker s.e tedaj smatrajo točilcem vina na drobno ter se tudi na njih nanašajo določila tar. br. 62 taksne tarife (točilna taksa) in uredbe o višini, načinu pobiranja in kontroli pri plačevanju banovinske trošarine na vino in žganje. Analogno temu se nanaša v takih slučajih tudi čl. 37 navedenih uredbe. Prodaja vina in žganja na debelo (žganje 25 in več litrov, vino 50 in več litrov) od strani vinogradnika odnosno pridelovalca ne podleže nobeni kontroli in omejitvi ter lahko prodaja tudi izven kleti, vendar ne v lokalih, temveč samo na vozovih ali drugih takih prevoznih sredstvih.
Odstavek 3. čl. 14 uredbe za izvajanje javnih del jasno predpisuje, da mora pridelovalec (vinogradnik), ako je točilec na drobno ali na debelo plačati banovinsko trošarino na vino in žganje, kar znači, da podležejo te vrste pridelovalci vinogradniki isti kontroli, kakor v; i ostali točilci. Ta odredba ni predvidela tem proizvodnikom nikakih beneficij za porabo lastnega pridelka brez plačanja trošarine za hišno potrebo. To znači, da se mora vse ono, kar se vnese v točilno klet, podvreči kontroli in plačati tudi trošarino. Ona klet tcčilca pa, ki se nahaja v vinogradu ali v hiši njegovega stanovanja v kolikor ne stanuje v isti zgradbi, kjer se nahaja obrat, ne podleže kontroli in se vino ter žganje v 'teh kleteh ne sme pečatiti po kontrolnih organih, temveč so količine vina in žganja v teh kleteh svobodne in jih lahko točilec za lastno i uporabo uporablja brez banovinske j trošarine. Če pa se prenese vino ali j žganje iz teh kleti v točilno klet, se j mora postopati popolnoma v smislu ; uredbe in sicer onega določila, ki i predpisuje postopek za vkletenje vi-: na v točilno klet.
| Toč. 4. Z uredbo se ni ničesar pred-I videlo glede založnih kleti za vino in i žganje, radi tega, ker ima vsaka ba-• novina te predpise v svoji trošarinski I uredbi in pravilniku. Vsaka banovi-! na ima tedaj pravico, da lahko do-j voli na svojem področju privatne za-| ložne kleti za vino in žganje. Ravno j to velja tudi za obračunsko plače-| vanje banovinske trošarine za ono j vino in žganje, ki se da v promet iz j založnih kleti. Seveda se obračunsko j plačanje lahko odobri samo na podlagi solidne garancije.
Toč. 5. Po čl. 20 uredbe o načinu pobiranja banovinske trošarine na vino in žganje je jasno predpisano, da obračunajo zainteresovane banovine med seboj trošarino, ako se vino in žganje, za> katero je plačana
LEOP. SMERKOLJ
; D E N T I S T
Preje voditelj ateljeja Z IN S
ZOBNI ATELJE
Ordlnira: 8.-12. in 14.-18.
Brzojavi: Smerkolj Ljubljana 7 CEL0\/ŠKA CESTA ŠTEV. 32-II Telefon: 34-48	_________________________________________
R*SblJa»i"lthl“307,:	KERAMIČNI LABORATORIJ
LJUBLJANA VII
trošarina v eni banovini, potroši na , področju druge banovine. To znači, j da se banovinska trošarina ne sme v j nobenem slučaju plačati za eno in ; isto vino ali žganje v dveh banovinah. Promet s takim vinom in žganjem se vrši s sprovodnico (obrazec št. 1) tako na področju iste banovine, kakor na področju izmed dveh ali več banovin. Te sprovodnice služijo, ako je promet vina in žganja izvršen med banovinami, kot dokaz isti banovini, na kateri se je vino in žganje porabilo za zahtevo povr- j nitve plačane trošarine od one bano- j vine, kjer je bila trošarina plačana, j lstotako in na isti podlagi se ne plača banovinska trošarina na vino in žganje, ako se odtuji vino ali žganje iz založne kleti ali od točilca pijač na veliko iz področja ene banovine na področje druge banovine, ker bi bilo to samo nepotrebno delo glede poslovanja z novcem, kakor tudi glede obračuna izmed prizadetih banovin. V sprovodnici se mora v takih slučajih samo vidno označiti, da trošarina ni še plačana. Kot kontrolna oblast potrdi na kraju prejema vina ali žganja v sprovodnici prejem in ga vrne oni oblasti, katera je sprovodnico izdala in ki bo šele tedaj pošiljatelja razdolžila.
Toč. 6. Pri izvozu vina in žganja v inozemstvo, za katero je plačana trošarina, je postopanje urejeno z čl. 26, 27 in 28 uredbe o višini in načinu pobiranja banovinske trošarine na vino in žganje. Za izvoz vina in žganja v inozemstvo, ako se ne izvozi neposredno od vinogradnika, temveč od točilca na veliko in za katero ni trošarina plačana, nima posebnih predpisov v tej uredbi. Ker pa zahtevajo nekatere banovine v takih slučajih od točilcev pijač, da plačajo trošarino in da po izvršenem izvozu zahtevajo poročilo, kar je nepravilno, in se napravlja samo nepotrebno delo, se odreja, da se v bodoče ne sme zahtevati naplačilo trošarine na vino in žganje, katero se izvozi v inozemstvo, temveč se mora opremiti do carinarnice s sprovodnico (obrazec 4.1, katera se ima nato vrniti kontrolnemu organu, ki jo je izdal radi razdol-žitve izvoznika.
Toč. 7. Promet vina in žganja izmed privatnih založnih kleti na teritoriju ene banovine se mora vršiti s sprovodnico po občih predpisih.«
Iz tega razpisa finančnega ministrstva tedaj sledi, da sme vinogradnik brez posebnega dovoljenja prodajati vino ali žganje nad 5 odnosno nad 10 litrov, samo v tisti kleti, v kateri je vino ali žganje napravil, torej edinole pri hramu ali zidanici.
Vinogradnikom je prepovedano, da bi brez posebnega dovoljenja ali kontrole svoj proizvod kjerkoli bi hoteli prodajati na drobno, to je vino izpod 50 litrov in žganje izpod 25 litrov oziroma, da bi z njim krošnjarili. Vsak vinogradnik tedaj, ki prodaja iz svoje vinogradniške kleti vino izpod 5 odnosno 10 litrov je točilcc na drobno in mora plačati točilno takso, ter je obenem kaznovan z visokimi kaznimi, ki jih določa obrtni zakon, radi kršitve obrtnih predpisov.
Vinogradnik sme tedaj prodajati izven svoje kleti vino ali žganje le na debelo, to se pravi, da sme prodajati vino nad 50 litrov in žganje nad 25 litrov, toda samo na vozu ali kakem drugem prevoznem sredstvu. Vinogradnik ne sme pretakati vino na steklenice ali v kakršnekoli manjše posode, temveč mora skupno prodati navedeno količino, ki se smatra prodaja na debelo. — Vsaka nadrobna razprodaja, kakor se je dosedaj vršila po naši banovini po vseh mogočih krajih, je strogo prepovedana s tem razpisom in jo morajo zasledovati tudi finančni organi. Ker pa je neopravičeno krošnjar en j e v nasprotstvu s pozitivnimi predpisi, je dolžna tudi občinska uprava v smislu § 77 zakona o občinah zasledovati take pojave, ker kršijo red in mir v občini ter ogrožajo moralo.
V kolikor pa se tiče gostilničarjev, ki so obenem vinogradniki, pa izhaja iz tega razpisa, da so oproščeni od banovinske trošarine za ono vino ali žganje, ki ga potrošijo za domače po-
trebe. To vino in žganje se ne sme nahajati v točilni kleti niti ne v zgradbi, kjer se nahaja gostilna. To vino in žganje, ki je tedaj v vinogradniških kleteh, odnosno v kleteh, kjer se ne nahaja vino ali žganje za prodajo na drobno, je brez kontrole in se sodi tudi ne smejo pečatiti. H koncu naj še omenimo, da je promet vina ali žganja med trgovci na debelo, ki imajo shranišča z nezatro-šarinjenim blagom, prost banovinske trošarine; potrebno je le, da je to na sprovodnici označeno. Gostilničarje pozivamo, da pazijo na pravilno izvajanje teh navodil, ter nam javijo vsako kršitev.
priporoIase mJABIIIS
99
iz katerega napravite izvrsten jabolčnik brez naravnega jabolčnika po navodilu g. dr. 1. Vošnjaka, ki ga lahko uporabljate samo za domačo uporabo. Pišite po navodila na „JABLUS“, Franc Reaier, Podčetrtek
-• i '/f*
A Ul
llašim gostom
in sebi ustrežete
ako jim nudite k vinu
Rogaško slatin
kajti ona ne samo da zboljša okus vina, ampak tudi pomešana z vinom ali sadnim sokom blagodejno deiuje na funkcije želodca in čreves, boljša apetit in splošno regulira prebavo in odvajanje neprebavljenih zaostankov hrano. Rogaška slatina čisti organizem in spravlja s tem človeka v dobro razpoloženje!
Kako je z nadaljnim plačevanjem trošarinske takse ?
Na neprestana vprašanja, če je davčna uprava opravičena terjati še do 30. junija 1934. trošarinsko takso, pojasnjujemo sledeče:
Uredba o višini, načinu ubiranja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine na vino in žganje z dne 8. maja t. 1. z obvezno močjo z dne 20. maja 1934 se osniva na uredbi o izvajanju javnih del. Po tej uredbi o izvajanju javnih del prestane plačevanje trošarinskih taks v onih banovinah, ki bodo uvedle trošarino na vino in žganje. Dravska banovina je ena izmed prvih uvedla trošarino in je bilo tedaj pričakovati, da sp bo z dnem, ko bo stopila uredba o višini, načinu ubiranja banovinske trošarine v veljavo, ukinila tudi tro-šarinska taksa. Zvezna uprava je že dne 10. maja, tedaj takoj, ko je bila označena uredba objavljena v celoti v srbskih časopisih, stavila predmetno vprašanje potom centrale na fin. ministrstvo, ter dobila odgovor, da se je trošarinska taksa itak morala po zakonu že 1. maja za mesec maj in junij poravnati in da jo nimamo pravico terjati nazaj. V kolikor je stališče fin. ministrstva v nekem oziru pravilno, se da vkljub temu izpodbijati, kajti čeprav smo v letu 1932 plačali trošarino naprej od vse zaloge, smo jo vendar lahko zahtevali z uvedbo trošarinskih taks nazaj od one zaloge, ki se je dne 20. aprila 1932 zatekla v kleteh. Če se nam je takrat preveč plačana trošarina lahko povrnila, ne vidimo razloga, zakaj se nam ne bi sedaj preveč plačana trošarinska taksa povrnila, kajti uredba o izvajanju javnih del menda dovolj jasno govori, da se trošarinska taksa ukine, če se uvede trošarina. Ali je treba še večje jasnosti? Ker je zvezna uprava dobila od fin. ministrstva odklonilni
odgovor, je nasvetovala združenjem v Mariboru in Ljubljani, da naj dobita pritožnike za upravni odbor na državni svet. Splošnega poziva nismo mogli dati, ker bi bile sicer tak-e za tožbo ponekodi večje, kakor pa znaša v marsikaterem slučaju 50 % trošarinska taksa, torej oni del trošarinske takse, ki spada v državno blagajno in ki je po našem mnenju sporen. Če so kateri interesenti sledili temu pozivu do danes, nismo dobili sporočil.
Kar pa se tiče plačilnih nalog davčnih uprav, s katerimi zahtevajo tudi do konca junija poravnavo banovinskega dela trošarinske takse, pa je zadeva sledeča: Po čl. 44 uredbe o pobiranju banovinske trošarine se prizna 50% vplačane pavšalne trošarine. Mislilo se je namreč, da so itak vsi točilci z dne 1. maja poravnali dvomesečno trošarinsko takso in da bodo sedaj imeli pravico potem prošenj terjati od banskih uprav 50% trošarinske takse. Ker pa so se plačilni nalogi za zadnjo dvomesečno trošarinsko takso zakasnili, ker se je pričakovalo, da bo uredba o banovin- j ski trošarini stopila 1. aprila ali k večjemu 1. maja v veljavo in da se j trošarinska taksa ne bo več pobirala, i so sedaj nastala nesporazumljenja.
Na našo intervencijo je kr. banska uprava odgovorila, da banska uprava ne more izdajati tolmačenj k zadnji naredbi in tudi ne more pripustiti pobirajočim organom, da obračunavanje sami iz vrše, zato naj vsi točilci alkoholnih pijač zaprosijo z nekolkovano prošnjo od kr. banske uprave povrnitev 50% od vplačane trošarinske takse za mesec maj in junij.
Prošnja se naj glasi približno takole:
Po nalogu davčne uprave v...........
sem plačal(a) trošarinsko takso za mesec maj in junij 1934 v iznosu  Din. Ker se mi po čl. 44 uredbe o višini, načinu ubiranja in kontroli pri pobiranju banovinske trošarine mora priznati 50% gori naznačenega zneska, prosim, da se mi povrne preveč vplačani del trošarinske takse.
Podpis s polnim naslovom.«
j Kr. banska uprava je obljubila, da j bo take prošnje nemudoma rešila. S j tem smo pojasnili na drobno vsa | vprašanja, ki so se o tem stavljala v j rešitev zvezni upravi.
Srednji stan se je pričel organizirati
O priliki kongresa trgovcev v Skoplju je glavni urednik g. Malinar napisal v »Jugoslovenskem L!oydu« članek o važnosti srednjega stanu, katerega prinašamo zaradi aktuelnosti v celoti.
V vseh državah, pa tudi v naši tvori srednji stan naravnost stržen vseh onih sil, ki so za razcvet in varnost države najvažnejše. Ta srednji stan je najbolj konstruktiven element vsakega naroda. Tvorijo ga trgovci, obrtniki, uradniki, vaški in mestni srednji in mali posestniki, ki so prava narodna večina in ki so med dvema skrajnostima — med proletariatom in velikim kapitalom. Povojni politični in gospodarski razvoj je najbolj zadel baš srednji stan. V boju med obema skrajnostima je postal daritveno jagnje, ki naj odvzame grehe sveta ter tudi nakovalo, po katerem se neprestano razbija. Ta srednji stan, ki je po francoski revoluciji največ storil za napredek sveta v prejšnjem in sedanjem stoletju, ki je v premoženju in krvi največ žrtvoval za napredek vsake države in vsakega naroda, ta element je po svetovni vojni potisnjen v stran, ker je abnormalnost razvoja in pa vodstvo starejših državniških generacij prevalilo v glavnem vse pri-
vilegije na elemente gospodarsko-so-cialnih skrajnosti, na velekapital in proletariat.
Srednji stan, politično konzervativen in zelo miroljuben, je potrpežljivo ob ogromnih žrtvah prenašal to stanje. To svojo potrpežljivost pa je srednji stan drago plačal, ker je vsled svojega osiromašenja začel povečevati število gospodarsko socialne levice, ki ne išče rešitve iz sedanje stiske v evoluciji, temveč misli, da je mogoče premagati sedanji kapitalizem le z revolucijo. Na drugi strani pa so mnogi pripadniki srednjega stanu izgubili svojo samostojnost, ki je bila nekoč njih največji ponos ter prišli popolnoma pod vpliv velikega kapitala, ki jih na razne načine izkorišča in uničuje.
Abnormalnost teh razmer, v katerih narodne večine ne morejo priti do onega položaja in vpliva, ki jim po njih pomenu gre, je ustvarila gibanja, katerim je treba posvetiti vso pažnjo, ker se v teh gibanjih nahajajo kali onih družabnih, gospodarskih in političnih sistemov, ki pomenijo bodočnost.
To, kar se v Italiji razvija že deset let, to, kar se dogaja v Nemčiji zadnji dve leti, to, kar stresa Španijo, kar se odigrava v Avstriji in kar se pričenja pojavljati tudi v Franciji, ni nič drugo, kakor pričetek odločne borbe srednjega stanu za svoje pravice večine, da se v interesu te večine vodi v bodoče gospodarska, kulturna in socialna politika posameznih držav. Ker se klin izbije samo s klinom, mora tudi srednji stan uporabiti ista sredstva, s katerimi se je posrečilo proletariatu in velekapitalu, da sta čeprav v manjšini zavzela v mnogih državah za večji ali krajši čas položaje, s katerih sta diktirala vsemu narodu.
Srednji stan je bil drugod in pri nas razcepljen in neorganiziran in vsled tega so ga doletele vse mogoče nesreče, dočim je bil tako kapital ko proletariat organiziran. Sedaj se hoče tudi srednji stan organizirati in v mnogih državah so se začela gibanja, ki jih mora uvaževati vsak, kdor ve, da so prejšnji in sedanji sistemi na umiranju in da se morajo ustvariti novi, če nočemo, da pride do naravnost katastrofalnih potresov, katerih usodne posledice so naravnost nepregledne.
Tudi pri nas je srednji stan v gibanju. Najbolj zavedni in po številu najbolj mogočni del srednjega stanu so trgovci, obrtniki in mali posestniki na vasi in
®e^eis3s6sea9s8sa9s*3as6ss^^
i AUGUST AGNOLA
i &
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 13
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
GB®aSi
v mestih, ki imajo odločilen vpliv na mišljenje podeželskih množic. Ti se sedaj organizirajo najprej po pokrajinah, potem pa ustvarjajo vsedržavne zveze, da morejo na ta način kompaktno In v močnih falangah nastopati proti ekonomsko socialnim skrajnostim, ki razdiralno delujejo v življenju in razvoju naroda ter države. Kar pa je najbolj pomembno, je to, da se organiziranje srednjega stanu vrši v smeri edinstva države in naroda, odklanjajoč pri tem vsake plemenske in strankarske ovire, ki so jih med narod zasejali zastopniki bivših interesov in strank.
Članek naj si prečitajo predvsem oni nezavedneži in mlačneži, ki mislijo, da je obstoj enega stanu tudi brez stanovskih organizacij, posebno v današnjem skrajno kritičnem času mogoč.
PARKETE
vseh vrst iz slavonske in domače hrastovine nudi že od Din 40— naprej
..JIICOPARKET" O. Z O. Z.
LJUBLJANA, šeleuburgova ulica 7
Kako so trgovci, obrtniki in industrij ci organizirani v Jugoslaviji?
O važnosti organizacije srednjega stanu za celokupno gospodarstvo smo objavili članek g. Malina. Interesantno je tedaj vedeti, kakšno moč predstavlja srednji stan v naši državi. Po statistiki od 1. marca t. 1„ katero je sestavila. Zbornica v Zagrebu imamo v Jugoslaviji šele 1004 prisilnih /.druženj, od katerih je 740 kolektivnih in 264 strokovnih. V vseh združenjih je bilo do 1. marca t. i. 273.115 članov in sicer v obrtniških združenjih 139.897, v trgovskih 99.341, v gostilniških 31.059 in v industrijskih 2.838 članov.
Največje število združenj se nahaja na področju naše Zbornice v Ljubljani in sicer 254 združenj z 43.332 člani. Potem pride področje Zbornice v Novem Sadu z 110 združenji in 30.729 člani, nadalje področje Trgovske zbornice v Beogradu z 96 združenji in 20.928 elani, področje Obrtne zbornice v Beogradu z 87 združenji in 32.000 člani, področje Trgovske zbornice v Zagrebu z 54 združenji in 18.427 člani, področje Obrtne zbornice Zagreb z 53 združenji in 19.256 člani, področje Trgovske zbornice Skoplje z 44 združenji in 9.856 člani, področje Obrtne zbornice Skoplje z 38 združenji in 11.009 člani, področje Obrtne zbornice Sarajevo z 38 združenji in 9.329 člani, področje Obrtne zbornice Osijek z 20 združenji in
11.198 člani, področje Trgovske zbornice Osijek z 19 združenji in 5.989 člani.
Ti podatki niso definitivni, ker se organizacija trgovcev in obrtnikov še ni popolnoma izvedla, ter se ceni celokupno število obrtnikov trgovcev, gostilničarjev in če k tem prištejemo še hišne posestnike, ki predstavljajo tudi del srednjega stanu, na več kot 500.000 gospodarskih edinic. Vsakdo izmed teh članov ima bodisi potom rodbinskih ali poslovnih vezi za seboj še najmanj 5 oseb, tako, da znaša število srednjega stanu najmanj 2 in pol milijona ljudi, ki imajo velik vpliv na svojo okolico, to je na kmečko prebivalstvo, vsled česar je večina naroda povezana s svojimi interesi na srednji stan. Iz tega se lahko izprevidi, da bo srednji stan, ko se bo popolnoma organiziral, postal najjačji činitelj v naši državi.
Mi smo že v eni izmed prejšnjih številk našega lista pozvali vse trgovce in obrtnike v dravski banovini k najožjemu sodelovanju, ker vemo, da se ocenjujejo pomen in pa zahteve stanov le po njihovem številu. Menda ne bi bilo preveč, če bi tudi sedaj predlagali koncentracijo vseh gospodarskih sil v državi, kajti tudi trgovci so morali priti do prepričanja, čeprav so številneji kaicor gostilničarji, da ne morejo sami ničesar doseči. Isto je z obrtniki. Če pa stvorimo skupno več ali manj povezano gospodarsko organizacijo, ne bo mogel nikdo preiti preko žalitev 2 in pol milijona broječega stanu. Kakor smo čuli, je naša iniciativa že rodila uspeh, kajti v Beogradu so se že začeli razgovori med predstavniki centralnih organizacij gostilničarjev, trgovcev in obrtnikov, da se čimprej stvori vrhovni gospodarski svet, čigar mnenje bo moralo biti vsled pomanjkanja po nstavi predvidenega
Igračke za kavarne ter biljardni predmeti
J. EHRLICH, SGMBUR
Ilustrovani cenik zastonj ISČem zastopnika za Dravsko banovino.
gospodarskega sveta merodajno tndi odločujočim činiteljem. Moč in uspeh
vrhovnega gospodarskega sveta pa bo odviseia od stanovske zavesti in discipline naših združenj. Ravno današnje slabe gospodarske prilike, kjer poskušajo vsi stanovi izvojevati zaščito svojih interesov, zahtevajo močnih stanovskih organizacij.
Občinska trošarina na vino in žganje v občini Št. Vid nad Ljubljano
Občinska uprava občine Št. Vid nad Ljubljano je sklenila dne 6. aprila t,. !. znižanje občinskih doklad na direktne davke od 140% na 120%, vsled tega pa zvišanje trošarine na vino in vinski mošt od 1.— Din na 1.50 Din pri litru. Ker se je občinski odbor najbrže bal protesta od strani interesentov, se proračun tudi ni v smislu zakona razglasil v določenem roku, to je najkasneje do 9. aprila, temveč šele potem, ko so nekateri interesenti protestirali proti navedene-mu sklepu. Vsi ti ugovori, ki navajajo formelno pogreško, ki tvori menda dovolj jak ničnostni razlog, da se občinski proračun razveljavi odnosno, da se o njem ponovno sklepa, ni nič zalegel.
Toda g. županu in občinskim odbornikom se ne bi čudili, ker vemo, da niso pravniki in da ne morejo imeti v evidenci vseh mogočih zakonov in ostalih predpisov,	'
tffi Iti. ‘mt * -k-**.’ .maHMiUVt Jr r. fUtiefc1 .^4	ji	UiM	msn*
*&??. kA e* fciSS	•
Vino in m je razlika
da in še večja je razlika med raznimi mineralnimi vodami. Splošno znani Radenski vrelci, Zdravilni, Kraljev in Gizelin spadajo med najmočnejše te vrste v Evropi. Pa tudi po svojem okusu kot svežilna pijača so nenadkriljivi.
Pokusi samo enkrat, da boš videl kaj pomeni prvorazredna mineralna voda. Čisti in izpira kri, izloča sečno kislino in druge strupe iz telesa ter s tem krepi telesne in duševne sile. Kdor pije vino z Radensko slatino, ga ne boli glava niti po največjih krokarijah.
S trošarinsko novelo z dne 18. aprila 1932. je bila občinska trošarina na vino za vasi maksimirana na 50 p pri litru, za trge in mesta pa z 1.— Din. Ker pa so se občine pritožile, češ, da ne morejo izhajati v občinskemu gospodarstvu, se je to določilo spremenilo in sicer s čl. 13. zakona o neknadnih in izrednih kreditih za budžet državnih izdatkov in dohodkov za leto 1932/33 (Službene Nov. 7. dne 26. decembra 1932, 778/300} v toliko, da se je trošarina na vino v selskih občinah maksimirala na 1.— Din, v mestih in trgih pa na 1.50 Din. Ker je Št. Vid nad Ljubljano za enkrat še vas, čeprav je jako velika in lepa, je proračun, katerega je banska uprava pod II. No. 5195/5 z dne 18. junija 1934 potrdila,	in
mora biti tudi popravljen v okviru navedenih zakonskih predpisov.
Prepričani smo, da se bo prošnji za revizijo tega občinskega proračuna tudi ugodilo, ker bi sicer morali interesenti vložiti tožbo na upravno sodišče, kar pa je seveda zvezano s stroški.	-C’
>3HT£M’;r3	'	»‘-7	.•	•••	v	fr*
J-'-?'?
'cS
s-f-r pž 't-'*
Ta slučaj nam nudi jako dober dokaz, da bi bilo gorje gostilničarjem in vinogradnikom v dravski banovini, če bi se občinska trošarina na alkoholne pijače lahko maksimirala za vsako banovino posebej. Točilcem alkoholnih pijač v občini št. Vid nad Ljubljano pa sporočamo, da je občinska trošarina na vino in vinski mošt v odobreni višin*
Nova ‘ policijska ura
Kr. banska uprava je izdala na-redbo o obratovalnem času v pogo-stinskih podjetjih (policijski uri), katero prinašamo v celoti. Pripominjamo, da je v tej naredbi že zapopade-na sprememba, glasom naredbe VIII. No. 3612/11 z dne 6. julija 1934.
§ I-
Pogostinski obrati (§ 76 obrt. zak.) smejo biti odprti:
1.	Na področju uprave policije v Ljnbljani in predstojništev mestne policije v Mariboru in v Celju ter v mestni občini ptujski: kavarne do 2. ure, ostale obratovalnice razen okrepčevalnic (bufetov) pa do 24. ure, Isti čas velja za letovišče Bled in zdravilišča Rogaška Slatina, Rimske Toplice in Slatina Radenci v se-
ziji, to je od 1. maja do 30. septembra.
2. V mestih Kranj, Novo mesto, Kočevje in Kamnik, v letovišču Bled izven sezije in v Kranjski gori: kavarne do 1. ure, ostale obratovalnice razen okrepčevalnic (bufetov) pa do 24. ure. Isti čas velja za zdravilišče Dobrna v seziji, to je od 1. maja do 30. septembra.
3. V vseh ostalih krajih smejo biti kavarne odprte do 1. ure, druge obratovalnice razen okrepčevalnic (bufetov) pa v vseh mestih, trgih in krajih, kjer so sedeži sreskih načelstev vse leto do 23. ure, v drugih krajih pa poleti, to je od 1- aprila do 30. septembra tudi do 23. ure, pozimi, to je od 1. oktobra do 31. marca pa do 22. ure. Isti čas velja za zdravilišči Rogaška Slatina in Dobrna izven sezije.
Kavarne se ne smejo odpirati pred 5. uro, ostale pogostinske obratovalnice razen okrepčevalnic (bufetov) pa se v pofetnem času, to je od 1. aprila do 30. septembra, ne smejo odpirati pred 5. uro, v zimskem pa ne pred 6. uro.
§2.
Obratovalnice, ki so kot vinotoči in podobno bodisi po čl. 82 pravilnika o gostilnah, ali drugih, pred obrtnim zakonom z dne 5. novembra 1931. veljavnih predpisih pridobile pravico, točiti alkoholne in brezalkoholne pijače ter oddajati jedila za konzum v lokalu, ne da bi bile obratovalnice s krajevno pravico v smislu čl. 1. pravilnika o gostilnah in okrepčevalnice (bufeti) po § 76 toč. 7. obrt. zak. smejo obratovati po dosedanjih predpisih čl. 12. in 27., toč. b naredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v dravski banovini z dne 6. maja 1930, to je ob delavnikih od 7. do 21. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 1<. ure. če se v teh obratovalnicah prodaja tudi blago za uporabo lokala, velja zadnji obratovalni čas, določen v členu 1. in 2. te naredbe.
Obratovanje vinotočev pod vejo je urejeno s posebno uredbo.
Pogostinske zadruge na železniških postajah smejo obratovati tudi po času, odrejenem v prednjih določilih, do odhoda zadnjega vlaka.
V hotelih, gostiščih in gostilnah s prenočišči se sme gostom postreči v njih sobi, če dospejo po policijski uri.
§ 4.
Izjeme od teh predpisov dovoljuje ban.
Uprava policije v Ljubljani in predstojni$tvi mestne policije v Celju in Mariboru smejo pogostinskim obratom v svojem okolišu podaljševati policijsko uro za posamezne obrate in posamezne dni, v vseh drugih krajih pa občine, ki smejo to pravico uporabljati samo v izrednih, izjemnih primerih.
§5.
Zaradi zaščite javnega reda in mira sme občno upravno oblastvo prve stopnje za posamezne obrate in kra-je tudi skrajšati policijsko uro. Isto-tako sme za določen čas bodisi za nekatere obrate bodisi splošno prepovedati točenje vseh alkoholnih ali samo žganih pijač.
§ 6.
Na prireditvah veselic, plesov ali zabav je s točenjem alkoholnih pijač prenehati pol ure pred koncem določenega, odnosno podaljšanega obratovalnega časa.
Predpisi o dovoljevanju in prirejanju vseh vrst prireditev se s t<7 naredbo sicer ne izpreminjajo.
§ 7.
Dovoljene igre, n. pr. balinanje, kegljanje itd., se smejo vršiti na prostem samo do 22. ure. V zaprtih prostorih, v katerih se ne moti nočni počitek sosedov, ta omejitev ne velja.
Po 22. uri zvečer in pred 7. uro zjutraj se z godbo, petjem ali sicer z obratovanjem v pogostinskih obratih ne sme kaliti javni mir.
Po policijski uri se ne sme več postreči niti z jedjo niti s pijačo niti r igrami, kolikor ni po prednjih določilih dovoljena izjema,
Ta naredba je stopila za vse gostilniške obrate razen bufetov dne 28. junija, za bufete pa 10. julija t. 1. v veljavo. Čeprav zaznamujemo s to uredbo velik napredek, posebno če imamo v mislih prvoten načrt te naredbe, nas še ne more v vsem zadovoljiti, ker izpušča mnogo takih krajev, ki so jako važni v tujsko-pro-metnem oziru. Naše stališče je bilo, da se dovoli povlaščena policijska ura vsem po ministru trgovine in industrije zaznamovanim letoviščar-skim krajem. Ker pa naredba sama predvideva v § 4., da dovoljuje lahko izjeme g. ban, upamo, da se bo policijska ura spremenila še v marsikaterem kraju v korist dejanski potrebi.
Nazadovanje trgovskih in obrtniških obratov
Že lani smo morali zabeležiti veliko nazadovanje trgovskih in obrtniških obratov, kakor pa kažejo znaki, je letošnje leto v tem pogledu še veliko slabše. Zbornica TOI v Ljubljani je sestavila za I. četrtletje letošnjega leta statistiko o gibanju trgovine in obrti, ki potrjuje na&o gornjo domnevo. V prvem četrtletju je bilo na novo prijavljenih samo 197 trgovskih obratov, odjavljenih 648 obratov. Število trgovskih obratov je tedaj samo v I. četrtletju nazadovalo za 451 obratov, dočim je zadnje četrtletje lanskega leta izkazovalo nazadovanje le za 316 obratov. Največje nazadovanje izkazuje trgovina z lesom, nadalje trgovina z živino, trgovina z deželnimi pridelki, z živili, senom, slamo, s semeni, z moko, sadjem, mlekom in perutnino. Občutna je tudi nazadovanje trgovine z vinom, pivom in žganjem, kjer je bilo 43 odjav in le 2 prijavi. Tudi število obrtniških obratov se je zmanjšalo že v 1. četrtletju za 412 obratov, največ odjav je bilo v čevljarski obrti, pri krojačih, šiviljah, kovačih, kolarjih in mizarjih. Najbolj značilno pa je nazadovanje gostilniških obratov. Za vse preteklo leto je bilo pri gostilniških obratih zabeleženo še ravnovesje med prijavami in odjavami. Toda že v zadnjem lanskem četrtletju se je v tej stroki pokazal
preokret, k<>r je število gostilniških obratov nazadovalo za 46. Letos pa je bilo v prvem četrtletju prijavljenih (il gostilniških obratov, odjavljenih pa 108, tako da beležimo nazadovanje za 74 obratov v tem če- ■ trtletju. Navedena statistika menda j dovolj jasno kaže odločujočim čini-•teljem, da propada naš srednji stan in je skrajni čas, da se nekoliko ozirajo na mnenja in predloge gospo- l darskih krogov.
Nazivi pogostinskih obratovalnic
G. ban je s svojim odlokom Vlil.
No. 3612/12 z dne 6. julija 1934 izda! sledečo odredbo:
§ 1.
Pogostinske obratovalnice se smejo nazivati in imeti napis samo z označbo, ki jo predpisuje § 76 obrtnega zakona in je skladna z izdanim dovolilom. Obratovalnice razen onih iz toč. 1. (hotel) 2. (restavracija), ki smejo uporabljati mednarodno udomačene nazive, in 5. (kavarna) se morajo v napisih označevati povsem po določilih § 128 obrt. zak.
§ 2.
Vkljub določilu § 1. te odredbe smejo pogostinske obratovalnice, ki so pridobile pravico po predpisih veljavnih pred obrtnim zakonom z dne 5. novembra 1931 obdržati v napisih označbe, ki so se jim priznale, odnosno izdale v koncesijski ali dovolilni listini.
Ta izjema se za turistične kraje dovoljuje do konca tega leta. Po tem roku se morajo v teh krajih vse pogostinske obratovalnice prilagoditi v predpisu § 1. te odredbe. Na utemeljeno prošnjo sme dovoliti ban podaljšanje tega roka.
§ 3.
•Prekrški te odredbe se kaznujejo po § 398., točka 9 obrtnega zakona.
§ 4.
Ta odredba dobi obvezno moč 1. avgusta t. I.
Po tej odredbi morajo imeti gostilniška podjetja le te nazive: hoteli, restavracije, gostišča ali ostajališča, gostilnice, kavarne, penzije, buffeti, ljudske kuhinje in krčme. Po 1. avgustu morajo tedaj vsi gostilniški obrati imeti svoje nazive le po določilih § 128. Po tem členu obrtnega zakona mora biti vsak loka! vidno in razločno označen z napisom na vnanji strani glavnega vhoda. Ta napis mora biti sestavljen -v državnem jeziku, mora navajati popolno rodbinsko in rojstno ime imetnika obrta in ne sme biti po velikosti črk označen tako, da bi mogle nastati zmote. Napis mora biti v skladu z izdano pooblastitvijo ali dovolitvijo. Napisi gostilniških obrtov : hoteli, restavracije in kavarne se smejo označiti samo z nazivom dotične vrste obrata.
Če se nadaljuje obrt v korist vdove ali maloletnih otrok se sme voditi obrt med nadaljevanjem pod napisom bivšega imetnika s pristavkom, ali brez pristavka, ki označa, da se obrt nadaljuje.
Podružnice morajo imeti napis, kakor lokal glavnega obrta z označbo, da gre za podružnico.
V istem kraju se ne smeta jemati v napis dve enaki označbi ali dva enaka naziva za obrte iste ali podobne vrste.
Samo ona podjetja, ki se nahajajo v turističnih krajih in nimajo svojih nazivov prilagodenih § 128 obrtnega zakona lahko obdržijo svoje dosedanje nazive do 1. januarja 1935.
V slučaju potrebe kakega nadaljnega pojasnila naj se obračajo združenja na zvezno upravo-
Obročno odplačevanje zaostale trošarinske takse
Že dne 8. maja t. 1. smo povabili vsa naša združenja potom okrožnic, da naj opozorijo vse one člane, ki so zaostali s plačevanjem trošarinshih taks in teh je mnogo v dravski banovini, da naj vložijo na finančno direkcijo s 25 Din kolkovane prošnje za obročno odplačevanje.
Ker je mogoče, da je še kateri o-pustil tako prošnjo, ga tem potom ponovno opozarjamo na možnost te olajšave.
Ali se pečatijo sodi z vinom in žganjem za katere je plačana trošarina?
Ker tvori pečatenje banski upravi nekako jamstvo za pravilno plačanje banovinske trošarine, je smatrati pečatenje, če se banovinska trošarina na vino in žganje poravna, za brezpredmetno. Tako pojasnilo smo dobili na merodajnem mestu.
Izmenjevalna akcija
Izmenjevalna akcija se prav dobro razvija. Oglašajo se pa tudi gostilničarji, odnosno gostilničarke, ki nimajo primernih obratov, da bi sprejeli v zameno inozemsko gostilniško hčer ali sina. Nekoliko takih prijav imamo tudi od avstrijskih gostilničarjev. Vsled tega iščemo člane, ki bi bili pripravljeni prevzeti v svojo gospodinjstvo brez vsake zamene hčere ali sina prijavljenega avstrijskega gostilničarja. Ker rabimo tudi mi nekaj takih mest, se je v Avstriji podvzelo, da pridejo taki naši gostilničarski sinovi odnosno hčerke brez zamene v Avstrijo.
Pravilnik o gostilnah se pripravlja
V zadnji številki smo objavili članek, v katerem smo razpravljali o važnosti novega pravilnika, ki bi stopil na mesto pravilnika iz leta 1925. V veliko veselje lahko sporočamo, da bo pravilnik razdeljen v več delov, torej v posamezne uredbe in so o teh že tri dogotovljene ter dane tudi v izjavo zvezni organizaciji. Izdajo teh uredb lahko pričakujemo do konca t. m. in jih bomo nemudoma v celoti objavili v našem listu. S tem bo zakrpana zopet ena vrzel, ki nam je delala toliko preglavic v našem obratovanju.
Še enkrat točilna pravica za točenje alkoholnih pijač ob priložnostnih prilikah
V štev. 3.—4. našega lista smo objavili razpis finančnega ministerstva glede postopanja pri oddaji dovoljenj za točenje alkoholnih pijač. Ker so nekateri naši člani posebno, kar se tiče taks v dvomih sporočamo, da se mora vsakdo predhodno obrniti na pristojno sresko načelstvo za dovoljenje točenja alkoholnih pijač, odnosno prodaje jedil o priliki sejma, cerkvene slavnosti ali kake druge prireditve, Prosilec plača sreskemu načelstvu v to svrho po tar. post. 92 odnosno tar. post. 94 toč. 3 še banovinsko takso v znesku 100 Din, seveda to le v krajih do 10.000 prebivalcev. Na podlagi tega dovoljenja lahko zaprosi šele prosilec za točilno pravico pri finančni direkciji, katera mu odmeri najmanjšo točilno takso.
Pripomnimo, da velja točilna taksa odmerjena na ta način le za one slučaje, ki jih predvideva dovolilo sre-skega načelstva. Radi tega je priporočati, da zaprosijo taki prosilci za več priložnostnih točenj n. pr. o priliki vsake sokolske prireditve, veselice požarne brambe, ob žegnanjih, ker znaša taksa pri sreskem načelstvu za vse te prireditve ravno toliko, kakor če se prosi za eno priložnostno točenje. Točilna taksa, ki jo pa odmeri finančna direkcija pa velja za 3 leta.
Vsa dovolila izdana še pred novim obrtnim zakonom so naravno veljavna ne da bi se v to svrho morale plačati kake nove takse toliko Časa, dokler jih Iz kakršnegakoli vzroka na opozove upravna oblast,
Znižanje obrestne mere Narodne banke
Izvršni odbor Narodne banke je na svoji seji z dne 9. junija sklenil znižati obrestno mero in sicer za eskont od 7 na 6.5%i za lombard pa od 8 na 7'5%. Z znižanjem eskontne mere Narodne banke se automatično spremeni tudi maksimalna obrestna mera v našem kreditnem gospodarstvu. Uredba o maksimiranju obrestne mere določa, da obresti za posojila ne smejo znašati več kot 5°/o. nad diskontno obrestno mero Narodne banke, obrestna mera za hranilne vloge pa ne sme biti višja nego 1% izpod eskontne o-brestne mere Narodne banke. Denarni zavodi torej odslej ne bodo smeli skupaj s provizijami zahtevati za
posojila več nego 11.5% obresti, za hranilne vloge pa ne bodo smeli plačevati več nego 5.5%»
Kmetijski posvetovalni odbor in racijonalizacija našega kmetijstva
Minister za kmetijstvo je ustanovil za kmetijstvo kmetijski posvetovalni odbor, katerega smoter je dajati ministru odločilna mišljenja o vseh važnih kmetijskih vprašanjih. Razen tega bo odbor sodeloval pri izdelavi načrta za kmetijsko racionalizacijo.
ANDREJ OSET:
Sv. Lovrenc na Pohorju — »Pohorski paradiž"!
Prijaznemu vabilu vrlega g. župana Pernata, da naj preživim Binkoštne praznike v lepem idiličnem Sv. Lovrencu na Pohorju, sem se z veseljem vdzval, posebno, ker se vedno zanimam za vse kraje, kjer se zadnje čase razvija tujski promet. Na pot sem vzel svinčnik in košček papirja za »vse slučaje« ako bi kaj takega opazil ali slišal, da bi se splačalo zabeležiti. Če človek potuje z odprtimi očmi in ušesi, vedno kaj takega vidi in sliši, da je potrebno, da pride v javnost in v vednost tudi tistim merodajnim krogom, ki se jih tiče. Najlažje je, da to storimo potom naših časopisov, ki hvalevredno radi prinašajo brezplačne članke iz naših posameznih krajev in o lepotah naše domovine in o pobudi ter navodilih, kako naj naši gostilničarji in hotelirji ter merodajni činitelji pripravijo in uredijo naše lepe kraje, da bodo mogli privabiti tujce. Naši gostilničarji, hotelirji in lastniki vil ter penzijonov, kakor tudi privatniki pa naj za protiuslugo pridno naročajo časopise, saj »roka roko umije«!
Šlager!
Izposojamo plošče in gramofone za malo odškodnino
hEIEKIROTON“
Tavčarjeva 3 - Ljubljana
Ko sem se peljal proti Sv. Lovrencu, sem v vlaku na postaji Fala slišal opazke potnikov, da je Fala največja električna centrala v Jugoslaviji (40.000 HP), vendar železniška postaja, ki je tik ob centrali nima električne razsvetljave. Tudi postaja Sv. Lovrenc na Pohorju, ki je le 5 km oddaljena od elektrarne Fale, nima eletrične luči. Ta nedostatek je treba čimprej odpraviti, kar bo le v čast elektrarni Fali in železnici.
Na postaji Sv. Lovrenc na Pohorju jo izstopila tudi večja družba Nemcev iz Dunaja. Avtopodjetnik in delavni tajnik novoustanovljenega Tujskopro-metnega društva v Sv. Lovrencu nas je peljal v idealno planinsko in klima-tično letovišče. Ko smo se peljali po 5 km dolgi idilični poti mimo slovite romarske poti, mimo znamenitega kraja Devica Marija v Puščavi, so se letoviščarji iz Dunaja neprestano divili in vzklikali : »Sehr schon, sehr herlich ; so wie ein Paradis«. — V razgovoru z njimi sem zvedel, da so prvič došli v Sv. Lovrenc. Kakor sem pozneje zvedel, je g. Fornezzi tudi v avstrijske Časopise poslal več člankov o lepotah Sv. Lovrenca in Pohorja, ki so jih nekateri nemški isti tudi priobčili. Ko sem po pardnevnem bivanju v Sv. Lovrencu bil zopet skupaj z nemško družbo, sem zopet slišal: »Wie ein Paradis«!
Sv. Lovrenc na Pohorju je trg, kateremu so se pri zadnjih obč. volitvah pridružile tudi občine :	Kumen, Rece-
njak, Činžaz (Fala) ter del Rdečega brega ter Šteje sedaj nad 3000 prebivalcev.
Ko se dvigne cesta od Puščave proti Sv. Lovrencu se odpre krasna planota — biser planinskega letovišča. Poleg trga (10 minut) se nahaja sloveča penzija Biittner (lastnik g An-drejkovič), ki ima 48 lepo opremljenih sob z zelo umerjenimi cenami. Tudi v trgu so dobre gostilne in penzijoni ter je danes v Sv. Lovrencu na razpolago cca. 80 tujskih sob. Penzija (celo-
IVAN JELAilN
Lj ubljana
zaloga mineralne vode špecerijsko blago
Ogljikova kislina Nizke cene, solidno blago!
dnevna hrana in prenočišče) se dobi od 30 Din naprej. Postaja je zvezana z avtobusnim podjetjem in lastnik g. Fornezzi se živo potrudi, da vsakega potnika pelje v lepo Puščavo ali v romantičen trg Sv. Lovrenc na Pohorju za Din 8'— do 10'—.
Trg leži 500 m nad morjem v skoraj 3 km dolgi in 1 km široki dolini in planoti, ki nekoliko spominja na dolino v Srbiji, kjer leži zdravilišče Vrnjačka banja. Iz trga Sv. Lovrenc je najlepši dostop in sestop na celo Pohorje, n. pr.: Klopni vrh 2 uri, Pesek in Rogla 2'5 ure, Vrelenk 2 uri, Sentlovrenška jezera (oka) 3 ure in Senjorjev dom 4 ure.
V trgu je električna razsvetljava, telefon, pošta in brzojavna postaja, več zdravnikov in lekarna. Za kopanje je na razpolago večji ribnik in plavalni prostor. V potokih Radolna in Slep-niva, je gostom na razpolago ribolov in tudi naravno kopališče. V tujsko-prometnem oziru se je začelo zadnje čase v Sv. Lovrencu zelo živahno delo. Ustanovilo se je skupno s smučarskim društvom tudi Tujsko-prometno društvo. Po mnenju pisca teh vrstic, bi bilo treba, da se ustanovi tudi podružnica Slovenskega planinskega društva.
Zelo nujno potreben za dotok tujcev bi bil tudi vodovod in večje javno higijenično kopališče z bazenom za plavače. Tu morajo poleg občine in drugih merodajnih faktorjev pokazati posebno zanimanje tudi gostilničarji, trgovci in penzija Biitner.
Da pa se more avtomobilski promet razviti tudi po teh krasnih črtah Pohorja, je treba čimprej dokončati manjkajočo cesto Ruše—Fala (samo 4 km) in podaljšati cesto od Sv. Lovrenca do Lehna (7 km) nakar bo možnost avtomobilske vožnje po desnem bregu Drave, Maribor—Ruše— Fala—Puščava—Sv. Lovrenc na Pohorju —Lehen—Ribnica—Vuhred—Ma-renberg—Dravograd itd. Treba pa je tudi popraviti skrajno slabo cesto od kolodvora proti Puščavi, ki že gotovo ni bila več let popravljena. Zelo občutno potrebna je tudi zidava mostu pri postaji, saj iz levega brega se ne more priti v Sv. Lovrenc, ker od Maribora do Brezna ni nobenega mosta. Brod je večkrat neuporabljiv, radi pogosto narastle Drave in pozimi, ko je ista zmrznjena vsled bližine Falskega jeza. Večkrat se zgodi, da prebivalci iz levega brega Drave n. pr. od Sv. Ožbalda, Kaple, Sv. Duha na Ostrem vrhu itd., ki nujno rabijo zdravnika, ga iz Sv. Lovrenca sploh ne morejo dobiti.
Na vse te nedostatke, ki so predmet vsakodnevnih razgovorov domačinov in tujcev, sem hotel opozoriti merodajne činitelje z željo, da se skušajo čimprej odpraviti. Ko se bode vsaj najnujnejše naredilo, bomo lahko še z večjim ponosom in korajžo vabili domače in inozemske goste v naš »Pohorski paradiž«.
Šentlovrenc naš je paradiš,
Če hodiš tja — dolgo živiš 1
Tam je najlepše letovišče,
Za vse najboljše zdravilišče I
Če bil si že — le pojdi spet,
Priporoča vsem Andrej Osčt 1
Priporoča se tvornica
soda-vode in pokalic
„J°gura“
Alojz Baldasin Celje, Mariborska 24
Razno
Minimalna pridobnina.
Kakor znano, je bila z davčno novelo od 18. februarja t. 1. uvedena minimalna pridobnina, ki se računa na podlagi letne najemnine za stanovanje in deloma tudi letne najemnine za lokal. Ugotovljena letna najemnina za stanovanje pa se po zakonu zmanjša za 10% za vsakega mladoletnega ali nepreskrbljenega otroka, vendar to zmanjšanje ne sme presegati 40%. Glede tega 10% odbitka za otroke jo finančno ministrstvo izdalo naslednje pojasnilo:
Po § 7. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih od 18. februarja t. 1., se sme pri izračunavanju minimalne pri-dobnine priznati 10% odbitek od ugotovljene najemnine za stanovanje samo onim davčnim obvezancem, ki imajo otroke brez lastnih dohodkov ali otroke, ki ne morejo sami zaslužiti, ker so duševno ali fizično nesposobni za pridobivanje. Zaradi tega se ne more dovoliti odbitek niti za mladoletne otroke, ki imajo lastne dohodke, bodisi iz odnošaja javne ali privatne službe ali od imovine. Prav tako se odbitek ne more dovoliti niti za one otroke, ki so polnoletni in za pridobivanje sposobni, četudi nimajo lastnih dohodkov, ker se ti otroci lahko uporabijo v hišnem gospodarstvu ali v obrti davčnega zavezanca namesto tujih delavcev, kadar se na ta način razbremeni hišno gospodarstvo zavezanca, odnosno se zmanjšajo režijski stroški podjetja, v katerem se taki otroci zaposlujejo ali bi se mogli zaposlovati.
Iz tega sledi, da je § 7. zakona in člen 5. pravilnika za izvajanje zakona od 18. februarja t. 1. razumeti tako, da se sme dovoljevati 10% odbitek od ugotovljene najemnine za stanovanje samo za mladoletne otroke brez lastnih dohodkov ali imovine in za mladoletne otroke, ki so duševno ali fizično nesposobni za vsako pridobitno delo. Kot mladoletni otroci se smatrajo otroci do 18 let, glede katerih veljajo tudi olajšave pri računanju uslužbenskega davka po čl.
90. zakona o neposrednih davkih.
Izredni prispevek obvezaneev uslužbenskega davka.
S točko 4. § 16. finančnega zakona za tekoče leto je bil uveden 1% izredni prispevek, ki ga plačajo obve-zanci uslužbenskega davka. Gornja določba finančnega zakona pravi, da bodo na račun izrednega prispevka za proračunsko leto 1934/35 plačali vsi obvezanci uslužbenskega davka 1% od onih kosmatih prejemkov, ki so podvrženi temu davku. Od tega plačila se izvzamejo: hišna služinčad, delavci in dninarji, žandarji, graničarji, podoficirji in stari upokojenci.
Čeprav je gori citirano besedilo jasno in se oprostitev brez dvoma nanaša na vse delavstvo, so pričele davčne uprave tolmačiti to določbo tako, da so 1-odstotnega prispevka oproščeni le delavci-težaki, ne pa kvalificirani delavci (trgovski, obrt- j niški in industrijski delavci, ki ima- j jo učna izpričevala) in tudi ne tvor- | niško priučeno delavstvo. Sedaj pa j je oddelek za davke pri finančnem j ministrstvu izdal pojasnilo, ki to J oprostitev delavcev reducira prav na j minimum, odnosno sploh ukinja. To j pojasnilo pravi namreč, da se kot j delavci v smislu točke 4. § 16. finanč- j nega zakona razumejo samo nekva- j lificirani ročni delavci — dninarji, na hitro roko najeti za posel ob izrednih in nujnih javnih potrebah, ki so po odredbi točke 5. § 90. zakona o neposrednih davkih oproščeni plačevanja uslužbenskega davka.
Kako so obdavčeni avstrijski gostilničarji?
Ker se pogosto čuje, da so razmere drugod boljše od naših in da je zaslužek večji ter se kaj pogosto omenjajo naši tovariši v Avstriji, objavljamo v naslednjem primer, iz katerega lahko vsakdo sprevidi, da v Avstriji ni gostilničarjem z rožicami postlano.
Vsak pridobitnik in tudi gostilničar mora plačati na primer od 400 S mesečnega dohodka naslednje dajatve:
Davek za soc. skrbstvo 4%
Doliodarina 2%................
Davščina radi krize 0.5%	.
Davek na samce V* dohold-
nine........................
Davščina za varstvo 0.5% . Nezgodno zavarovanje in pokojninsko zavarovanje 8%
Bolniško zavarovanje 4.5% Davščina za namestitev 3.8% Zavarovalnina za slučaj nezaposlenosti 2%..................8.—
Prispevek za borzo	dela	.	.	0.26
Prispevek za delavsko zbornico ........................ 1.—
Prispevek za gradbo stanovanj ........................0.04
Poseben davek za varstvo	.	1.60
16.—
1.60 2.___
3.2
18.—
15.20
105.70 S
ali več ko 25% od dohodka.
Veliki načrti za gradnjo hotelov v Dubrovniku.
Potovalni urad Cook & Son namerava zgraditi v Dubrovniku velik moderen hotel. Nestalne valutne razmere in druge težkoče so doslej ovirale realizacijo tega projekta. Dolgotrajna pogajanja z beograjskimi uradi so sedaj zaključena in bo angleška družba v kratkem pričela z gradnjo. Gospod Zimdin, ki poseduje v Dubrovniku že prekrasno vilo, namerava zgraditi še velik hotel. Isto-tako se govori, da namerava hotelir Sacher iz Badnja pri Dunaju otvo-riti v Dubrovniku veliko moderno restavracijo.
Kjer je vino, ni tifusa.
Zdravnik dr. Kling iz Pariza ugotavlja, da se v vinorodnih krajih Francije nikoli ne pojavlja tifus. Zdravnik je napravil v svojem laboratoriju celo vrsto poizkusov, ki so brez izjeme pokazali, da imajo vse vrste vina veliko moč nad bacili. Vi* na, posebno močnejša, umore bacile v kužni pitni vodi že v 10 minutah. Vina z manjšim odstotkom alkohola pa jih vsaj toliko oslabe, da ne morejo več izzvati bolezni, četudi se pije pokvarjena voda. Dr. Kling je ugotovil, da močnejše vrste vin niti tedaj ne izgube svojega učinka na bacile, če jim primešamo do 50% vode.
Lanskoletni pridelek vina v Primorski banovini.
Celokupni pridelek vina lanskega leta v Dalmaciji je znašal 551.870 hi. Od tega je bilo 136.478 hi belega in 415.392 hi črnega vina. Lanskoletni pridelek je bil napram letu 1932. za 164.120 hi. manjši.
Gostilničar knpnje le pri oni tvrdki, ki oglašuje v Gostilničarskem Vestniku.
Izplačevanje kvote za stare vloge pri Ljubljanski kreditni banki. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani objavlja: Upravni svet Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani je na svoji seji dne 23. junija 1934 sklenil v sporazumu s komisarjem ministrstva trgovine in industrije, v smislu člena 3., točka 2. uredbe o plačihiih rokih za vloge in druge dolgove Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani z dne 26. maja 1932, izplačevati na zahtevo počenši s 1. julijem 1934 vlagateljem in imetnikom tekočih računov iz njihovega dobroimetja akontacije v iznosu, ki odgovarja obrestim za tromesečje od 1. januarja do 31. marca 1934. Pri izplačilih se odbijejo vsi zneski, ki so bili doslej v smislu določil čl. 3., točka 3. uredbe predčasno izplačani.
Taksna dolžnost pri spremembi najemninskih pogodb. Finančno ministrstvo je izdalo 14. maja nov odlok glede taksne dolžnosti pri spremembi najemninskih pogodb. Sprememba pogodbe o zakupu, odnosno najemnini za zgradbe, stanovanja in lokale itd., bodisi da se zakupnina poveča ali zmanjša, ali pogodba podaljša, se smatra za novo pogodbo in se mora ponovno plačati taksa na podlagi enoletnega zakupa, odnosno
se mora ponovno napraviti pogodba na monopoliziranem obrazcu.
Tvrdka »ALKO« v Ljubljani je darovala za tiskovni sklad znesek 50.— Din. Imenovani tvrdki se zahvaljujemo in jo vsemu članstvu najtopleje priporočamo.
Odmera pavšalne pridobnine pri mesarjih in pekih na deželi. Oddelek za davke pri finančnem ministrstvu je izdal pojasnilo o tem, kako je postopati z mesarji in peki glede odmere pavšalne pridobnine. Kakor znano, določa davčna novela, ki je stopila 20. februarja t. 1. v veljavo, da plačujejo obrtniki po vaseh, ki nimajo več nego dva pomočnika, pavšalno pridobnino, toda le tedaj, če se ne bavijo z nobenim trgovskim poslom. Pri pavšalni odmeri pridobnine je treba zlasti pri mesarjih in pekih paziti na to, če se oni poleg čisto mesarskih ali pekovskih poslov ne pečajo s trgovanjem. Pogosto mesarji na deželi kupujejo in prodajajo živino, sirove kože, prekajeno meso itd., peki pa trgujejo z žitom, z moko in prodajajo kvas in slaščice, ki jih sami ne izdelujejo. Mesarji in peki, ki na ta način trgujejo, izgube pravico do pavšalne pridobnine in se jim mora pridobnina odmeriti na običajen način. Nadalje pravi pojasnilo finančnega ministrstva, da je pogoj glede največ dveh pomočnikov razumeti tako, da obrtnik ne sme delati z več nego dvema pomočnikoma odnosno uslužbencema. Pod pojmom pomočnika ni razumeti samo kvalificirane pomočnike, temveč tudi učence, dnevničarje in delavce.
Kletarstvo
Vprašanja in odgovori
Vprašanje J. K. v S. Moja klet ni najbolja. Pozimi je premrzla, poleti pa prevroča. In sedaj mi je začelo v sodu, ki drži 550 litrov, vino cikati. Kaj je vzrok, da vino cika In kako zabra-nim nadaljni razvoj cikanja?
Odgovor : Cikanje je najbolj razširjena vinska bolezen. To bolezen povzročujejo ocetne glivice, ki pretvarjajo alkohol v vinu v ocetno kislino in vodo, Te glivice začnejo takoj delovati, čim pride vino z zrakom v dotiko, zlasti če ni sod dobro zamašen ter se v vinu posebno pri višji toploti močno razmnožujejo. Radi tega je treba v prvi vrsti vino proti zraku zavarovati, to je držati sode vedno zapolnjene in vino — če le mogoče — hraniti v hladni kleti.
Močno skisano vino je zdravju škodljivo in za prodajo po zakonu o vinu tudi prepovedano. Tako vino se tudi ne da zdraviti ; k večjemu se da pri vinu, ki še ni močno cikasto, nadaljni razvoj cikania zabraniti. V ta namen je v prvi vrsti priporočljivo pasteriziranje vina, to je segrevanje vina na 62—65° C. Za pasteriziranje je potreben poseben aparat ; zaradi tega ie to delo pri manjših kletarjih neizpe-ljivo.
Enostavneje je pretakanje ciku podvrženega vina v močno žveplan sod skoz posebno razpršilno cev. Pa tudi to je samo tam izvedljivo, kjer je vinska pumpa na razpolago.
Najenostavnejše zabranjenje razširjenja ocetnih glivic je čiščenje vina s kalijevim metabisulfitom (pirosulfit) ki ga dobite v vsaki drogeriji. Cikasteniu vinu dodajte 8 do 10 gramov kalijevega metabisulfita n'a hektoliter ter ga dobro pomešajte. To sredstvo v obliki praška ali tablet se v vinu raztopi in se razkroji v žveplov dvokis, ki uniči vse ocetne in tudi druge glivice. Tako popravljeno vino je treba čimprej porabiti.
Ako pa vsebuje vino že preveč ocetne kisline, tedaj je najboljše, da naredite iz njega vinski ocet, ki se, če je pravilno pripravljen, tudi prav dobro proda. Za žganjekuho premočno cikasto vino tudi ni 'pripravno, ker ima vsled delovanja ocetnih glivic premalo alkohola in ker ocetna kislina kot hlapljiva kislina prehaja tudi v destilat.
Vprašanje K. P. v K. p. M. Imam večji sod vina, ki je v jeseni povrelo, bilo že dvakrat pretočeno, sedaj pa se nikakor noče čistiti. Kaj je vzrok trajne kalnosti vina in kako to kalnost odpraviti?
Modni salon
Ivanka Stegnar
Ljubljana, Stritarjeva 9
priporoča svojo veliko zalogo
damskih klobukov
Odgovor:	Vino je večkrat trajno
motno ali postane motno in se noče čistiti. Vzroki te motnosti so pa lahko zelo različni.
Največkrat postane vino motno vsled delovanja kipelnih glivic — kvasnic, ki se v mladem, nezadostno pokipelem vinu sedaj ob toplem poletnem času pričnejo razvijati. Vino se skali in začne šumeti. To je naraven pojav, ki se ga ni treba ustrašiti, kajti ko kvasnice porabijo v glavnem kipenju zaostali sladkor, se zopet usedejo na dno in vino se čisti. Da pa se vse to čimprej zgodi, pretočimo vino, ki vsebuje še večjo množino sladkorja in ga dobro prezračimo; žveplati ga pa ne smemo. Po končanem kipenju, ko se je vino sčistilo, ga zopet pretočimo in pri tem nekoliko zažveplamo (na 3 hi eno azbestno žvepleno trščico.
Hujša je motnost, povzročena po škodljivih mikroorganizmih kana (birse), cika, zavrelke itd. Tukaj je predvsem skrbeti za to, da se nadalj-no delovanje teh mikroorganizmov prepreči. V tem slučaju vino pretočimo in močno zažveplamo (na 1 hi eno azbestno žvepleno trščico. Ko smo ustavili razvoj teh škodljivih mikroorganizmov, jih skušamo spraviti iz vina in sicer s čiščenjem ali
SAMO MOČNE BORBENE STANOVSKE ORGANIZACIJE LAHKO ŠČITIJO NAŠE INTERESE! •
še bolje s filtriranjem. Od mikroorganizmov očiščeno vino po možnosti zrežemo z boljšiim, zdravim vinom in ga čimprej porabimo.
Daljni vzrok, da se vino zmoti, so lahko snovi, ki so v vinu raztopljene in ise iz njega izločujejo. Poleg vinskega kamna so to prav posebno beljakovine, ki postanejo v mladih vinih pod vplivom zraka, toplote, čreslovine itd. neraztopne in se iz vina izločujejo. Ce se izločijo v zelo drobnih kosmuljicah, ki so prelahke, da bi se polegle, se vino noče učistiti. Tu je treba, da čiščenje umetno pospešimo bodisi s filtriranjem ali s čiščenjem. Tudi lahko tako vino na novo prevremo, ker se fini delci, ki vino kalijo, oprimejo sluznate kožice kvasnic, ki po vrenju popadajo na dno.
Nadaljni vzroki motnosti so še lahko počrnenje vina ali mlečnobelka-sto vino ali motnost, ki nastane vsled delovanja bakterij, ki se redijo na odmrlih drožeh ali pa vsled lastnega razkrajanja drož.
Vzroki motnosti so tedaj lahko najrazličnejši.
Najprej treba dognati vzrok motnosti in še le po tej ugotovitvi se more ukreniti vse nadaljno za čiščenje vina.
Vprašanje Fr. B. v L. Da mi ne postane vino ne birsnato ne cikasto, kclikrat mi je sode z vinom zaliti?
Odgovor: To-le vprašanje je posebno sedaj v poletnem času aktualno. V nepolnih sodih je nad površino vina vedno večja ali manjša količina zraka. Stalen vpliv zraka na njegovo površino vselej škoduje. Vino se pod trajnim vplivom zraka prehitro stara in dobi neki poseben okus po zraku. Ce se vino nagiblje k po-rjavenju, tedaj' porjavi. K počrnenju nagnjeno vino pa v nepolnem sodu počrni. Zlasti rado pa tako vino postane kanasto (bersnato) ali cikasto, dostikrat pa oboje skupaj.
Da se vino torej na en ali drug način ne pokvari, moramo vino redno in pravilno zalivati. Kolikrat je treba sode z vinom zalivati, je predvsem odvisno od toplote in vlage kleti. Zalivati je treba sode vsak teden ali vsakih 14 dni, in sicer v gorki in suhi kleti, posebno poleti, bolj pogostoma, v mrzli vlažni kleti, zlasti pozimi, bolj poredkoma.
BREZ DELA NI USPEHOV — BREZ ŽRTEV NI ZMAGE!
Pilke naj bodo tako dolge, da segajo do vina, da ostanejo prožne in sod bolj zapirajo. Tudi luknja za pil-ko in čepna luknja morata biti vedno ostro prirezani, oglajeni. Pilke ali čepe s kako cunjo ovijati, se ne priporoča.
Vprašanje. Kako se naredi iz vinskih ostankov vinski kis?
Odgovor: Vino se skisa s pomočjo bakterij ocetne kisline, ki razkrojijo alkohol vina v ocetno kislino. Bakterije ocetne kisline, ki jih je povsod dovolj, se uspešno razvijajo pri zadostni toploti in ob navzočnosti dovolj zraka. Iz tega sledi, da je za napravo kisa iz vina potreben zrak, zadostna toplota in omenjene bakterije.
Za napravo domačega vinskega kisa iz ostankov vina je torej treba gorkega prostora. V to svrho je dobra kaka soba in če je mrzla in ni vročine — taka, ki se da krniti. Kdor hoče le malo kisa napraviti, temu seveda zadostuje navadna soba, posebno prostor blizu peči. V tem slučaju se nalije nekoliko že stvorjene-ga dobrega vinskega kisa v kako široko in ploščnato posodo, ki se pač da s pokrovom pokriti, ne pa zamašiti, da ne more nesnaga notri padati. Za male množine je dobra tudi steklenica s širokim vratom, ki se pokrije, ne pa zamaši, da ima zrak prost pristop. Vinski kis ima nalogo, v vino privesti bakterije ocetne kisline takoj v pričetku v zadostni množini. V tako posodo se potem nalije nekoliko mlačnih vinskih ostankov (segretih na kakih 30° C), ki za tvorjenje ocetne kisline dobe ocetne bakterije od notri vlitega kisa. Ko se je čez nekaj časa na površju tekočine naredila materna kožica, pod katero se je že zadosti okisala, dolijemo polagoma in previdno zopet nekoliko mlačnih vinskih ostankov, ne da bi materno kožo preveč raztrgali. Če pa narejen kis potrebujemo in ga hočemo nekaj odvzeti, ga moramo vselej odvzeti na dnu posode; kajti tam je kis vsled teže najbolj močan. Zato imej posoda za napravo kisa pri dnu navadno pipo, ki dopusti kis od spodaj odtakati, ne da se trga materna koža. Če nimamo pipe, moremo kis od dna potegniti z gumijevo cevjo ali z natego. Paziti pa je, da materna koža ne prične gniti, kajti gnilobno razkrojevanje se preseli tudi v kis, ki se potem lahko ves pokvari.
Vprašanje S. Š. iz N. Kako naj preprečim puščanje mokrega, polnega soda?
Odgovor: če se je sod na katerikoli način poškodoval, da je doga počila tako, da je sicer še ni treba obnoviti, tedaj je takole postopati. Razpoko je zamašiti z bombaževino, ki je dobro z lojem namazana. S tako bombaževino je z noževo klino razpoko kolikor mogoče dobro in na tesno zadelati in je potem s prstom skušati še povrh loj v razpoko vrteti, da se zadelajo najfinejše špranje, širše razpoke je zadelati s primerno prirezanim mehkim lesom, ki ga je v razpoko vtolči; ostale manjše špranje je potem še zadelati s polojeno bombaževino in je končno vse z lojem dobro zamazati. Najbolje je vzeti loj od lojenih sveč. Močno poškodovano dogo pa je — seve — treba obnoviti.
Vprašanje. Moje vino ima duh po plesnobi. Koliko eponita naj vzamem na 1 hi vina, ki bi mn rad odvzel duh po plesnobi in kako naj to napravim?
Odgovor: Na 1 hi vina se vzame 30—200 gramov eponita (ali tudi eno-karbona), kar je pač odvisno od pokvarjenosti vina. Čim bolj neprijeten
Oglašujte
v
GOSTILNIČARSKEM
VESTNIKU
duh in okus ima vino, tim več tega sredstva se vzame. Najbolje bo, da naplavite poprej poskušnjo v malem. Po najbolj uspeli poskušnji v malem preračunate količino eponita? za uporabo v velikem. Odtehtana potrebna množina eponita naj se najprej dobro zmeša z vinom v kaki posodi v redko kašo, nakar se ta črna tekočina vlije v sod in se tam z vsem vinom dobro premeša. Meša pa se najbolje z močno leseno (ne železno) palico in se to premešavanje v sodu ponovi skozi 5—6 dni vsak dan vsaj enkrat, sicer sredstvo nima pravega učinka, ker se prehitro usede. Potem se pusti vino na miru, dokler se ves eponit na dno ne vsede. V tem času je eponit potegnil tuji duh nase in sedaj gre za to, da se ogleni prah iz vina odstrani. Eponit odstranimo iz vina najbolj enostavno s filtrom; če pa, filtra nimamo, pa s čiščenjem n. pr. z želatino. Po učiščenju se vino pretoči v drug, nekoliko zažveplan sod. Če je potrebno, se pomeša še z drugim dobrim vinom, da dobi bolj svež okus. Eponit dobite pri Kmetijski družbi in v drogerijah.
Vprašanje K. N. iz S. Kedaj je najprimernejši čas za pošiljanje vina v sodih?
Odgovor: Pri pošiljanju vina v sodih je predvsem upoštevati vremenske razmere z ozirom na temperaturo, potem za odpremo določeno vino in pa razdaljo. Najugodnejši čas za pošiljanje vina je takrat, kadar je zunanja temperatura enaka ali vsaj bližnja temperaturi kleti. Tedaj imajo toplotne razmere na vino naj-manje ali pa nič vpliva in vino dospe na naslovno mesto v dobrem stanju.
Visoka toplota ima za posledico, da ' lahko postanejo obroči ohlapni, da sodi puščajo in to tem bolj, čim topleje je. Sodi niso več polni, nastaja nevarnost cika, čim dalje časa na potu je vino.
Če pa pošiljamo vino v zelo mrzlem času, tedaj vino največkrat postane motno in sicer vsled izločenja vinskega kamna in drugih snovi v vinu. Na daljšem potu pozimi lahko celo zmrzne v vinu nahajajoča se voda. Vsled tega lahko nastanejo nepri-jetosti med kupcem in prodajalcem.
Za daljše transporte so žlahtna in dozorela vina bolj občutljiva kot mlajša vina, ki še niso povsem razvita.
Z ozirom na vse to se naj večje količine vina in na večje razdalje pošiljajo spomladi ali v jeseni, ko so toplotne razmere najugodneje.
Poleti in pozimi pa pošiljamo vina na večje razdalje samo izjemoma, pri čemer je podvzeti vse varnostne mere. Te obstoje v tem, da obdamo sod s slabimi prevajaldi toplote, kakor n. pr. da ga vsestransko pokrijemo s slamo, z lesno volno ali s senom in obšijemo s tkanino (vrečevino), ali da ga postavimo v večji sod in ves prazen prostor zamašimo s prej navedenimi snovmi ali z šoto. Tako napraviti je priporočljivo tudi tam, kjer se večkrat dogaja kraja vina iz scdov.
V SOLIDARNOSTI JE NAŠA MOČ I V ORGANIZACIJI JE MOČ IN BODOČNOST I
Razglasi
Glasom dopisa mestnega načelstva Ljubljana II/2 št. 25.798/34 z dne 4. j junija 1934. se prepoveduje Oprijev Aleksandru, roj. 2. junija 1898 v Je-katerisavu, tja pristojnnmu brezposelnemu strojevodji, stanujočemu v Ljubljani, Florjanska ul. št. 13. zahajati v gostilne za dobo enega leta in pol, to je od 13. junija 1934. do 13. decembra 1935.
 1 ----------------------
Prvovrsten naraven
MALINOVEC
in druge sadne soke, marmelade, esence za rum in likerje kupite najugodneje pri tvrdki
Potnik in drug d. z o. z. Ljubljana, Metelkova 13
Telefon 21—10
Brandy
Liker
Malinov sok
F. S. Lukas
Na veliko
žganje
rum
Gostilničarji poravnajte svojo Članarino, ker le na ta način omogočite redno izhajanje Gostilničarskega Vestnika
R E M E C - O
tovarna opognjenega pohištva
Ljubljana, Kersnikova 7
Opreme za:
gostilne, kavarne, verande, terase
Zunanje in notranje pohištvo
Zmerne cene! Higijenična pralnica
in
svetlolikalnica Kemično snaženje oblek
FR. ŠIMENC
Ljubljana
Kolodvorska ulica 8
FRANC ZANGGER
CELJE
Ustanovljeno leta 1859
pri po roča svoje
liMe in pristno domače žganje
Slava Gril
kozmetični salon
Ljubljana
Beethovnova 15 ■
NEGA LICA - MASKE CREME - NAJMODERNEJŠE METODE
S 1 R SALU
in vsakovrstne ostale delikatese, odlično praženo kavo iz lastne pražarne, špecerijsko blago vseh vrst zelo ugodno pri tvrdki
Anton Fazarinc
Celje
(Poleg Ljudske posojilnice)
H e g I j e Krogle
izdeluje v vseh debelostih iz prvovrstnega amerikanskega lesa, kakor tudi vse v to stroko spadajoče predmete po najnižji ceni
Fr. Rojina
strugarstvo
Ljubljana
Kolodvorska ul. 8
DRAG® FRANZ
specijalna trgovina z barvami in vzorci
Telefon 20-45	Ljubljana, Stari trg 11
nudi cenjenim odjemalcem barve, lake, Čopiče, prašno olje i. t. d. najbolj ugodno — Dostavljam tudi na dom
Električne hladilne naprave ventilatorje
žarnice, svetilke za električno razsvetljavo, diname, jazne električne stroje, mline za kavo i. t. d.
Elektrozaloga - Slavo Kolar
LJUBLJANA, TYRŠEVA 22
Pivovarna in žganjarna
Jos. Tscheligi v Mariboru
Koroška c. 2 - Telefon 2335
priporoča svoje izborno
PIVO HAJBOMit
mmnm
ter izvrstno slivovko, rum, pivsko in vinsko droženko, Iikere i. t d.
*
VINSKE STERILIZATORJE
(PATENTNE VEHE)
za ohranitev vina proti pokvarjenju in izgubi dobrega okusa. Aparat se je povsod dobro obnesel, ter smo prejeli ?e mnogo zahvalnih pisem.
„Čehostak!o“, B. Lisek
Ljubljana, Komenskega 20 Telefon 31-40
Pri tvrdki
družba z o. z.
dobite vedno. pravi naravni
malinovec
Ljubljana VII,5 poieg Gorenj, kol.
DNEVNO SVEŽE PRAŽENA	—
-VODNIKOV TRS ST. S.—
O
O-
Vina
domača in dalmatinska
Črno vino posebne kvalitete
za križanje kislih vin
nudi v vsaki množini
P. Matkovič in Comp., Celje
Vzorci na razpolago!
Štajerska vinarska zadruga r. z. z o. z. v Mariboru
MELJSKA CESTA 10
priporoča cenjenim gostilničarjem, kavamarjem in hotelirjem pristna štajerska vina vseh vrst po ugodnih cenah in plačilnih pogojih.
Telefon interurban 2930	Poštno	čekovn!	račun	13238
HOTELIRJI!
GOSTILNIČARJI!
Kupite Steklenino porcelan in vso kuhinjsko posodo
pri tvrdki	Pr'b0r
B. ŽILIC železnina, porcelan, steklenina LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 11 (poleg Figovca)
Kdop ne pozna kletarstva« ne razume vinskega zakona!
IacSla je težko pričakovana, že davno nujno potrebna, prekoristna knjiga „Vinski zakon in kletarski vedež1
z najvažnejšimi, točnimi navodili za pravilno vinsko gospodarstvo s kletarstvom. Druga predelana in pomnožena izdaja. 226 strani. V celo platno trdo vezana s poštnino
vred 50 Din.
Za slovenščine nevešče interesente v nemškem prevodu brošura (62 strani): »Das jugoslawische Weingesetz“
Preis — einschlieBlich Postporto — 16 Din.
Oboje v samozaložbi pisca: Andrej Žmavc, IHaribar, Gosposka ulica 50. Položnice — čekovni račun št. 16.086 — so na razpolago.
Nabava se poplača stotero v najkrajšem času, zato z njo ne odlašaj V
TELEFON 2573
CENTRALNA
VI NA K.N A
LJUBLJANA ♦ FRANK0PANSKA UL. 11 ♦ ŠIŠKA
PRIPOROČA SVOJA PRVOVRSTNA, ZAJAMČENO PRISTNA VINA
ZMERNE CENE! TOČNA PO STREŽBA?
Ljubljana, Laško in Maribor
priporoča svoje prvovrstno dvojno marčno pivo, eksportni ležak in temno pivo, varjeno po bavarskem sistemu „HERKULES“, „PORTER“ in „BOCK“ vsem cenj. gostilničarjem in gostom
Z odličnim spoštovanjem
Delniška pivovarna JNIOIT
== Ljubljana, Laško in Maribor
Etn, Celje.— Za lastnika: »Zveza združenj gostilniških obrti Dravske banovine v Ljubljani«: Bernardi Drago, Celje. Za Zvezno tiskarno v Celju: Cetina Milan, Celje.