Posamezna Številka 30 vinarjev. Slev. 178. f mm, v torek, M b. avgusta m Leto m. bb Velja po polti i bb aa oelo leto napra|.. K BO*— aa en mesen „ .. „ 4.50 ■a Nemčijo oaloletno. „ 55'— ia oatalo Inozemstvo. „ 80- V Ljubljani na dom Sa oelo leto naprej.. K 48-— iaan masao „ .. K ('— I »pravi prtjeman meseBno „ 3-50 b Sobotna Izdaja: ssb Ka oelo lato.....K 10-— ■a Hemčljo oeloletno. „ 12-— aa ostalo Inozemstvo. „ 15 — '1 1 'M i pistsS&i Vit':/ 'M 1 | Inseratl: Enostolpna petltvrata (59 mm široka ln 3 mm visoka ali nja prostor) aa enkrat .... po 50 v aa dva- ln večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovora. Oh sobotah dvofnl tarlt Enostolpna patltvrata K 1-Izhaja vsak dan lavsamil nedelje ln praznike, ob 3. ari pop. Redna lotna priloga vosnl rad Uredništvo Je v Kopitarjevi nlloi itev. 6/in. Rokopisi aa ne vračajo; natrankirana pisma aa ne «=» sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 50. = Političen lis! za siovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi St. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske St. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hsro. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 60. Delo poslancev S. L. S. za ijoaske potrebe. Parlamentarne počitnice so se sicer lamele, delo naših poslancev za ljudske potrebe pa navzlic temu ne počiva. Naši po-talanci so v tem oziru podvzeli pri osrednjih oblasteh več važnih akcij. V zadevi znižanja dajatev sena in tlame sta posredovala poslanca Jarc in Titez Pogačnik pretekli teden pri poljedelskem ministru. Dajatev sena in slame se je razdelila sorazmerno po posameznih deželah, na Kranjsko po statistiki, kakor so lo dobili iz Ljubljane. Pri tem se je zgodila krivica, ker se ni vpoštevalo, da imate B. pr. Koroška in Zg. Štajerska več tisoč hektarov planin, Kranjska jih ima pa jako >nalo. To velja sedaj popraviti in Kranjsko Razbremeniti. Zaradi odkazovanja večje množine juanja naravnost kmečkemu prebivalstvu potom občin sta posredovala ista poslanca pri vojnem ministrstvu, V petek sc je vršilo važno posvetovanje zastopnikov zveze nencmških kmečkih poslancev v ministrstvu za prehrano. Slovenske poslance je zastopal poslanec \Jarc, ki je izjavil v imenu omenjene zveze: Sedanji način strogega državnega gospodarstva z ljudskimi živili, zlasti z žitom in krompirjem, se je vršil doslej s tolikimi napakami in krivicami zlasti tudi z ozirom na ceno in ker se ni dovolj vpoštevala lastna poraba in poraba za krmljenje in setev, da je vsled tega nazadovalo pridelovanje in da se vrši danes glavni del tega prometa potom zakotne kupčije. Zveza ne-nemških agrarcev zahteva: 1. Odpravijo naj se dosedanje rekvi-zicije in vpelje porazdelitev dajatev po okrajih in občinah, pri čemer se naj natanko vpoštevata gospodarski položaj in moč posameznih kmetijskih gospodarstev. Država naj skrbi samo za to, da se preskrbe revnejši sloji, v ostalem pa naj bo promet e žitom in krompirjem popolnoma prost. 2. Urad za prehrano je določil poleg osnovnih ccn za žito posebna doplačila za one, ki ga prej oddajo. Osnovne cene so nižje kakor ogrske, so pa tudi mnogo nižje kakor na svetovnem trgu, n. pr. na Francoskem, celo nižje kakor v Ameriki, kljub temu, da je pri nas draginja obrtnih izdelkov mnogo višja kakor v omenjenih državah. Poleg tega so omenjena doplačila krivično določena za one kraje, ki imajo poznejšo žetev, tudi ni skrbljeno za to, da bo oddano žito dovolj suho, vsled česar trpi njegova kaljivost in vrednost za moko in krmo. Zato zahtevamo, da se ta odredba izpremeni, da se vpeljejo cene, ki so primer- ne cenam na svetovnem trgu in visokim pridelovalnim stroškom. 3. Za kmete je na Ogrskem določenih na glavo in mesec za osebe nad 15 let 15 kg žita; pri nas 11 kg, pod 15 let na Ogrskem 12 kg, pri nas 9 kg. Tudi je dosedanja količina, ki je dovoljena za krmljenje, mnogo prenizka. Ta krivica se naj nujno odpravi. 4. Za krompir so določene cene do 5. julija 100 K, ki se od 4. septembra dalje znižajo polagoma na 20 K (pri prisilni re-kviziciji na 12 K). Ta določitev cene bo vzrok, da sc bo oddajal nezrel krompir, ki bo podvržen kvarjenju. Tudi je mnogo krajev, kjer krompir do 5, septembra še ni zrel in ki so zaradi teh cen hudo oškodovani. V nikakem razmerju do cen krompirja niso cene, določene za druga krmila, n. pr. lani za želod 80 K, za repo 35 K! 5. Če obstanejo dosedanje rekvizicije živine, lahko preračunimo s koledarjem v roki, kedaj izgine zadnji rep iz hleva. Skrajna varčnost z mesom, vpeljava brezmesnih tednov oz. mesecev je zato nujno potrebna. Ogrska ima danes več živine kakor pred vojsko! 6. Omejitev . porabe kmečkih mlinov bi sploh onemogočila kmetu življenje. Upoštevajo naj se vremen, razmere, oddaljenost in pomanjkanje vprežne živine. Glavno je: razdelitev dajatev, kakor se je zgoraj zahtevala in potem popolnoma prosta mletev za one, ki so oddali, kar jim je bilo predpisano, 7. Po mnogih krajih so hudo gospoda-j rile uimc, zlasti toča. Žitna letina je v mno-! gih krajih popolnoma uničena. Zahteva se, naj prizadetim za odškodnino pusti večja množina drugih pridelkov, zlasti krompirja in fižola. O teh vprašanjih se je vršil daljši razgovor in je osrednja vlada vzela te zahteve na znanje. Določilo se jc, da se bo vr-| šilo 20. avgusta skupno posvetovanje ne-, nemških in nemških poslancev z vlado, Gre za to, da se že za prihodnjo letino do-j ločijo nova načela, ki ne bodo kmetu samo grozila in ga pritiskala, ampak mu dajala veselje do pridelovanja. S tem mora biti zadovoljen tudi vsak konsument. na nov temelj ter obenem prenoviti ver- 1 sko življenje. Patriarh Tihon v oklicu našteva velike nevarnosti, ki v sedanjem prevratov polnem času groze pravoslavju. Na koncu omenja tudi »latinsko« nevarnost. Toda dejstvo je, da se pravoslavna cerkev resno boji za krščansko življenje svojih vernikov, kakor je tudi na jugu opažati resno stremljenje med pravoslavnimi, ojačiti krščansko misel in življenje. Avstropoljska »rešitev«, ki ni nič drugega, piše dunajski »Friede«, nego avstropoljska homatija, nam očividno še ni dovolj. Dcčim nam šc tiči v grlu in se nam zdi, da nas zaduši, nam hočejo dati nov in še hujši grižljej. V zadnjem času se pojavljajo vsakovrstna poročila, ki jih ni mogoče kontrolirati, o avstro-ukrajinski rešitvi; najprej jih prinesejo dvoumni listi v Kijevu ali Odesi, odtod jih sporoče na Dunaj, kjer jih sicer tako čuječa cenzura spusti mirno naprej in nekega jutra si avstrijski državljan mane oči in ne more verjeti, kar bere, a tu je vendar črno na belem, z debelimi črkami. Tu je n, pr. brzojavka, ki je po daljši sumljivi verižni kupčiji s poročili dospela končno v »Neues \Viener Journal«: »Berlin, 26. jul. »B, Z. poroča iz Kijeva: Kijevski list »Kijevskaja Mysl« prinaša članek v Odesi izhajajočega ukrajinskega lista »Odeskaja Mysl« o razpoloženju v ukrajinskih krogih. Vsled sovraštva proti vsemu, kar je ruskega in vsled resne nevarnosti, ki preti ukrajinski samostojnosti, narašča med Ukrajinci k Avstriji nagibajoča se orientacija. Ta se izraža v misli, naj bi se naprosila Avstrija-Ogrska za podporo in pokroviteljstvo, da se reši neodvisnost Ukrajine. V dosego tega cilja so Ukrajinci avstrijske Orientacije, ki tvorijo sedaj že skoraj večino, pripravljeni, združiti Ukrajino na kakršenkoli način z Avstrijo. Lvov, 4. Moskovski patriarh Tihon sklicuje za dan 15. avgusta t. 1. v Moskvo splošni koncil ruske pravoslavne cerkve, kakršen se ni vršil že več sto let. Ruska pravoslavna cerkev čuti dobro, da so se s carizmom razrušili vsi temelji njene dosedanje organizacije ter hoče isto postaviti Trst, 2. avgusta 1918. V četrtek ob treh popoldne se je odpeljalo z južnega kolodvora 1000 tržaških otrok na Ogrsko. Že cel mesec pred kon-ccm šolskega leta so zbirali, merili in tehtali po vseh šolah, italijanskih, slovenskih in nemških, otroke, ki naj bi š'i na Ogrsko. Vse jc bilo pripravljeno in otroci in za nadziranje odločeno učiteljstvo so samo čakali ukaza za odhod. Šola je že davna minila, a tega »befela« ni hotelo biti. Šele sedaj, zadnje dni meseca julija, je prišel ukaz, a tak, da je izzval med Tržačani, italijanskimi in slovenskimi, najostrejše kritike, proteste in zabavljanje. Določili so namreč, da odpotujejo na Ogrsko samo otroci tržaških nemških šol. Res je, da so šli iz teh šol otroci tudi slovenske in italijanske narodnosti, ali vendar je ogorčenje starišev onih otrok, ki nc obiskujejo nemških šol, opravičeno, posebno če se pomisli, da so ravno otroci slovenskih in italijanskih šol bolj potrebni kot oni nemških. Izgovor, češ, da Ogri želijo le takih otrok, ki govorijo ali vsaj razumejo nemški jezik, je tako smešen, da se nam usiljuje misel, da se tudi za tem skrivajo drugi nameni. Kaj znajo vsi tisti Ogri, h katerim bodo prišli tržaški otroci, nemški? Nikogar ni, ki bi ne želel otrokom nemških šol, ker sa tudi med njimi res revni in potrebni, oddiha in boljše hrane, a da se je otroke drugih šol, katerih stariši so se že veselili, ko so v duhu gledali svoje male vračati se i» Ogrskega pokrepčane, rdeče in okroglolič-ne, tako na cedilu pustilo, to ni bilo prav in je zabolelo. Prav pravi »Lavoratore«, da naše oblasti niti ene stvari ne rešijo tako, kakor bi morale. Dobro, da smo Slovenci in Hrvatje vzeli skrb za uboge otroke sami nase. Mi vedno pišemo, da ne damo niti pedi naše zemlje. Med tem pa, ko tako vpijemo, Nemec lepo tiho kupuje našo zemljo. Govori se, da so Nemci pokupili že cele komplekse ob morju, tako namerava n. pr. v Kopru Deimlerjeva družba Večers ob SLemanu. Spisal vseuč. prof. Maryan Moravvski, S. J. Po tretji izdaji prestavil France Fr. Štele. (Dalje.) Duhovnik. Z eno besedo, Kristus si pripisuje vse božje pravice; kako je mogoče potem še dvomiti, da si pripisuje božanstvo? Toda povrnimo se zopet k odstavku pri zadnji večerji. Po oni zahtevi vere ga Filip vpraša: »Gospod, pokaži nam očeta in dosti lam bo,« Kristus odgovori: »Toliko časa sem z Vami, pa me niste spoznali! Filip, kdor mene vidi, vidi tudi Očeta; kako govoriš: pokaži nam Očeta? Ali ne verujete, da sem jaz v Očetu in Oče v meni? Besed, ki vam jih govorim, ne govorim sam od sebe, ampak Oče, ki je v meni in izpeljuje dela (čudeže, ki dokazujejo resničnost besed). Ali nc verjamete, da sem jaz v Očetu in on v meni? Vsaj radi lel verujte.« Nazadnje, ko govori o sv. Du-'iu, ki imn priti potolažit učcncc po njegovem odhodu, pravi, da izhaja ta Tolaž-'ik od Očeta in zato tudi od »jega preje- ma; in to zato, pravi, ker »vse kar ima Oče, je moje.« Ali je mogoče izraziteje formulirati edinost v božanstvu kot je v teh besedah? Ko smo tako vse mogoče načine določili, kaj je Kristus mislil s trditvijo, da je Sin božji, lahko razumemo veliko dramo, ki se je odigrala pred sodnim stolom Kajfe. Kristus je stal kot obtoženec pred sinedrijem, takratno najvišjo narodno oblastjo, Veliki duhovnik ga je uradno vprašal: »Zaklinjam te pri živem Bogu, povej nam, ali si ti Kristus, sin višnjega Boga?« — Jezus pa mu je rekel: »Sem,« — in precej pristavil, da bodo istega sinu človekovega, ki ga danes sodijo, »videli sedeti na desnici moči božje,« ko pride sodit svet, O pomenu te izjave ni moglo biti nobenega dvoma; treba je bilo ali pasti na kolena, ali si vsled ogorčenja nad strašnim bogokletstvom raztrgati oblačila ter bogokletnika obsoditi po zakonu na smrt. Židovsko najvišje sodišče si izbere zadnje — in Kristus gre v smrt zato, ker se je delal Sina božjega, Boga iz Boga. To je tudi formalno pravni in resnični vzrok njegove smrti. Ta odločna trditev, ki jo je ponavljal v teku svojega življenja, je povzročila, kakor smo videli, ono razburjenje med židovskimi starešinami, da so se pripravili na zadnji napad, in ista odločna trditev, ponovljena pred sinedrijem, je povzročila smrtpo obsodbo. Nihče nima več pravice dvomiti o tem, jeli Kristus odločno zatrdil svoje božanstvo ali ne, ker je za to trditev umrl. S i e m i o n o w. Kaj naj sedaj jaz revež začnem s tem Kristusom, ko ga ni mogoče oprati očitka, cla je imel božanske pretensije?!,.. Častil in ljubil sem ga kot čudež človeštva —- sedaj mi ga pa trgate iz srca, iz duše!... L e r o y. Jaz že četrt ure isto premišljujem — in sedaj umevam obupne poskuse tistih, ki so se trudili uvrstiti celo bivanje Kri« stusovo med pravljice — da bi imeli mir pred njim. Toda tudi to je nemogoče — to vem. Duhovnik. Ne, gospoda, ne delamo vam i., .'ce, Rujemo vam iz srca malika vaše fantazije in vam dajemo zato Boga, ki vam bo dal več kakor mir, namreč srečo. Samo ne ostajajte uporno na pol pota. . Kristusov čas se je razdelil na tri mnenja o njem: sorodniki in sosedje v Na-zaretu so mislili, ko je zaqcl učiti, da je blazen in so ga hoteli zveznti. Židovski starešine so ga osumili, da je prekucuh, ki se veže proti Bogu s hudobnim duhom. Učenci pa so padali pred njim na kolena in priznavali: »Moj Gospod in mej Bogi« Vsako izmed teh mnenj ima svoio logiko in neki zmisel. Četrto, dandanes izmišljeno mnenje: da se je Kristus hlinil, obenem pa bil svet, da je goljufal in obenem reševal, nima, kakor smo videli, nobenega zmi-sla, ker je popolnoma nemogoče. Treba je torej izbirati med prvimi tremi. — Prvega, mislim, bi se dandanes po vsem, kar jo Kristus napravil, le še norec oprijel. Drugo naziranje, verjemite mi, gospoda, ima dandanes več pristašev kot sc mogoče zdi i Ker ne morejo ljubiti Kristusa, ga peklen« sko sovražijo, kakor da bi bil utelešena zlo. Vendar je lo mnenje tako strašno, da si ga ti ljudje niti sami pred seboj ne upajo priznati. — Ne preostaja nam torej niž drugega, kakor priznati Kristusu z njegovimi učenci, da jc naš Gospod, naš Bog. D c v i 11 e. Prav res; treba sc je odločiti. Kar se tiče drugih zgodovinskih dogodkov, kar se tiče odkritij znanosti, smo lahko ravnodušni, lahko rečemo: jaz sc ne brigam za to, ali je res ali ni res, naj drugi skrbe. Nasproti Kristusu pa moremo zavzemati to stališče samo tako dolgo, dokler nič ali skoro nič o njem ne 'vemo. Kakor hitro pa je človek enkrat zapazil niegov vpliv v zgodovini, če jc tudi samo enkrat dobro prečital evangelij — mora iti daijc, mora odgovoriti na vprašanje, ki ga Kristus stav-Ija človeštvu: »In vi, za koga me Imate?« Odstraniti teta mogočnega Roiava. kakos graditi veliko ladjedelnico, v Trstu so si zagotovile mnoge trgovske tvrdke iz nemškega rajha skladišča in prodajalne na najugodnejših pozicijah, filialkam najrazličnejših nemških bank se pridruži še ona Lan-derbanke itd. Isto slišimo z Goriškega. V nevarnosti so baje tudi nekatera industrijska podjetja, ki so bila dosedaj v slovenskih rokah, da pridejo v nemško posest. Kje ste, naši slovenski bogataši, kje naši denarni zavodi in banke? S samimi navdušenimi besedami in lepimi članki ne rešimo zemlje; naše ljudstvo že stori svojo dolžnost, če ostaja zavedno, zvesto in zahteva povsod svoje narodne pravice, če vzgaja svoje otroke v pravem duhu in če varuje, kolikor je v sedanjih težkih razmerah mogoče, svoje premoženje, svoje kmetije in hiše, kar je več od tega, to zahteva narod od imovitejših slojev in denarnih zavodov. Če svetujemo našemu ljudstvu: Ni pedi zemlje ne prodajte tujcu, kličemo tem drugim: Storite svojo dolžnost! In zadnjič smo pisali, da mora ostati Trst v jugoslovanski državi in da je torei v interesu vsega jugoslovanstva, da se tržaški Slovenci razvijajo in krepijo. £ato pa: posnemajmo Nemce. Trst pa nima le pomena za Jugoslovane, ampak tudi za severne Slovane, posebno za Čehe. Ce je iskala Srbija, ki se je šele začela razvijati, že pred svetovno vojsko morske luke, koliko bolj potrebujejo takega izhodišča v *vet Čehi s svojo tako visoko razvito industrijo, trgovino in kmetijstvom. In taka feeška luka je in mora biti samo — jugo-Slovanski Trst. V prejšnjih letih je šel res promet iz Češke čez Hamburg in Bremen, %oda vzrok so bile slabe železniške zveze Uned Češko in Jadranskim morjem. Z otvoritvijo bohinjske železnice se je pa začel ta trgovski promet obračati na Trst, in gotovo je, da se bo ta promet v normalnih 'časih še pomnožil, in če se bodo zveze med Trstom in češkim zaledjem še izboljšale in Če bomo imeli pametne tarife, bo Trst potegnil nase skoro vso češko trgovino Zato je potrebno, da se Čehe se bol) zainteresira za Trst. Tudi njih denarni zavodi naj bi kazali več razumevanja za nasa narodna stremljenja. Saj je naš napredek tudi njih korist! Mažarski otroci v brniškem Primorju. Znano je, da so poslali Mažari preko Reke v Opatijo, Volovsko, Lovrano in druge kraje okoli 10.000 otrok na počitnice. Transport otrok kakor tudi njih oskrbo so uredili po gotovem načrtu, ki pa je — odpovedal. »Az Est« piše glede tega: Največji nered je otroke sprejel že v reški luki, a od tu dalje v vseh primorskih krajih, posebno v Opatiji, Lovranu itd. Prva napaka je bila, ker niso postregli na Reki otrokom, ki so bili izmučeni od potovanja, s hrano in pijačo, ampak so dobili makarone z oljem, katerih mažarski otroci niso mogli jesti. Ko so prišli v Opatijo, niso dobili tam niti vode, a akcijski odbor je mogel med nje razdeliti le nekaj hlebov kruha. Tudi primernih prostorov ni bilo bi se nam mogoče zdelo, ni mogoče, ker si ne moremo misliti, kakor smo videli, da bi si ga bili evangelisti izmislili. Na drug način si tudi ni mogoče razlagati tega pojava, ker — kako vendar? Misliti, da je bil Kristus pretkan goljuf, je neumnost; je tudi nemogoče. Misliti, da je bil plemenit in svet, a brez čudežev in brez božanstva, je tudi nemogoče, če se hočemo vsaj malo držati evangelijev, ker je nemogoče ločiti čudodelnost in trditev o lastnem božanstvu od evangeljske postave Kristusove. Misliti nazadnje, da so si vse, kar pripoveduje evangelij nadnaravnega o Kristusu, učenci izmislili, bi se reklo, povrniti se k najbolj nemogoči hipotezi: evangelisti da so kreirali Kristusa, pa ne samo Kristusa, ampak vse, čemur se pri tej postavi čudimo, ker je nad vsako človeško mero in misel vzvišeno. Gospodična W i 1 s o n. Da, verovati in pasti na kolena pred Njim. Ali nismo videli danes dosti božjih lepot? — Toda koliko smo jih opustili, a se nam urivajo v misel. Kako dobro sedaj razumem obupni in lepi vzdih sv. Janeza, ki je, ko je napisal svoj evangelij (najlepšo knjigo na svetu), in jo bržkone še enkrat prečital, videl, da je tako nedostatna z ozirom na ideal, ki ga je imel v duši, da mu je iz srca privrela beseda: če bi hotel o Jezusu vse napisati, bi bil ves svet brž kone premajhen za tiste knjige. S i e m i o n o w. Kaj naj torej začnemo? Duhovnik. Iti je treba in moliti ga. S i e m i o n o w. Da ... le to eno .., moliti ga. L e r o y, Jaz vsaj bom mg^jl o® nuilfam; nas ia ie sam naučil. ^ dovolj na razpolago. Prebivalstvo je v večini neprijazno nasproti Mažarom in otrokom ni dalo jedil. Odposlanci ogrske vlade, ki so prišli v Primorje, so brzojavno zaprosili za pomoč vladnega zaupnika Ti-borja Vadnaya in ga pozvali, naj pride tje-kaj skupno z generalom Landwehrjem. Končno so sklenili — ako se v treh dneh ne napravi red — da bodo zahtevali vrnitev avstrijskih otrok, ki so bili nastanjeni v mažarskih kopališčih. Tako imenovani list. Ljudstvo otrokom zato ni moglo dati živil, ker ^arao nima živil, ampak strada in od lakote umira. Današnji nemški listi pa poročajo: Vladni komisar za akcijo »Otroci na deželo« je že v soboto poročal cesarju o znanih razmerah. Cesar je poslal generala Schnetzerja v Opatijo, da mu poroča. Nadalje jc cesar odredil, naj odpotuje v Opatijo ena stotnija pod poveljstvom desetih častnikov. Ministrski predsednik baron pl, Hussarek in tržaški namestnik sta dobila navodila, podpirati vladnega komisarja v vseh zahtevah. Nekaj častnikov in civilnih oseb so odstavili z njihovih mest. V Opatijo je prišlo 5. t. m. odposlanstvo ogrskih starišev, da se prepriča o stanju otrok. Razen tega se je odpeljalo številno železniških voz z živili v Opatijo in Trst. Boji z lialijani. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 5. avgusta. Uradno: Nikjer večjih bojev. Načelnik generalnega štaba. Naflaijna nemška premikanja. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 5. avgusta. Veliki glavni stan: Vojna skupina kraljeviča R u p e r t a. Na fronti med Ypernom in južno od Montdidiera se je streljanje zvečer okrepilo in je bilo tudi ponoči živahno. V Flan-driji, severno od Alberta in na obeh straneh Somme smo odbili sovražne sunke. Severno od Montdidiera smo umaknili naše stotnije, ki so stale na zahodnem bregu Avre in ob potoku Don, brez sovražnega vmešavanja, za te odseke. Pri manjših bojih smo ujeli zahodno od Montdidiera ujetnikov. Vojna skupina nemškega cesarjeviča. Ob Vesli je postalo streljanje ljutejše. Uspešno smo se bojevali na ozemlju pred postojankami južno od Condeja in zahodno od Reimsa, Ko smo odbili sovražne delne sunke, so se umaknile naše zadnje čete pred močnejšimi napadi sovražnika proti Fisnesu na povelje n aseverni breg Veslc. Vojni skupini pl. Gallwitza in vojvode Alberta. Zahodno od Mosele, v srednjih in zgornjih Vogezih smo odbili sovražne sunke. V Sundgauu smo vsled lastne inicijati-ve ujeli ujetnikov. Podnarednik Thom je priboril svojo 27. zračno zmago. , Nemško večerno poročilo. Berlin, 5, avgusta zvečer. Uradno: Krajevni boji ob Vesli, Prvi glavni kvartirni mojster pl. Ludendorff. Obstreljevanje Pariza, Pariz, 5. avgusta. (K. u.) Danes zjutraj so daleč streljajoči topovi zopet pričeli obstreljevati pariški okraj. Vstaja ▼ Vologdl. Berlin, 5. avgusta. (K. u.) Iz Moskve poročajo, da so v Vologdi zaprli veliko en-tentinih agentov, tudi častnikov. Pri vstaji v Jaroslavlu so namreč našli dokaze proti francoskim časnikom, da so v taboru socialnih revolucionarjev delovali proti sedanji vladi. Nato so jih deset zaprli. Vojaških misij v Moskvi baje ni več, vendar pa general Lavergne, načelnik francoske vojaške misije, še vedno biva v Moskvi in sicer kot vojaški ataše francoskega poslaništva. Vprašujejo se, kaj ima vojaški ataše opraviti pri poslaništvu, katero predstavlja pisarniški sluga. Obramba boljševikov, Moskva, 2. avg. (K. u.) 15.000 oseb, ki so pri prodiranju ententnih čet ob mur-manski železnici bežale, so spravili v gu-berniji Saratov in Voronež. Število Srbov pri Murmanu ccnijo na 3000 mož. Svet ljudskih komisarjev je dovolil 300 milijonov rubljev za boj proti Čeho-Slovakom in proti ententnim četam pri Murmanu. Ruski državljani, ki sprejmejo kako drugo državljanstvo, morajo takoj zapustiti Rusijo. Zaradi predaje Simbirska je Trockij ukazal preiskavo. V Vologdi so odkrili protirevolucijonarno zaroto. 40 častnikov so zaprli. Trockij je s posebnim vlakom prišel v Petrograd. Japonci v Sibiriji. London, 5. avgusta. Reuter poroča: Uradni japonski list je priobčil vest, da so odšle prve japonske čete v Vladivostok, ker so Združene države zahtevale, naj se takoj pošljejo čete Čeho-Slovakom v pomoč. Pariz, 5. avgusta. Prva japonska divizija je dospela v Vladivostok. Čeho-Slovaki o Orenburgu. Ameriške vojne priprave. Amsterdam, 5. avgusta. (K. u.) Reuter: Devet članov ameriškega kongresa, ki se mude na Angleškem, da proučavajo vojne razmere, je objavilo izjavo, katero je smatrati kot uradni popis vojaških priprav Združenih držav. V izjavi se med drugim glasi. Doba pripravljanja za vojsko je končana. Amerika ima 20 milijonov mož v službeni starosti. Na Francoskem imamo 1,500.000 mož in do konca oktobra jih bo 2 milijona. Istočasno bo 1 milijon mož iz-vežbanih v Ameriki. Ne glede na municijo, katero dobavljamo zaveznikom, je Amerika izgotovila po svojem vstopu v vojsko toliko pušk, da dobi lahko vsak mož dve. Izgotovili smo dalje 82.540 strojnih pušk. Vsak teden dobavliamo 1 milijon zboljšanih ročnih granat. Pripravljenih imamo 25.000 letal in 100.000 letalcev. Novi ameriški motor je v primeri s svojo težo najmočnejši na svetu. Preletel bo ocean v 20. urah. Samo 4. julija smo spustili v morje nad 100 ladij. Vsak mesec zgradimo pol milijona ton. Konec vojske se bliža. Nemčija bo na morju, na suhem in v zraku brez upa postavljena v senco. PoSItil^a novice. -f- Krajevni odbor S. L. S. se je v nedeljo ustanovil po ljudski želji skupno za občini Motnik in Špitalič v tuhinjski dolini. Za občino Podhruška (župnija Sela) v isti dolini se je to nedeljo vršil samo pripravljalni sestanek, krajevni odbor se ustanovi v nedeljo dne 23. avgusta. + Izjava ogrskih Slovencev. Tudi mi, od vseh drugih Slovencev pozabljeni in osamljeni, nepoznani celo našim najbližjim sosedom — ogrski Slovenci — se pridružujemo občni jugoslovanski deklaraciji, da pokažemo s tem, da nas ni še pogoltnila mažarska povodenj, in da čutimo še v se bi moč, se otresti ogrskega jarma, ki nas že stoletja žuli; in sicer vsi složni, brez razlike vere, strank ali političnega mišlje nja, edini samo v eni misli: Mora se izpolniti jugoslovanska majniška deklaracija. (Slede podpisi.) -j- Celo otroci! O nerednostih, ki so nastale vsled obiska mažarskih otrok v Opatiji, poročamo na drugem mestu. Pripomniti moramo samo še nekaj. Nacionalistični časopisi so pisali, da je prišlo med »malimi Obri« in med hrvaškimi otroki do pravih narodnostnih pretepov in si pri tem poročilu niso mogli kaj, da bi se zadovoljno ne namuzali. V resnici je dejstvo, da se pretepajo otroci, nad vse žalostno. Žalostno s človeškega, vzgojnega in narodnega stališča, in kdor odobrava ali podpira take prikazni, zanaša anarhijo v sveti mir otroške duše. A hkrati je dejstvo, da je celo otroke potegnil politični vrtinec nase, najočitnejši dokaz, da so politični boji dosegli svoje vrelišče in notranje razmere v monarhiji svoj pessimum; bolezen bo treba zdraviti v korenini. -j- Grofica Auersperg — posebna agi-tatorica »Sloyenca«. V Spodnji Šiški ima grofica Auersperg zavod za sirote, ki sicer izbira pri sprejemanju otrok, pri darovih pa ne dela nobene razlike, četudi pridejo iz slovenske roke. Imenovana mora sem-tertje opazovati, da njej podrejeno učno osobje bere — »Slovenca«, To jo vselej tako razkači, da naravnost surovo nastopa proti dortašalki našega lista in jej odločno prepoveduje nadaljnje dostavljanje, Seveda odlpčuje o tem edinole plačujoči naročnik, ki hoče imeti še toliko svobode, da bere, kar sam hoče. — Nečuveno postopanje štajerskega poštnega urada, C. kr. poštni urad v Rogaški Slatini je moral dobiti te dni neko vodilno moč naravnost z Italijanske fronte, Drugače si ne moremo tolmačiti dejstva, da se na tem poštnem uradu drzne uradna oseba na ovitek na zasebno naročnico namenjenega »Slovenca« zapisati besede: »Unzulassig! Retourl« (Nedovoljeno! Nazaj!) No, poskrbeli bomo, da bodo o tem zvedele tudi višje oblasti. -f Avdijence pri cesarju. 5. t, m, je sprejel cesar vojaškega generalnega guvernerja v Črni gori generalnega majorja grofa Clam-Martinica, načelnika nadomestnih sil za celokupno vojsko generalnega polkovnika barona Hazni-a, dunajskega . mestnega poveljnika podmaršala vit. pl, ^ Mossiga in generalnega majorja S.trAuba< + Državni zbor se skliče na kratko davčno zasedanje dne 18. septembra) tako poroča parlamentarna korespondenca. Dr. Steinwender meni, da bi za rešitev davčnih predlog zadostovali 1—2 seji. -f Hrvatski ban dvakrat v avdicnci pri cesarju. Kakor se poroča, je šel ban tudi zaradi tega na Dunaj, da predloži kanonika Koreniča za škofa v Djakovu. Ban je bil sprejet dvakrat od cesarja, dopoldne in popoldne. Z Dunaja se je ban preko Budimpešte vrnil v Zagreb. -j- Mostarski škof Mišič in Mažari. O mostarskem škofu Mišiču so pisali različni listi, da ni naroden in da je za pridružitev Bosne Ogrski. »Novine« poročajo, da bo te laži mostarski škof Mišič javno obsodil in se izjavil za ujedinjenje Jugoslovanov. -f Čehi in Trutnov. Bivši minister poslanec Prašek je 4. t. m. imel shod, na katerem je govoril o ustanovitvi trutnovske-ga okrožnega sodišča in med drugim rekel: Če so Čehi opravili s Clam Martini-čem in Seidlerjem, bodo opravili tudi s Hussarekom, ki je 24 ur po svojem govoru o pravičnosti na nalog poslancev Teufla in Wolfa začel z delitvijo Češke. Gospodje Clam, Seidler in Hussarek bodo pa o usodi češkega naroda najmanj odločali. Češkemu narodu ni treba, da bi se zanašal na četverozvezo, marveč se zanaša edinole na svojo pravico. + Praški mestni svet proti ustanovitvi trutnovskega okrožnega sodišča. V sobotni seji praškega mestnega sveta je govoril občinski svetnik Tittcra o ustanovitvi okrožnega sodišča Trutnov. Rekel je, da je vlada s tem činom češki narod težko ponižala in razžalila in pozval mestni svet, naj proti tej samovoljni kršitvi najsvetejših pravic češkega naroda najostrejše protestira. Razvila se je daljša razprava, v kateri so vsi govori izzveneli v odločen ugovor, Končno je občinski r.vet sprejel protestni predlog, ki ga pošljejo vladi. + Poljske legije v nemilosti. »Neue Lemberger Zeitung«- poroča: Vojaško poveljstvo v Krakovu jc prepovedalo vsem pripadnikom skupne armade nositi naslednje znake: legijski križec za hrabrost, vse polkovne znake poljskih legij, vse druge znake, ki so bili v rabi legij, a jih ni uvedla avstrijska vojaška uprava. Razen tega so prepovedani gumbi s poljskim orlom. -f- Bankovci avstrijske-ogrske banke so z novejšimi krediti dosegli vsoto 24 miljard kron, -f Času primerne skrbi. Pred kratkim so poročali listi, da je podal načelnik vir-temberškega muzeja prof. dr. Pazaurek nekaj nasvetov, kako naj bi se izdelovale vladarske krone, da ne bi bile pretežke. Temu pripominja »Der Friede«: Vprašanje je vsekakor pereče in ni se treba posme« hovati čudnim skrbem, ki jih ima danes kak nemški profesor. Saj bo dejansko eden najvažnejših problemov bližnje bodočnosti, da se bodo gradile vladarske krone tako, da narodom ne bodo postale pretežke. + Zaplenjeno premoženje avstrijskih-ogrskih in nemških tvrdk v Ameriki znaša glasom »Tcmps« pol miljarde dolarjev. -j- Ukrajina želi poljedelskih strojev. Kijevsko prehranjevalno ministrstvo je v Avstrijo poslalo posebno komisijo radi nakupa kmetijskih strojev, + Diplomatični zastopnik Avstrije v Moskvi. Za avstrijskega diplomatičnega zastopnika v Moskvi je imenovan dosedanji dipfcmatični zastopnik v Kodanju baron Frank. Ob tej priliki je dobil naslov izrednega poslanika. Njegov odhod se je zakasnil, ker je obolel za špansko boleznijo. Začasno je v Moskvi komisija, ki posebno glede vprašanja vojnih ujetnikov živahno deluje, -f Lloyd George ob četrti obletnici vojske. Poslanica, ki jo je Lloyd George objavil v četrti obletnici vojske, pravi: Vzdržite! V tej vojni se ne borimo za samosvoje cilje. Vstopili smo v vojno, da spet pridobimo svobodo narodom, ki so bili surovo napadeni in izkoriščani. Dokazati hočemo, da se ne more noben, še tako mogočen narod vdati protizakonitemu brezobzirnemu militarizmu, ne cla bi ga doletelo hitro, gotovo in usodepolno plačilo od svobodnih narodov sveta. Pred zmago, te stvari prenehati bi bil zločin na bodočnosti človeštva. Pravim vam: Vzdržite, ker naše nade na zmago še niso bile nikdar tako sijajne kakor danes. Prav pred šestimi meseci so gospodarji Nemčije namenoma zavrgli pametno ureditev, ki so jo bili predlagali zavezniki. Vrgli so krinko zmernosti končno proč, razdelili so Rusijo, zasužnjili Rumunijo in so poskusili s silo si prilastiti moč s tem, da so mislili z zadnjim obupnim napadom premagati zaveznike. Radi nepremagljive hrabrosti zavezniških armad pa je sedaj nedvomno, da se sanje o podjarmljenju sveta, radi katerih so bahavo zahtevali vojsko, nikdar ne uresničijo. A bitka šc ni dobljena. Mogočna pruska avtokracija se še vzdržuje s silo ali zvijačo, cla bi ušla porazu in zagotovila militarizmu novo dobo. Ne maratne skušati niti grozotam vojske na način, da bi. jib pododomlA za nami nafta flac*' kcr smo prevzeli nalogo, jo moramo izpeljati prav do konca, dokler ne dosežemo pravične in trajne ureditve. Vzdržite! + Angleška pripravljenost za mir. »Norddeutsche Allg. Ztg.« piše: Glasom nekega poročila »N. Rotterd. Couranta«, ki ga razširja več nemških listov, jc odgovoril državni tajnik Bonar Law na vprašanje poslanca Kinga v spodnji zbornici, da je angleška vlada vedno pripravljena razmotrivati o predlogih za dosego zado-voljujočega miru. K temu pripominja omenjeni list: Že sama misel o tarifih pravi, da hočejo tam očito nadaljevati gospodarsko politiko, ki je tudi delavstvo ne more sprejeti, kajti ona hoče zadaviti naše gospodarstvo po vojski. Preden se bo moglo govoriti, da so Angleži pripravljeni k miru, treba razjasniti vprašanje, kake pogoje smatra Bonar Law za zadovoljujoče. Mi zase nimamo povoda, da bi naslavljali na Anglijo to vprašanje, kajti odmev dosedanjih izjav o naši pripravljenosti za mir v sovražnem inozemstvu jasno kaže, da vodi vsak korak po tej poti le k novim sumni-čenjem Nemčije in k podžiganju sovražnih vojnih hujskačev. Kar pa so rekli naši državniki o miru, popolnoma zadostuje vsem, ki hočejo prav slišati, da opravičijo našo zahtevo, da že vendar enkrat da nasprotna stran odgovor, ki bo zadovoljiv. + Churchill o miru. Reuter poroča iz Londona 5. t. m.: V pismu na svoje volilcc odgovarja Churchill na mirovno pismo lorda Landsdowna tako-le: Vojno moramo dobiti, a je še nismo dobili. Ti dve trdi dejstvi obvladujeta vsa dokazovanja, ki jih ne narekuje obup ali pa veleizdajsko mišljenje, Nemški narod krvavi in trpi vsled slabe prehrane. Zato se morajo Nemci zgruditi, a mi vstrajati. Trije strašni dogodki so letošnje leto zadeli Nemčijo: Njeni napadi na angleško-francoske armade so se ponesrečili, podmorsko vojno smo popolnoma ukrotili in ameriške armade se izkrcavajo v tolikem številu, da obeča postati moč aliirancev prevladujoča.■ Skleniti mir sedaj, ko Nemčija navidezno tri-umfira, dejansko je pa omajana, bi vžgalo našemu plemenu za več rodov znamenje namišljenega poraza. In vendar je ravno to, kar Landsdowne trmoglavo zahteva Pd nas. Temu nasproti izjavlja Churchill: Sovražnosti se na noben način ne morejo prej ustaviti,»dokler niso nemške armade odločilno poražene in dokler nemški narod prostovoljno in končnoveljavno ne zlomi sistema, ki ga je zapeljal k tolikim in strašnim zločinom. Drugače se Nemcem Vstop v zvezo narodov ne more dovoliti. Dnevne; novice. — Poziv! Pregledovaje zapisnike, sem našel, da je še precejšnje število neorganiziranih vpokojenih učiteljev in učiteljic na slovenskem ozemlju, — Pristopite torej našemu društvu, da bo naš krog popoln in da ne bo manjkalo niti enega tovariša in tovarišice, Nabirajte pa tudi podporne člane, da se okrepimo in lažje Brenašamo pezo sedanjih težkih časov, _ •anašnje število vseh članov je 128, bilo nas bi pa lahko še trikrat toliko, ako bi vsi storili svojo dolžnost in društvu vpo-slali mali znesek tri krone! Društveno premoženje je narastlo na 736 kron 35 v. Podpor se je izplačalo v šestih letih za 11 smrtnih slučajev, za vsak' slučaj od 80 kron do 112 K. — Društveni tajnik Davorin Judnič. — Štiridesetletnico mašništva je preteklo nedeljo slovesno obhajal vpokojeni župnik Jakob Bajec v Št. Janžu na Dolenjskem. V soboto zvečer so domači pevci priredili jubilantu podoknico, v nedeljo se je vršila slovesna služba božja ob navzočnosti več sosednih duhovnikov in obilni udeležbi ljudstva. — Za materin jezik. Akademska omla-dina Slovencev, Hrvatov in Srbov je izdala v Zagrebu oklic, v katerem poziva {»rebivalstvo, naj govori vedno maternem eziku. — Vprašanje na c. kr, poštno ravnateljstvo v Trstu, Kaj je vzrok, da se še sedaj ne obnovi brzojavna zveza Škofja Lo-ka-Selca-Železniki? Ljudje in posebno trgovci trpe vsled tega občutno škodo. Če človek brzojavi iz Ljubljane v selško dolino, rabi brzojavka tri dni, ker jo iz Škofje Loke naprej odpravijo z navadno pošto, ki je pa zelo neredna. Prosimo c. kr. poštno ravnateljstvo, naj nemudoma blagovoli Ukreniti, da se obnovi ta nujno potrebna brzojavna zveza. — Več prizadetih. — Gorenjsko okrožje J, S. Z. priredi dne 15. avgusta 1918 veliko delavsko romanje na Brezje. Ob 10. dopoldne bo sv. maša in pridiga. Po cerkvenem opravilu zboruje seja odbora, gorenjskega okrožja D. S. Z. Delavci in delavke, ki spadate pod to okrožje, udeležite se tega romanja pol-noštevilno. Skupina J. S. Z. Kranj, Stra-žišče, Tržič, Javornik in Jesenice, kakor tudi drugo gorenjsko delavstvo, skrbite za obilno udeležbo! Vsi prijatelji delavstva: 15. t. m. na Brezje! — Iz Trate v poljanski dolini. Dne 31. julija so pripluli črni pogubonosni oblaki nad ,vasi Bačne in Za^.ohie. objjjjn Tr^tč« iz oblakov se je vsula gosta in debela toča. Žito je bilo hipno vse uničeno in na debelo pokrito z ledenim zrnjem. Iz daljave se je videl nesrečni kraj pobeljen, kot da bi bil zapaden od snega. Pa kraj je hribovit, žito pozneje zori in ni bilo še po-žeto. Vsled tega je nesrečnim prebivalcem omenjenih dveh vasi ves pridelek popolnoma uničen. S kom se bodo preživeli? Vsled teh žalostnih razmer se zatekajo k našim poslanccm, oblastem in aproviza-čnemu odboru občine Trata, naj izposlu-jejo kake pomoči, zlasti v živežu. — Za vipavsko dolino (15 občin na Kranjskem) se išče strokovno izobražen potovalni učitelj za splošno kmetijstvo, živinorejo, sadjarstvo in vinarstvo. Nevo-jak, invalid ali vojak, za katerega je upanje na oproščenje. Podatki in ponudbe naj se pošljejo na »Kmetijsko društvo v Vi pavi«, — Iz ruskega ujetništva došli so na-prošeni za kake podatke o pogrešanem Ivanu Možetu 6388. Kontora lesničestva Demidova, Gornje Verhoturije, gub. Perm-ska. Podatke prosi njegova žena Antonija Može, Potoče 10, pošta Senožeče. — Toča pobila vrabce. Te dni so našli na dvorišču finančnega poslopja v Splitu pod vinskimi trtami ubitih okoli 35 vrabcev. Toča jih je iznenadila in pobila. Toča je bila zelo debela. Tako je padala na Bolu in Braču toča težka do 20 dkg; pri tem je bila ubita koza in razbite šipe v oknih. Škode je zelo veliko po poljih. — Deželno mesto za klavno živino protežira nemški hotel. Znano je, da vlada v hotelu St. Johann ob Bohinjskem jezeru popolnoma nemški duh in da slovenski gost na slovenske zahteve ne dobi odgovor. In ta hotel je z vsemi živili dobro založen, medtem ko domačinom vsega primanjkuje. Opozorili smo v našem listu na te razmere, Toda menda kot v odgovor na našo opozoritev je te dni Deželno mesto za klavno živino zvišalo hotelu dobavo mesa, tako da dobi St, Johann na teden eno tele več kakor preje. Tako se pri nas protežirajo Nemci. — Deželno mesto za klavno živino — izvrstni trgovci s konji. Kam gre velikanski dobiček, katerega dela Deželno mesto, seveda le na škodo kmetu, ki mora še vedno za nizko ceno oddajati svojo živino, kaže sledeče: Deželno mesto je dobilo ukrajinske konje. Vsak gospodar gleda, da prihrani sebi najpotrebnejše. Deželno mesto pa to, kar ima, prodaja, samo pa kupuje drage konje, V Št. Vidu in Gabru na Dolenjskem je kupilo tri konje za prevažanje telet s kolodvora za 28.000 K, I lj Poročilo z ljubljanske fronte. Na* knadno se poroča, da so ob priliki streljanja iz vlaka padli streli v stanovanje policijskega svetnika dr. Mihaela Skubla. lj Gojenci in gojenke dramatične šole naj se zbero v petek zvečer ob 6. uri v gledališču. lj Člani opernega zbora, ki so se že priglasili ali ki sc mislijo še priglasiti, sc poživljajo, naj pridejo v sredo, četrtek in petek ob 6. uri zvečer v gledališko pisarno. lj Begunec, ki je v nedeljo sodeloval pri orkestru pri družabnem večeru v Unionu, je izgubil vijolino. Nahajala se je v črni leseni škatlji. Kdor jo je našel, naj jo blagovoli izročiti pri »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani, ker je vi-jolina dotičnemu velike vrednosti. š Provokacije nemških železniških uradnikov. Iz Ruš pri Mariboru nam poročajo dne 5. t. m.: Včeraj je na tukajšnji postaji južne železnice neki gospod zahteval v slovenskem jeziku vozni listek v Maribor, državni kolodvor, tretji razred. Ko se je že bil oddaljil od blagajne, je opazil, da mu je uradnik premalo računil. Vrnil se je takoj k blagajni ter uradnika opozoril na pomoto. Uradnik pa, mesto da bi bil za to hvaležen — saj se je zmotil y lastno škodo — je Slovenca nahrulil: »Wa-rum sprechen sie mit mir nicht in einer Sprache, dafl ich sie verstehen werde?« Naš človek pa mu je odvrnil: »Ako ne razumete jezika ljudstva, hodite tja, kjer vas bodo razumeli.« Prišel je na vrsto drugi Slovenec: »Maribor, glavni kolodvor, tretji razred,« je zahteval. »Ich verstehe sie nicht.« —- »Wie unterstehen sie sich den Dienst hier zu machen, wenn sie die Sprache des Volkes nicht verstehen.« Na to povsem umestno zavrnitev pa je uradnik odvrnil: »Sie scheinen betrunken zu sein!« Prišli smo torej že tako daleč, da proglašajo človeka, ki zahteva na železnici karto v slovenskem jeziku, za — pijanega! š Umor. 3. t. m. je neki ribič v občini Poberž potegnil iz Drave okoli 2 meseca starega dečka. Otrok je imel zvezani npgi iq ferez Hvoma tfre lu za unjor. pr Rudarska akademija v Krakovu. V državni proračun je bil prvič postavljen znesek 153.000 K za zgradbo rudarske akademije v Krakovu. Poljaki so si že dolgo želeli take šole. Mesto Krakov je darovalo lepo zemljišče ter prevzelo razne obveznosti. Vlada jc bila svoj čas dovolila za akademijo 2,100.000 K, ali vsled vojske je vsa zadeva obtičala na mrtvi točki. No, zdaj bo pa morda šlo. Gospodarske novice. g Oefnziva mažarskega kapitala. Kakor izvemo, se je zadnje dni silovito razširil promet z nepremičninami v celem hrvatskem Primorju, posebno v Opatiji in Lovranu. Mažarske banke kupujejo hotele in pensione za vsako ceno in je samo ogrska agrarna in rentna banka kupila v mesec dneh nepremičnin v vrednosti nad 24 milijflhov kron, večinoma ocl Kuranstalta in Avstrijskega hotelskega društva. Hrvatske banke so začele živahno akcijo, da preprečijo invazijo mažarskega kapitala. g Preprečitev dobave smrekovega lubja. Ker je občutno pomanjkanje vojaškega usnja, je c. in kr. vojno ministrstvo v sporazumu poljedelskega ministrstva odredilo, da se letos pridobi kolikor mogoče smrekovega lubja. V to svrho so se zvišale za lubje maksimalne cene, centrala za kože in usnje se je pa obvezala, da po nastavljenih cenah vsega prevzame. Posestniki gozdov in pridelovalci lubja tudi za čas pridobivanja lubja lahko dobe potreb no število vojnih ujetnikov, katere bodo pa sami morali prehranjevati. Obrniti se je zanje vsakemu na svoje pristojno nakazo-valnico za vojne ujetnike, Pridobljeno lubje naj se pošlje centrali za kože in usnje (Haute- und Lederzentrale A. G, Wien, II., Aspernbriickengasse 4/6) ali tovarnam, ki izdelujejo usnje, g »Kako kvarijo Avstrijci našo valuto?« je bil napis članku v madžarskem listu »Az Estu«, v katerem se med drugim čita to-le: »Zadnji teden raste rapidno kurz inozemskih deviz. Nizozemski goldinar, ki je veljal še pred nekaj tedni 325 K, je poskočil na 398 K, bolgarska leva, ki jc stala pred mescem dni 111 K, velja dane3 že 125 K, Švicarski frank, ki je stal 152 K, stane danes že 207 K. Danes že nista dovolj dve kroni, da bi dobili za nji frank. Ta položaj najbolje osvetljuje razmere. V finančnih krogih pripisujejo rapidno dviganje deviz, do katprega je prišlo poslednji čas, različni izvozni oziroma dovozni politiki ogrskega in avstrijskega finančnega ministrstva. Dočim dela ogrska vlada dovozu iz inozemstva velike zapreke ter noče dovoliti niti nakupa najpotrebnejših predmetov, da ne bi s porabo tujih valut zakrivila dviganje deviz in padanje kronske vrednosti, dobivajo v Avstriji trgovci jako dostikrat dovoljenje, Resnosti, kakršna sc na Ogrskem izvršuje, v Avstriji niti ne poznajo, In posledica tega je, da se kvari valuta in da poslabšanje valute občutijo samo Ogri, dočim ima Avstrija z ozirom na padlo valuto vso ugodnost rastočega dovoza. Kar izgubi tam na valuti, to dobivajo s pomnoženimi zalogami blaga. Dočim je pri nas posledica varstva valute padanje valute, pomanjkanje blaga in vsled tega abnormalno dviganje cen. Razlika je tako kričeča in pomanjkanje skupne denarne manipulacije tako očitno, da mera z ozirom na vse to najbolj navdušen zagovornik skupne banke in financ mislili le na samostalno banko. Treba je nemudoma in energično napraviti potrebne korake.« g Preskrba usnjarske industrije s stro-jili. C. in kr. vojno-ministrstvo je sporočilo trgovskemu ministrstvu, da dobe pridobi-valci smrekovega lubja poleg plačila tudi za vsak vagon lubja tudi tri pare podplatov, katere jim bode nakazala centrala za kože in usnje na Dunaju (A. G. Dunaj, II., Aspernbriickengasse 4/6). V to svrho naj se obračajo pridobivalci smrekovega lubja z izkazili, koliko so ga oddali na zgoraj označeno centralo, ki jim bode takoj nakazala za vsak vagon 3 pare podplatov. g Dobivanje nove žetve. Kako naj se nova žetev za splošnost pridobiva in kako naj se vse ukrene, ni dovolj, da o tem sklepajo samo politične oblasti in k ti akciji pritegnjeni faktorji, ki naj potem izdajo potrebne instrukcije, marveč se bodo takim posvetovanjem pritegnili tudi širši krogi interesentov, ki naj pravočasno sklenejo in odrede v svrho rekvizicij vse potrebno. g O prostovoljni oddaji žita. Že davno pred žetvijo so se kakor vsako leto povsod pojavljali vsakovrstni vznemirljivi glasovi, o ostrejših rekvizicijah in novih ši-kanah, o katerih umestnosti je vsak dvom gotovo bolj neutemeljen kakor o njih izvedljivosti. Slišati je bilo pa lestos izjemoma tudi veselejši glas. Mariborsko okrajno glavarstvo je izdelalo načrt za prostovoljno oddajo žita. Kmetje so seveda tak načrt pozdravili z veseljem, dasi z nezn-unanjem- Prostovoljna oddaja sc bo orga- | nizirala sledeče: Okraj mora oddati 12C vagonov krušnega žita (pšenice, rži, ječmena in koruze) in 80 vagonov drugega žita in stročnic (ovsa, ajde, prosa, fižola). Okrajno glavarstvo je preračunalo po uspehih rekvizicij 1. 1916 in 1917, koliko pride na posamezne občine. Cel okraj je razdeljen na 18 okrožij, kjer se vrše sestanki županov, članov občinskih odborov, setvenih komisij in zastopnikov oblasti. Na tet sestankih se razpravlja o dobrih in slabih straneh prostovoljne oddaje. Glavna reč je, da se bodo občine zavezale oddati predpisano množino in da bodo to množino tudi primerno in pravično razdelile na posamezne občane. Župan in njegovi pomožni odbori morajo sestaviti natančen seznam, koliko mora oddati vsak posameznik. Ta seznam se bo moral javno razpoložiti v občini, da ga bo lahko sleherni pregledal, če ni kdo preveč ali premalo obremenjen. Kdor bo videl, da je njemu naloženo preveč in komu drugemu premalo, bo imel pravico zahtevati, da se seznam popravi. Kmetski zastopniki so najprej zahtevali od okrajnega glavarstva jamstva, da.se res ne bo več rekviriralo, če se s prostovoljno oddajo spravi skupaj določena količina zrnja. — Potem so zahtevali, naj ji mpo prostovoljni oddaji oblast dovoli prost promet s preostanki in sicer brez mlinskih kart in da naj odpadejo vse šikane glede mlinov in žrmljev, Zastopnik okrajnega glavarstva je obljubil, da se bodo želje kmetskih zastopnikov upoštevale in da bodo posestniki, ki bodo prostovoljno oddali žito, imeli prvi pravico do konj, vozov in drugih vojaških predmetov. Dajala se bo tudi nagrada v sladkorju in siccr za vsakih 100 kg oddanega žita 2 kg sladkorja. — Tak način oddaje bi pač z veseljem pozdravili kmetje vsakega političnega okraja. Če bi bila uprava takoj v začetku postavila oddajo žita na tako podlago, bi ne bilo prihranjeno sama nešteto neprijetnih dogodkov, ampak oblasti bi si bile pri kmetih ohranile mnogo ugleda in spoštovanja, ki so ga tako izgubile. Ukazne novice. r Koliko jc na Nemškem invalidov? Kakor je poročal generalni zdravnik Schultzer, je bilo na Nemškem do aprila t. 1. 629.000 invalidov, od katerih je 70.000 pohabljencev, a med njimi 1950 slepih mož. V istini je pa število invalidov in slepcev precej večje in se bo zvedelo šele v letih po vojski. r General Kornilov in njegova žena. »Az Est« pripoveduje, češ da je Kornilova žena, rojena Mariška Nyitraijeva, Ogrka, ki jc nastopala pred leti v moskovskem varieteju kot plesalka. Ko jc Kornilov v družbi z drugimi častniki obiskal variete, je rekel zagledajoč jo: »Ta mala plesalka bo moja ženica!« Nihče ni vzel teh pri vinu izgovorjenih be$*d za resno, ali general je naslednjega dne ponudil plesalki roko ter se je ž njo zaročil in poročil. Radi tega je moral izstopiti iz vojaške službe, ali videti je bilo, da mu tega ni žal, zakaj živel je jako srečno najpreje v Moskvi, pozneje v Berdičevu, kjer je imel majhno slaščičar-nico. Od svoje ženke se ni mogel ločiti niti tedaj, ko se je vnela rusko-japonska vojska, In tako je Mariška spremila moža kot oskrbnica v Mandžurijo, kjer je prišla v vojno ujetništvo, iz katerega se je vrnila po preteku dveh let. Oba sta se večkrat mislila preseliti na Ogrsko, kakor je vedno žena prigovarjala. In Kornilov se je bil za čisto odločil kupiti znano palačo »Novi York« na Elizabetnem trgu v Budimpešti. Kljub temu, da ni bilo iz te moke nič kruha, je imel vendar Kornilov venomer stike z budimpeštanskimi sorodniki svoje žene, ki so zadnji čas pred vojsko Kornilova in ženo Mariško večkrat v mislih imeli. Brat Kornilove žene je v službi pri poulični železnici, sestra pa ima za moža inženirja. r Nič ne marajo slišati o vojski, Bili so časi, ko se je svet samo za vojsko zanimal, ali dandanes ni več tako. Niti pri nas, niti pri naših sovražnikih ni več splošnega zanimanja za vojni vihar. Zanimiv dokaz o tej spremembi zanimanja je prinesel londonski »Daily Mail«, ki pripoveduje naslednjo anekdoto: Neka elegantna dama je stopila v znano javno izposojevalnico knjig, da bi dobila kako izvrstno najnovejšo knjigo. »Knjiga mora biti taka, da nima z vojsko prav nič opraviti, gospodična«, se je glasila njena kategorična zahteva. Čelo gospodični se jc pomračilo: »Težko bo najti kaj, da bi Vaši želji ustrezalo, premilostna gospa,« jc dejala in sc zastonj trudi, da bi našla kaj pripravnega med najnovejšimi knjigami, čez nekaj časa ni preostajalo gospe nič drugega, nego oditi s praznimi rokami, zakaj vse iskanje knjige, katera nc bi govorila o vojski, je bilo brezuspešno. Vsepovsod sc je bralo le o bitkah, padlih junakih ter premikanju čet, ali če se ni knjiga že neposredno tikala vojske, je pripovedovala o kaki žalostni deklini, ki jo je vojak zapustil, pozabil. »To se nam dogaja vsak dan,« jc pripomnila gospodična skoraj obupana. »Vednp se zahtevajo nove knjige, ki v njih ni pisano nič o vojski. In kadar taka knjiga izide, jc precej izposojena. Prej je bilo drugače. Vse je hotelo brati samo knjige o vojski Danes pa nočejo o njej niti slišati, so že izmučeni. Meni sc tudi tako godi. Res, vsi četrt kilograma namočene polenovke, kar stane 30 vin. a Mast na rumene izkaznice C. Stranke i rumenimi izkaznicami C prejmejo mast v četrtek, dne 8. t, m,, v petek,' dne 9. t, m. in v soboto, 10. t, m, pri Muhl- smo že siti vojske.« Pač zanimiva anck- eisnu na Dunajski cesti. Določen je ta-le dota iz te grozne dobe. In enake tožbe je slišati tudi pri nas in sicer od dne do dne večkrat Aproirzasiiia. a Oddaja mesa. Jutri, v sredo, dne 7. t. m. se bo oddajalo za vso Ljubljano po 10 dkg mesa na osebo. a Meso m zelene izkaznice B štev. 1 do 1400. Stranke z zelenimi izkaznicami B štev. 1 do 1400 prejmejo goveje meso po znižani ceni v sredo, dne 7. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od pol 2. do 2. ure štev. 1 do 200, od 2. do pol 3. ure štev. 201 clo 400, od pol 3. do 3. ure štev. 401 do 600, od 3. do pol 4. ure štev. 601 do 800, od pol 4. do 4. ure štev. 801 do 1000, od 4. do pol 5. ure štev. 1001 do 1200, od pol 5. do 5. ure štev. 1201 do 1400. a Polenovka na zelene izkaznice A. Stranke z zelenimi izkaznicami A prejmejo polenovko v sredo dne 7. t. m. dopoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen jc tale red: Od 8. do pol 9. ure št. 1 do 80, od pol 9. do 9. ure št. 81 do 160, od 9. do pol 10. ure št. 161 do 240, od pol 10. do 10. ure št. 241 do 320, od 10. do pol 11. ure št. 231 do 400, od pol 11. do 11. ure št. 401 do konca. Stranka dobi za vsako osebo en red: V četrtek, dne 8, t. m. dopoldne od 8. do pol 9. ure štev. 1 do 70, od pol 9. do 9. ure štev. 71 do 140, od 9. do pol 10. ure štev. 141 do 210, od pol 10. do 10. ure štev. 211 do 280, od 10. do pol 11. ure štev. 281 do 350, od pol 11. do 11. ure štev. 351 do 420, popoldne od pol 2. do 2. ure štev. 421 do 490, od 2. do pol 3. ure štev. 491 do 560, od pol 3. do 3. ure štev. 561 do 630, od 3. do pol 4. ure štev. 631 do 700, od pol 4. do 4. ure štev. 701 do 770, od 4. do pol 5, ure štev. 771 do 840, od pol 5. do 5. ure štev. 841 do 910, od 5. do pol 6. ure štev. 911 clo 980. V petek, dne 9. t. m. dopoldne od 8. do pol 9. ure štev. 981 do 1050, od pol 9. do 9. ure štev. 1051 do 1120, od 9. do pol 10. ure štev. 1121 do 1190, od pol 10, do 10. ure štev. 1191 do 1260, od 10. do pol 11. ure štev. 1261 do 1330, od pol 11. do 11. ure štev. 1331 do 1400; popoldne od pol 2. do 2. ure štev. 1401 do 1470, od 2. do pol 3. ure štev. 1471 do 1540, od pol 3. do 3. ure štev. 1541 do 1610, od 3. do pol 4. ure štev. 1610 do 1680, od pol 4. do 4. ure štev. 1681 do 1730, od 4. do pol 5. ure štev. 1731 clo 1820, od pol 5. do 5. ure štev. 1821 do 1890, od 5. do pol 6. ure štev. 1890 do 1960. — V soboto, dne 10. t. m. dopoldne od 8. do pol 9. ure štev, 1961 do 2030, od pol 9. do 9. ure štev. 2031 do 2100, od 9. do pol 10. ure štev. 2101 do 2170, od pol 10. do 10. ure štev. 2171 do 2240, od 10. do pol 11. ure štev. 2241 do 2310, od pol 11. do 11. ure štev. 2310 do 2380; popoldne od pol 2. do 2. ure štev. 2381 do 2450, od 2. do pol 3. ure štev. 2451 do 2520, od pol 3. do 3. ure štev. 2521 do 2590, od 3. do pol 4. ure štev. 2591 do 2660, od pol 4. do 4. ure štev. 2661 do 2730, od 4. do pol 5. ure štev. 2731 do 2800, od pol 5. do 5. ure štev. 2801 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 20 dkg masti, kilogram stane 12 kron. Mast dobe vsi pripadniki te skupine. Izkazati se je pri nakupu masti z rumeno izkaznico za mast (odreže se kupon za avgust), Nastavljenci južne železnice morajo prinesti nakupno knjižico in nastavljenci državne železnice svojo železniško legitimacijo. Brez teh nakazil ne dobi nihče masti. a Kislo zelje za IV. okraj. Stranke IV. okraja prejmejo kislo zelje v sredo, dne 7. t. m. popoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je ta-le red: od pol 2. do pol 3. ure štev. 1 do 500, od pol 3. do pol 4. ure štev. 501 do 1000, od pol 4. do pol 5. ure štev. 1001 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg kislega zelja. Tiste stranke, ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico ubožne akcije plačajo kg po 1 K, vse druge stranke po 2 K. a Kislo zelje za V. okraj. Stranke V. okraja prejmejo kislo zelje v četrtek, dne 8. t. m. dopoldne pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: od 8. do 9. ure štev. 1 do 500, od 9. do 10, ure štev. 501 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg kislega zelja. Tiste stranke, ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico ubožne akcije, plačajo kg po 1 K, vse druge stranke pa kilogram zelja po 2 kroni. a Kislo zelje za VIII. okraj. Stranke VIII. okraja prejmejo kislo zelje v četrtek, dne 8. t. m, od 10. do 11. ure dopoldne pri Jakopiču na Mirju. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg kislega zelja. Stranke, ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznico ubožne akcije, plačajo kg po 1 K, vse druge stran-ke po 2 kroni. a Kislo zelje za IX. okraj. Stranke IX. okraja prejmejo kislo zelje v sredo, dne 7. t. m. popoldne od pol 5." do pol 6, ure pri Jakopiču na Mirju. Stranka dobi za vsako osebo 2 kg kislega zelja. Tiste stranke, ki se izkažejo s kakršnokoli izkaznicc ubožne akcije, plačajo kg po 1 K, vse druge po 2 kroni. Klavirje, harmonije.? in m ilasm lisMe prodaja in izposoja Ljubljana, Kongresni trg štev. 15. Za večje posestvo na Spod. Štajerskem ličem Mož se naj razume dobro na živinorejo, žena na prešičjerejo. Ugodni pogoji. Prosto stanovanje, lip kos zemlje in plača po dogovoru. Vprašanja na upravništvo ista pod: »KMEČKA DRUŽINA« 2725. Paraminte kakor mašna oblačila, pluviala, vela, pla- Pošta- ičke za ministrante, esrkveno perilo, bi- 1 rete, kolarje, šmizete, kelihe, ciborije, monštrance, zvončke itd., križe, sohe v bogati izberi po nizkih cenah ima v zalogi oddelek za parsmente 2712 Jožefovega društva v Celovcu. Sprejmeta se 1 Kneza Aoersperga termalno kopališče Železniška postaja: Siraža-Toplice. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. bogati radioaktivni vrelci. 37% naravne toplote. Odlično učinkuioči pri revmi, trganju, ncuralgijah (ischias), eksudatih itd. Bazeni, posebne kopeli, močvirne kopeli, clektroterapija, masaža. Lepa lega, gozdov bogata okolica, sobe za tujce, restavracija. — Prospekti in pojasnila brezplačno pri KOPALIŠKEM RAVNATELJSTVU. Po celi Jugoslaviji naj se pije Zatekla se je papiga. Lastnik izve naslov pn upravništvu »Slovenca«. Pozabil se fe danes na trgu ali v upravi »Slovenca« skoraj nov moder dežnik. Pošten naiditel) se prosi, naj ga odda proti nagradi: Kimska cesta štev. 12, dvorišče levo. Zgubila se je danes dopoldan plačilna po- •iza državno podporo in več izkaznic za živila. I ošten najditelj se prosi, naj jih takof odda na državno policijo, ker je izgubiteljica uboga služkinja. »Viktoria«-varnostni ključ se zopet dobi, in sicer v raznih oblikah. Več v današnjem inseratu, vendar pa opozarjamo, da so cene veljavne le do konca avgusta, ker je pričakovati podraženja v bližnjih dneh. Ključi za omare se več ne izdelujejo, izobražena za službo v mestu, ki jc vajena vsega gospodinjstva na posestvu in hišnih opravil ter dobrosrčna za vzgojo 4 šoloobiskujočih otrok od 6. do 16. leta, dobi trajno mesto proti dogovorjeni plači, Naslov pove uprava lista pod štev. 2720. kakor tudi druge, zaplembi ne podvržene deželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd.) KUPUJE po najvišjih cenah M. RANT, KRANJ. 1917 G U Š T A N J. Tam se naroči tudi fino Ejb!o, rdeča in črsso mm žganfs ln Hrana in stanovanje v hiši. IVAN i ŠUSTERŠIČ, mizarski mojster, Vižmarje pri Ljubljani 6 . 2723 IŠČE SE Uti »I za posestvo ra deželi, ki bi poučevala dvoje otrok za prva ljudskošolska razreda, Ponudbe in vprašanja na upravo iSlovenca« pod: Odgojiteljica na deželo« 2727. a K na debelo in drobno KUPUJE „Mgssrl»a" zadruga za vzgojo in izkoriščevanje zdravilnih rastlin, korenja in sadežev z o. j. 2629 ZAGREB, Jurišičeva ulica št. 18. :::: Ponudbe z vzorci in cenami. :::: Sfntnajem pri meni kupljene ŠIVALNE STROJE NAZAJ in plačujem po najvišji ceni. — Ponudbe naj se pošiljajo na naslov: JOS. PETELINC, tov. zaloga šivalnih strojev, 2255 LJUBLJANA, SV. PETRA NASIP 7. lili snov© saimsilk® m - za kg, za za takoj ali za november. Naslov: Anton Bernik, dež. rač. svetnik v Ljubljani, Privoz štev. 3. Proda se na Primorskem z vinogradi, njivami in travniki ter s sadnim vrtom. Hiša je novo zidana in pripravna za vsako obrt, stoječa blizu farne cerkve in tik pri cesti. Proda se tudi sama hiša brez polja. Kje, pove uprava lista pod štev. 2708. solnčno, z električno razsvetljavo, v središču mesta, IŠČE starejši, čez dan zaposleni gospod. Ponudbe na upravo »SLOVENCA« pod St. 2668. trgovskega tečaja, zmožna slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, slovenske in nemške stenografije ter spretna v strojepisju išče službe v trgovini ali pisarni. Gre tudi na deželo. Naslov pove uprava lista pod gtev. 2714. Kupim hišo na Kranjskem ali Štajerskem z malim posestv'om ali gostilno in mesnico proti dobremu plačilu. — Cenjene ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod št. 2709. za pranje perila, izborno peneče in prekaša vso doaloj v prometu bo nahajajoče izdelke. 1 zavoj t. i. 5 kg K 12.—; 1 zavoj z 10 kg K. 33.—. Preprodajalci dobe popust pri naioohi coleu zaboja z 250 kosi. Belo mineralno mUo za čiščenje rok ia ilnejšega perilu, 1 zavoj 33 kosov K 14.—. Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lopo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18.—; roza barve, 1 zavoj 24 vel. kosov K 18___ Ilaz- poSilja po povzetju. lJri večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. —, Najmanj se more naročiti en zavoj vsako vrste. Izvozno poftjete M. Jttnker v Zagreba it. 89. FetrinJ&ka uUoa 3., UL, telefon 23-37. 2J48 GIGlfi >cc5i sampmjGa dolge, nezdrobljene (nikako umetno blago), za komad K 1*15, in jih prevzamem po povzetju brez predidočega vpraševanja. Za VREČE plačujem do K 12'— za komad. — Na ponudbo se odgovori takoj, eventuelno brzojavno. ■ la SKSKff KliMčmvnica v Cit Se nujno išče. Predstaviti se jc osebno v pisarni KARL 3INDER, mizarstvo, 2728 Ljubljana, Slomškova ulica 54. 16. POTREBUJEM takoj več dobrih delavcev za izdelovanje bukovih drv v bližini Bohinjskega jezera. Poleg dnevne plače tudi vsak dan neko 5(1 cm širokost rezi, — Kje, pove uprava »Slovenca« pod štev. 2653. Pa o oHfliaii ■iS; »» »VICTORIA«, zak. zavar. zaporna varovalka! Svetovni patenti Senzačna iznajdbal Onemogoči vsako otvoritev s ponarejenimi ključil Cena komadu z navodilom vred 8 K, po pošti 9 K, ponikljan 9 K, po pošti 10 K. Razpošilja sc lc proti predplačilu. — Zastopniki se iščejo! — Tovarna za »VICTORIA« zaporne varovalke in ključavn. blago. Glavno zastopstvo: »VICTORIA« v Zagrebu St. 24, Tren-kova uiica (Hrvatsko). Tel. 20-26; Prodaja za mesto Zagreb: Bazar Ko-nig, Ilica 20 in M. Drucker, Ilica 39, kakor vse večje trgovine z železnino. pridna, poštena, vsaj 20 let stara, zmo- I zna slovenskega in nemškega jezika ter dobro vajena v trgovini z mešanim bla- liko živeža. Oddam iudi na čez eventuel- se takoj sprejme. — Ponudbe ao enemu mojstru. Natar.čr.eja pojasnila daje VIKTOR GROBOTEK, trgovec v Stariiužini, Boh. Bistrica, Gorenjsko, navedbo dosedanjih sfrižb na A. čufer, Jcsenice. i lil® Aonsi ftl9Hy, Pragia, Havličkovo nam, 32, 2685 Kupi se proti dobri plači Umi vzidati Kje, poVe upravništvo »Slovenca« štev. 2731. pod Dobro ohranjeno fa «5 \ /H BI ali samo gumijasti plašči z zračnimi cevmi, sc kupi ali zamenja za živila. — Vpraša se v Ljubljani, Linhartova ulica šlev. 25. n nekaj zajcev se kupi. — Ponudbe na t Svetina, poštar v Žirovnici (Gorenjsko). 7. vsemi mlekarskimi stroji je na prodaj v Hočah pri Mariboru, Poslopje kakor tudi stroji so še novi in v najboljšem stanju. Poslopje jc porabno tudi za olarno, papirno tovarno ali temu podobne). Najmanjši ponudek jc 90.000 kron. Stroji se iahko kupijo tudi posamezno. Ponudbe naj sc pošljejo na občinski nrad v Spod. Hoči pri Mariboru. t® W t^fc M^te E Ka "•as*' a Tvrdka IVAN JELAČIN v Ljubljani opozarja s tem vsakogar, da njen bivši uslužbenec JOSIP BOLTAR že nad tri leta ni več pri njej v službi ter imenovani ni upravičen sprejemati za njo denar, niti sklepati na njen račun f kupčije. 2649 ©0©©©©©@©©D®© Iuan Roje tehnični uradnik tetina Roje roj. Peterim poročena . Kamnik, 2. a. 131B. Šfcocljan pri Turjaku " V"' NAZNANILO. Prevzamem vse vožnje s kolodvora in na kolodvor za drva, joremog itd. ' Jos. Turk LJubljana, Radeckega C. 3. toda ne odlašajte! j-|ara sol in sled težavnega uvoza ne b Vam na razpolago! Jamstvo VINKO VABIC, veletržec, Žalec, Juž.-štaj. Poznejših naročil vsled težavnega uvoza ne bo mogoče izvršiti! Pojasnila so Vam na razpolago! Jamstvo za kakovost! si