Po?tnfrt» pta^Shlfv gotovfnr
Cm 1 DTri
Leto I. (Vlil.), štev. 165
Maribor, petek, 18. novembra 1927
»
JUTRA
«
h:haja razvn nedelje in praznikov v«ak dan ob 16. eri Rešim pri poštnem iek. tm. v Lfririfrral št. H.409 Ve4*a meseno, prejem« v upravi «M po pošti K> Pta. ******* « tora p« « Ota
Hotelska zgradba v Mariboru
PEREČE VPRAŠANJE NAŠEGA MESTA. — POTREBA SOUDELEŽBE
MESTNE OBČINE.
Uredništvo i« uprav*« Maribor, Aleksandrov* e*»Uit,ll
Ostari po tartta
Ogleee »prejema tari egtaeat eddetei .Jrira- v LMrifnri, FVeimraea rila* SL*
Maribor, 18. novembra.
Na dnevnem iedu današnje seje občinskega sveta je med drugim tudi razprava o predlogu Tujsko-prometne zveze za zgradbo hotela v Mariboru. Zadeva je občega interesa in je prav, Ja se tudi v širokih krogih vzbudi zanimanje za akcijo, ki je za povzdigo tujskega prometa v našem mestu nedvomno velikega pomena.
V Mariboru se je do zadniih let zelo malo gradilo. Med tem, ko se je Ljubljana v času, ko je veljala še kot edina predstaviteljica vsega slovenskega kulturnega in gospodarskega življenja, kjer je bil do nedavno tudi sedež vseh centralnih oblastev in uradov Slovenije, še precej dobro in pravočasno preskrbela z reprezentativnimi palačami, Maribor do danes ni prišel do takih zgradb, ker je imel preveč skrbi z odpravo stanovanjske bede in se je šele pričel zavedati važnosti svojega položaja kot središče oblastne uprave.
Maribor ima glede na svoje izredno u-godne klimatične razmere, na svojo lego kot izhodišče v vinorodne Slovenske gorice in na Pohorje, ki polagoma dobiva svetovni sloves ter kot obmejno mesto z dobro razvitim društvenim in kulturnim življenjem ter ugodnimi železniško- in avtoprometnimi prilikami potrebne predpogoje, da postane splošno priljubljena postaja tu-in inozemskim letoviščarjem, turistom in športnikom. Da se v tem pogledu do danes Še niso dosegli zadovoljivi uspehi, je poleg pomanjkljive propagande pripisovati v glavnem dejstvu, da v Mariboru manjka udobnih preno-čevališč. Kar se tiče propagandnega dela. se je marsikaj obrnilo na bolje, od kar je tukaj otvorila svojo prometno pisarno Tujs.ko-prometna zveza za mariborsko oblast, ki je objavila že precej pro pagandnih člankov v domačem in tujem časopisju, izdala izbrano kolekcijo mariborskih razglednic, dala inicijativo za natis propagandnih brošur, od katerih je baš v zadnjih dneh bila dovršena lično opremljena knjiga »Maribor — das jugo-slavvische Meran« in sploh skrbi za čim večji dotok tujcev in za ustvarjanje potrebnih predpogojev, da se tujski promet dvigne. V Tujsko-prometni zvezi se je tudi že ponovno razpravljalo o moderni hotelski zgradbi, s katero bi se naj odpravila glavna ovira sprejemanja večjega števila tujcev. Zveza je prišla do zaključka, da je pri vsaki tozadevni akciji računati s primernim uspehom le tedai, če jo bo izdatno podpirala mestna občina sama, odnosno si jo bo občina sploh prisvojila.
Podpora mestne občine bi mogla priti izraza v različnih oblikah, bodisi, da občina gradi v lastni režiji, bodisi da si svoj vpliv v kaki finančni družbi zasigura s Primernim deležem, brezplačnim odstopom gradbenega prostora in napravo načrtov ali slično. V vsakem primeru bi se moralo hotelsko podjetje, da doseže svoj namen, vsaj za 10 let odprostiti občinskih davščin, po možnosti tudi trošarine, ker bi drugače zaradi previsokih režij in dosledno previsokih cen ne vabilo, ampak nasprotno odbijalo.
Glede zgradbe same bi moralo veljati načelo, da naj hotel daje možnost bivanja v Mariboru tudi tistim tujcem, ki se Izogibljejo naših kraiev v glavnem sta to,
ker ne najdejo zadostnega komforta, posebno ne reprezentativnih stanovanj, obenem pa omogoča mestu za izredne primere nastanitev čim večjega števila tujcev vseh slojev, kar bi se dosegi« s kombiniranjem hotela I. razreda s prvorazredno gostilno Hotel bi morai stati v osredju mesta, na mirnem, toda zadostno prometnem in vsestransko lahko dostopnem in v pogledu na higijeno neoporečnem kraju. Zelo primeren kraj bi bil na Jugoslovanskem trgu, toda le po odpravi smradu, ki ga razširja dim pivovarne.
Podjetje bi bilo rentabilno, kar se da sklepati iz sledečih števiik:
V Mariboru je bilo policijsko prijavljenih tujcev: 1. 1924: v hotelih 20.599, v zasebnih stanovanjih 8953, skupaj 29 552; 1. 1925: v hotelih 21.080, v zasebnih stanovanjih 9133, skupaj '30.213; 1. 1926: v hotelih 23.560, v zasebnih stanovanjih 11627, skupaj 35.187; leta 1927: v hotelih 23.600, v zasebnih stanovanjih 13150, skupaj 36.750.
Podatki za leto 1927 so izračunani tudi za tekoče četrtletje sorazmerno s prijavami za prva 3 četrtletja in z upoštevanjem zmanjšanega prometa v jesenski in zimski dobi.
Iz teh številk je razvidno, da je poprej povoljno naraščanje tujskega prometa v Mariboru prišlo letos v zastoj le zato, ker obstoječi hoteli ne morejo sprejeti večjega števila tujcev. Značilno " tem pogledu je, da je letos naraslo le število oddanih prenočevališč v zasebnih stanovanjih. Z moderno hotelsko napravo in zvišanjem števila udobnih in absolutno snažnih prenočišč bi promet zelo poskočil.
Za podlago kolkulacijl o rentabilnosti hotela se lahko vzame za bodoča leta riaj manjše število 40.000 prenočišč na leto, od katerih bi večina dosedanjih zasebnih prenočišč in velik del dosedanjih hotelskih prenočišč, povprečno najbrže polovica odpadla na novi hotel, ki bi moral biti opremljen s 120—150 posteljami, kar bi dalo podjetju letni dohodek najmanj 600.000 Din t. j. 6% od investicijskega kapitala 10,000.000 Din. Ker se postranske dajatve, ki pridejo v poštev le v posameznih primerih ali v gotovem letnem času, na pr. kurivo, zaračunavajo itak posebej, bi ta odstotek ostal podjetju v celoti, seveda s predpostavko, da bi prenočišča bila neobdačena. Odpadel bi !& majhen odstotek za vzdrževanje prenočišč.
Upoštevati je pa tudi dohodek iz ostalih obratov, kakor kavarne, točema pijač, kuhinje, avtogaraže, tako da bi kapital v takem podjetju bil na vsak način dobro ih plodonosno naložen. Občinska uprava pa mora sicer rentabiliteto podjetja presojati v glavnem s stališča, da bi tako podjetje bilo znamenita privlačna sila za tujce in bi se s povečanim tujskim prometom povečal konzuni na domačem trgu in pojačala davčna moč trgovine, obrtništva in industrije, kar bi u-godtio učinkovalo na občinsko gospodarstvo in bi mestni blagajni nedvomno bogato nadomestilo malenkosten izpadek, ki bi nastal vsled oprostitve podjetja od občinskih davščin.
Gradbeni kapital se bo z jamstvom občine gotovo lahko dobil pod najugodnejšimi pogoji z najetjem posojila n. pr. v državni hipotekarni bankL
Pri tem je umestno opozoriti tudi na dejstvo, da je v delu zgradba okrajne ceste iz Hoč na vrh Pohorja, ki bi služila tudi za avtopromet, nadaljevanje šmartinske okrajne ceste do Ruške koče in da se je pojavil tudi projekt zgradbe žične proge iz Radvanja na Sv. Vol-benk. Vse te naprave bi na tujski promet gotovo zelo ugodno vplivale, ostale bi pa za Maribor brez pomena, ako ne bi
moglo mesto s tem povečanega prometa pritegniti na sebe. Že zato se izvršitev spredaj označenega predloga Tujsko« prometne zveze ne sme več odlašati in se nadejamo, da bo mestna občina, upoštevajoč svoje lastne gospodarske interese, akciji posvečala največjo pažnjo in jo dovedla do čimprejšnje dovršitve.
N k.
Kriza sovjetskega režima
ZPREMEMBE V SOVJETSKI DIPLOMACIJI. — TROCKIJ ZA KMEČ-
BERLIN, 18. novembra. Razkol med vladno stranko in opozicijo v Rusiji bo imel posledice tudi v sovjetski diplomaciji. Kakor poroča »Vossische Zeitung« se dosedanji ruski poslanik v Rimu, Kame-njev, ne vrne več na svoje mesto, ker pripada opoziciji. Odpoklican bo tudi sovjetski poslanik v Berlinu, Krestinski. Iz stranke izključeni Trockij, Radek in Zi-novjev so bili nasilno deložirani z Kremla.
Izključitev Trockega in Zinovjeva iz komunistične stranke kakor tudi izgredi o priliki proslave desetletnice boljševiške revolucije so vsekakor simptomi težke
Trgovinske Dogodbe pred
skuoščino
BEOGRAD, 18. novembra. Skupščina ima jutri ob 11. dopoldne sejo, za katero pa ni v parlamentarnih krogih nobenega zanimanja. Skupščinski j odbori še vedno niso poslali skupščini razpravnega materijala, tako da pridejo v torek na dnevni red samo trgovinske pogodbe z Anglijo, Belgijo in Nemčijo. Velika interpelacijska debata o zuanje-političnem položaju naše države se bo vršila prihodnji četrtek.
STRELSKI JARKI OB POLJSKO« RUSKI MEJI.
VARŠAVA, 18. novembra. Po poročilih tukajšnjih listov sovjetsko vojaštvo marljivo gradi ob poljski meji strelske jarke in žične ovire. Pri delu so zaposleni tudi civilisti.
Krstna predstava izvirne slovenske komedije.
V soboto, dne 19. t. m. se vrši v celjskem mestnem gledališču krstna predstava Angela Cerkvenika komedije »Roka pravice«. Delo, ki šiba korupebo-niste in stremuhe današnjih dni, režira in inscenira ravnatelj celjskega gledališča Valo Bratina. Zanimanje za predstavo je veliko. Repriza je v nedeljo popoldne ob
/
Velika tatvina v Sv. Juriju ob Ščavnici.
V noči od četrtka na petek so neznani storilci vlomili v trgovino Franje Pergerja v Št. Jurju ob Ščavnici in pokradli večje količine mesa in klobas v doslej neugotovljeni vrednosti. Policijski komisarijat v Mariboru je na lice mesta odposlal daktiloskopa in policijskega psa. tako da je upati, da bodo storilce izsledili, ter tako tudi najbrže razčistili prvi vlom, ki je bil izvršen pri istem trgovcu 3. oktobra, t. 1. Takrat je bil trgovec oškodovan
40.000 Din.
krize sedanjega režima v Rusiji. Trockij je mnenja, da se mora sedanja državna oblika Rusije izpremeniti in sicer s sodelovanjem kmečko - meščanske koalicije. To bi bil nekak prehod k bivši meščanski državni obliki, seveda brez caristične diktature. Opozicija razpolaga z velikim propagandnim materijalom in Stalin že baje računa s svojim padcem, ker je uvidel, da moralične moči Trockega ni mogoče zlomiti. Trockij in Zinovjev sta vest o izključenju sprejela popolnoma hladnokrvno in bosta polagala svoje račune le pred strankinim kongresom.
Lovci in Sv. Neža.
Razun nedeljskih lovcev poznajp gotovo vsi drugi resnejši lovci dan Sv, Neže. j Ta datum jim je poznan zato, ker se že desetletja vrše v Ljubljani na prvi pon-deljek po sv. Neži kožni sejmi. Zadnja leta pa je Ljubljanski velesejem te kožne sejme reorganiziral in izboljšal. Do 15. januarja namreč zbira kože vseh vrst divjih živali, jih sortira in povabi domače in inozemske kupce na dražbo in nakup kož, ki se vrši že omenjenega dne t. j. na prvi pondeljek po sv, Neži. Pri teh aukcijah so se lovci prepričali že ponovno, da se tu in na ta način dosežejo najboljše cene. Zato naj tudi letos nikdo ne zamudi prilike, ki mu jo nesebično nudita Ljubljanski velesejem in Lovska zadruga v Ljubljani. Pošiljajte kože na upravo velesejma in s posebnim pismom razpre-delbo. Letošnje kože bodo dobre in zdrave, ker je pravočasno pritisnil mraz. — Vsem onim, ki ne poznajo tega važnega termina, javljamo, da je to 23. januar.
Skupščina Delavske zbornice v Mariboru.
V nedeljo se vrši v kazinski dvorani plenarna seja Delavske zbornice za Slovenijo s sledečim dnevnim redom: Odobritev zapisnika zadnje skupščine, poročilo predsednika, tajnika in blagajnika, poročilo finančne kontrole, računski zaključek za leto 1926—27, sklepanje o Izdatkih iz gradbenega fonda, novi volilni red skupščine in razno. Začetek skupščine ob devetih dopoldne. Na predvečer skupščine priredijo socialisti veliko zaup-niško zborovanje. —
Jadranska Straža,
naše največje in najvažnejše domoljubno državno društvo priredi edini kostumski ples pod geslom »Na obali našega Jadrana pod južnim solncem« dne 4. februarja v prostorih kazine. Geslo in patriotični namen prireditve nudi udeležencem veliko prilike za revijo kostumov iz resničnosti, zgodovine in fantazije. —
Spominjajte se CMD
\
Strm 2.
Prenos poslov na oblastne samouprave
DELOKROG MARIBORSKE
$
O težavnem položaju oblastnih samouprav se je razpravljalo tudi na včeraj-ini! seji minist. sveta in je bila pri tej priliki končno vendarle sprejeta uredba
0 prenosu poslov na oblastne samouprave. V novi finančni zakon pride uredba, s katero se finančni minister pooblašča, da takoj začetkom proračunskega leta o-tvori potrebne kredite vsem oblastnim samoupravam. Uredba navaja podrobno, kaj vse preide na posamezne oblasti.
Na našo mariborsko oblast pride:
1 L Iz ministrstva za narodno zdravje: a) Bolnice v Mariboru, Celju, Ptuju, Murski Soboti, Čakovcu ln Slovenigradcu b) Hiralnica v Vojniku, c) Kopališči Rogaška Slatina in Dobrna in č) krediti za o-krpžne zdravnike. Kredit: 7,20'IOOC Din.
II. Iz kmetijskega ministrstva: a) specialne kmetijske šole v Sv. Juriju ob j. ž. Rakičanih in Mariboru, b) državna drevesnica v Dramljah in Pekrah pri Mariboru, v Kapelah pri Radgoni, v Ptuju in j,Vukanovcu pri Čakovcu, c) kmetljsKa 6-gledna in kontrolna postaja v Mariboru, Č) semenogojska postaja v Beltincih. Kredit: 2,105.129 dinarjev.
HI. Iz ministrstva za javna dela: a) cesta Dolenja Lendava—Murska Sobota —avstrijska meja 44 km 563 m, b) Murska Sobota—Mačkovci—avstrijska meja 24 km 500 m, c) Martijanci—madjarska meja 13 km, č) Maribor—Marenberg—av sirijska meja 67 km 200 m, d) Čakovec— Letensko mesto—madjarska meja 23 km 700 m. Skupaj 172 km 963 m. Skup. let. kredit: 1,282.278 Din.
" IV. Iz ministrstva za socialno politiko: Dečji dom v Mariboru. Kredit 197.341 Din.
Čl. 4. odreja, da se bo izvedba predala ditov v finančnem ministrstvu. Določen je poseben kredit 625.920 Din, ki se bo razdelil med deželne in komitatske 1 cestarje v krajih, kjer so ostali.
OBLASTNE SAMOUPRAVE
čl. 4. odreja, da seb o izvedla predaja teh poslov in ustanov v času od 1. decembra 1927 do 31. marca 1928. Radi predaje bodo morali oblastni odbori stopiti v zvezo z odgovornimi organi in jo izvesti sporazumno.
Čl. 5. Če bi se predaja izvedla pred 31. marcem, bo ministrstvo odstopilo oblastnim odborom vse neizrabljene kredite in druge kredite, ki so služili za vzdrževanje teh ustanov, pa se do trenutka predaje niso porabili.
Čl. 6. Razen poslov, ustanov in zavodov, ki se omenjajo v čl. 1.. se lahko po sklepu resornega ministra izroče oblastem tudi tisti posli, zavodi in ustanove, ki se dosedaj niso omenjali v čl. 2. te u-redbe. Sklepi o prenosu teh poslov se morajo predložiti finančnemu ministru obenem s poročilom o višini kredita, ki je potreben za odstopljeno ustanovo.
Čl. 7. Vse ustanove, ki so se do sedaj vzdrževale iz svojih dohodkov in z dotacijami iz državnega proračuna, se bodo financirale še nadalje iz tega proračuna, tako da se bo tudi v bodoče določena dotacija izplačevala.
Čl. 8. Višine teh kreditov so določene po državnem proračunu 1927-28.
Čl. 9. Do novega zakona o davkih se pri glavni državni blagajni ustanovi poseben fond samoupravnih dohodkov, v katerega se sprejmejo vse tiste vsote, ki so se določile kot krediti za vzdrževanje poslov in ustartov, ki so se prenesli na o-blasti. Dotiranje se bo vršilo po potrebi mesečno, trorriesečno, ali polletno vnaprej.
Čl. 10. Vse vsote, ki se dotirajo oblastem iz fonda po čl. 9., se morajo uporabiti v namene, v katere so določene.
Uredba bo že v kratkem objavljena v »Službenih Novinah«.
Vzorna kmečka posestva vl°-7 km j* pa še v deiu Poplava dne 12.
..	.	.	.	..5	septembra	je	pa	zalotila	strugo	v	nedo-
mariborski oblasti
V Y,	v.	-	J'-	■	S	:
• V
Mariborski	in
Oddelek za kmetijstvo pri velikem županu mariborske oblasti,: ki je v zastopstvu ministrstva za kmetijstvo vršil posle v smeri pospeševanja kmetijstva, je bil in je še danes v svojem delovanju zelo vezan radi popolnoma nezadostnih kreditov. Dasi bo večina vseh zadevnih poslov sedaj prevzela oblastna samouprava, bo vendar še tudi vnaprej država morala prispevati svoj prispevek. V smeri pospeševanja poljedelstva je tilo skoro edino, kar je kmetijsko ministrstvo ukrenilo v naši oblasti: ustanovitev kmečkih vzornih posestev. To so navadna kmečka posestva, ki bi se naj s skromno pomočjo države in s sodelovanjem in navodili kmetijskih referentov spremenila v vzorna posestva^ na katerih se bo lahko videlo, kakšni uspehi se dajo doseči z uporabo modernih pripomočkov kmetijske vede na povprečnem posestvu. Danes imamo v mariborski oblasti v devetih srezih devet vzornih posestnikov. Država je za njih ureditev' dala letos 16.000 Din. Nedvomno je, da hodb ta vzorna posestva'pripomogla k širjenju kmetijskega napredka.
K temu treba še pripomniti, da ieiu-rcjevanje takšnih vzornih kmetij tudi v delovnem programu mariborske oblastne skupščine, ki je v svoj letošnji proračun'dala tudi postavko:
Vzorne kmetije, po 2 v vsakem srezu: nabava semenja, umetnih gnojil, strojev, naprava modernih gnojišč in gnojničnih jam, za vsako po 10.000 Din, skupno 280.000 Din. —
Regulacija Mlslin e
Naš oblastni odbor čaka posebno težka naloga, da popravi razrite ceste, reke m potoke, za katere se leta in leta ni niače brigal, ker pač ni bilo za to kredita.
Izmed manjših vod in rek je Misliti la najpotrebnejša regulacije. Načrti za to delo obstojajo že izza dobe pred vojno ter je v svrho obrambe okrajne ceste okrajni zastop slovenjegraški že pričel z delom in to v pasu med Bukovsko vasjo in Št. Janžem pri Slovcnjgradcu. Uravnava je dovršena že v dolžini 1.3 km.
delanem stanju, vsled česar se je mnogo metrov vodne zgradbe zopet porušilo. Te poškodbe sc zopet popravljajo, delo se pa v vsem potoku nadaljuje. Korito Mislinje je še po starem projektu prora-čunjeno na dve tretjini množine katastrofalne vode, tako da se tretjina mora preliti izven struge, vsled česar je tudi pri zadnji povodnji zagrabila visoka voda na novo nasute, še ne zaraščene in neutrjene obrežne nasipe od zadaj in jih porušila. Tudi dno Mislinje se je /ia-tno poglobilo in odtegnilo obrežnim zgradbam opore. Zato so sedaj v svrho fiksiranja rečnega dna proti poglobitvi projektirani pragovi, ki se bodo še letos položili v struge. K celotnem delu prispeva oblastni odbor Din 300 000, to je svo-ta. ki je bila za to delo določena v proračunu.
Kot nadaljno etapo regulacije Mislinje bo oblastni odbor upošteval predel pri Pamečah pri takozvanem Fuchsovem jezu. Tudi tu bo potrebno napraviti ca 700 m dolg prekop, kar bo zahtevalo Din 300.000 kredita. Večje poškodbe in popravila neodložljivega značaja se nahajajo v Mislinji še vštric slovenjegraškega kolodvora ter v višjem toku v smeri proti Doliču. Oblastni odbor bo vsem tem pripravljalnim delom pristopil, čim bo za to podana finančna možnost.
Mariborsko gledališče
Petek. 18. novembra. Zaprto.
Sobota, 19. novembra ob 20. uri »Eva, deklica iz tovarne« ab. A. Premijera. Nedelja, 20. novembra ob 15. uri »Pyg-malion«. Ljudska predstava pri jako znižanih cenah. — Ob 20. uri »Eva, deklica iz tovarne«.
Premijera »Eve« bo v soboto. Zanimanje za to res divno opereto je zelo veliko in priporočamo nakup vstopnic v p;ed prodaji.
Nedelja v gledališču. V nedeljo, 20. nov. sc vprizori popoldne ob. 15. (3.) uri prva ljudska predstava pri najnižjih cenah, ve-leuspela angleška komedija »Pvgmalkm«, zvečer pa bo repriza prekrasne Lenarje-ve operete »Eva«,
V Novinarski koncert.
Novinarji ljubljanske in mariborske oblasti prirejajo že nekaj let sem na praznik narodnega in državnega uje-dinjenja s sodelovanjem pevskih zborov in priznanih solistov koncerte, ka terih čisti dobiček je namenjen za novo ustvarjajoči se penzijski fond novinarjev. Občinstvo je že pokazalo pretekla leta, da ima smisla za novinarski Stan in njegove težnje ter je v epem številu posetilo to edino prireditev v letu v korist onih, ki skrbijo noč in dan skozi vse leto za hitro in točno informiranje javnosti. Saj je pa lila tudi umetniška plat teh koncertov še vedno na višku. Tudi letos priredi Mariborski novinarski klub na dan 1. decembra koncert, na katerem nastopijo mariborski pevski zbori z »Glasbeno Matico« na čelu in pa pevci-solisti ter umetniki-glasbeniki. Prepričani smo, da se bodo ozirala na to prireditev vsa društva in da jo poseti mariborsko in okoliško občinstvo v čim večjem številu.
Smrt Albina Eržena.
Danes zjutraj ob pol šestih je v bolnici podlegel pljučni bolezni poslovodja konzumnega društva, g. Albin Eržen, brat novinarja Viktorja Eržena. Pokojni si ie s svojim blagim značajem pridobil mnogo prijateljev m stoično je prenašal težko bolezen, ki ga je ugonobila v .34, letu. Pogreb bo v nedeljo ob treh popoldne iz bolnice na pobreškem pokopališču. —
Oblastni živinorejski fond.
Ker v bodoče s strani države ni pričakovati izdatnejših sredstev za pospeševanje živinoreje v naši oblasti in bo to breme slonelo predvsem na ramah oblastne državne uprave in oblastne samouprave, je veliki župan letos izdal na-redbo za ustanovitev oblastnega živinorejskega fonda. Pri izdajanju živinskih potnih listov morajo župani od vsakogar, ki dobi ta list, pobrati poleg običajne pristojbine tudi gotov malenkosten donesek za ta fond. Ni dvoma, da se bodo na ta liačin vsako leto nabrali v vsej oblasti znatni zneski. Fond bo velike koristi za domačo živinorejo, ker se bodo v prvi vrsti iz tega nabavljali plemenski biki. —
K obletnici Rapalla v Mariboru.
Na sinočnji seji Jugoslovenskc Matiče se je razpravljalo o rezultatu tro-dnevnth prireditev obletnice Rapalla. Gmotni uspeli akademije v gledališču žal z daleka ni bil nevoljen. Skupni dohodki so znašali 2487 Din, tako da so bili komaj kriti izdatki. Odbor se pri tej priliki zahvaljuje vsem za sodelovanje. posebno na članom gledališča. gospej Zakrajškovi. gdčnama Kovačičevi in Kraljevi ter gg. Skrbinšku in Železniku. Isto velja za društvo »Jadran«. Akademija v parku je bila zadovoljiva. Ognjeviti govori ob žari ter ubrano petje srednješolske mladine bo vsem navzočim ostalo v prijetnem spominu. Nedeljski nabiralni dan je bil povoljen, ako upoštevamo mraz, ki je ta dah nastopil. Mnogo občinstva je zato ostalo dopoldne doma. Znakov se je brodalo za Din 5495, 143 brošur »Naše Primorje« za Din 572. 10ti razglednic za Din 100, skupaj tedaj Din 6167. Na tem mestu moramo posebno omeniti požrtvovalnost dam Slovenskega ženskega društva, ki so' vztrajale v mrazu in v odlični meri pripomogle k uspehu. Razven že objavljenih so še sodelovale .sledeče gospe: Ribaričeva. Polhova in Kranjčeva. Vsem izreka odbor najtoplejšo zahvalo. Ždi. da ostala društva niso v zadostni meri sodelovala in je bilo skoro polovico nabiralnih mest radi tega nezasedenih. Glede na pozni letni čas še bo prihodnje leto vršila nabiralna akcija za obletnico Rapalla že v mesecu septembru. Toliko v dopolnilo k dosedanjim poročilom dnevnega časopisja. — Jugoslovenska matica v Marihoru.
Poneverba.
Trgovec z lesom Božidar G. je včeraj poslal delavca Josipa T. s tisoč-dinarko v soseščino z naročilom, da jo zamenja. Delavec je z denarjem odšel in se ni vrnil. Naibrže je z denarji pobegnil iz Maribora. Policija ga zasleduje —P
Gospodarsko in politično društvo
za magdalenskl okraj
ima jutri v soboto 19. novembra ob 20. uri v »Mariborskem dvoru« svojo rjedno odborovo sejo. Ker so na dnevnem redu važne zadeve, prosim, da se seje vsi u-deležite. — Predsednik. —
Udruženje rezervnih oficira i ratnika
javlja svojim članom, da slavi 45. peš. polk v Mariboru dne 23. t. m. v kasarni Kralja Aleksandra svojo Slavo in to s službo božjo in rezanjem kolača ob 10.30. Ob 15. uri vojaška veselica. — Uprava pododbora poziva članstvo, da se udeleži te Slave v čim večjem številu., stočasno javlja, da dobavi lahko svojim članom jako podučno knjigo »Iz mog comandovanja koruškim odredom« od div. gen. g. Ljubomira Mariča. Cena Din 25. Kdor si želi nabaviti knjigo, naj to avi z dopisnico na upravo tega pododbora in pošlje tudi Din 25. —Predsednik pododbora.
Iz učiteljske službe.
V mariborski oblasti so po predvčerajšnjem odloku ministrstva prosvete sprejete v učiteljsko službo naslednje, abit.uri-jentke: Jolanda Goma-Belovič v Radmo-žance, Štefanija Levičar v Staro cesto, Katarina Škuber in Marija Martinšek v Mežico, Amalija Calluatti-Jelačin v Febe- t borce in Marija Gruden k Sv. Barbari v ptujskem srezu. — Jože Tratnik je imenovan za začasnega upravitelja v Gornjem gradu, Anton Breznik ,ie premeščen v Mursko Soboto. —
Ekspedicija na otočje Fidži.
Jutri. 19. trn. ob 2., 144. in 5. pop. in v nedeljo 20. trn. ob 1410. in U. dop. priredi Zveza kulturnih društev v Grajskem kinu »Ekspedicijo na otočje Fidži«. To dolgo pot napravite le za 3 Din, v loži 5 Din. Pridite in se čudite! —
Samomor.
Služkinja Mariia Koren. 201etuo de'-kle, ki je bilo zaposleno pri pekov-skem mojstru Schmiedu v Jurčičevi ulici, je v sredo proti večeru neopaženo odšla z doma in se ni vrnila. Naslednjega dne je orejela njena znan ka Alojzija Kozar pistno. v katerem se Marija poslavlja od nje in ostalih znancev, češ da odhaja v smrt iz obupa. V pismu navaia. da je 500 Din zapustila tovarišici, da je svoje stvari odposlala materi in uredila vse posvetno. Ob zaključku prosi, da se jo spomnijo s kako molitvico, ker ji je preostala samo ena® možnost, da odide v smrt, ki jo bo našla v valovih Drave. —
Vse mariborske rodoljube opozarjamo na današnji koncert v korist fonda za postavitev spomenika k'ra ju Petru.
Odbor vojnih oškodovancev v Maribora
vabi vse vojne oškodovance (prečane) na občni sestanek, ki se bo vršil dne 4. decembra ob 10. dop. v dvorani Narodnega doma v Mariboru s sledečim dnevnim redom: 1. Odborovo poročilo o dosedanjem delovanju. 2. Sestava in odobritev spomenice vladi, narodnim po.rian cem itd. 3. Določitev eventuelno potrebne deputacije. 4. Vprašanja m pojasnila. Ker je sestanek velike važnosti, naj se ga vsak vojni oškodovanec udeleži!
Vol ranil mesarja.
Včeraj je na kolodvoru pri pregledovanju izvozne živine zdivjal en vol ter z rogovi po nogah ranil 351etnega mesarskega pomočnika Ivana Cehnerja. Rešilna postaja je ranjenca odpeljala v bolnišnico. —
Športni klub »Železničar« priredi v soboto 19. novembra v gostilni »Ptuj«, Tržaška cesta, veselico. Igra godba Drava.
1673
Pojedina klobas
(krvavih, jetrnih in pečenih) kakor tudi drugih specijalitet bo jutri v soboto, 19. novembra popoldne v gostilni Schrey, (prej Wilson) na Aleksandrovi cesti. —-Izvrstno novo in staro vino.	1685
Prosvetni klub »TRIGLAV«
priredi 19. novembra 1927.
družabni večer
v gostilni Puntigam, Mlinska uL Začetek , ob 20. uri K obilni udeležbi vab? odbor.
v .v v ■> ?. '> •-	■ '	.	/V-
‘V XVI d i iVUVu, uiit; 16'. At.
* s-(-
Stran &
Nevarnost Justlčnega u«.
SAMOMORILČEVO ORODJE. — POZIV PRAVNIKOM.
||
Lopov, sl že zopet kje vlomil? — Gospod stražmojster, prisegam . . . — Ne govori neumnosti! Povej takoj, kje si vzel zlato uro in verižico? — Na pošten način sem jo dobil. — Ne laži! — Častna beseda, gospod stražmojster! Uro sem dobil. — Od koga? —* Od nekega elegantnega gospoda.
Zakaj pa? — Ker sem mu storil uslugo. — Kakšna je pa ta usluga^ da se dobi zanjo zlata ura z verižico? — Ubiti bi ga bil moral. — Aha, ubil si nekoga? In to imaš za pošten način?
.— Gospod stražmojster, pustite me vendar izgovoriti! Bilo je tako-le: Zvečer je gospod hodil po obrežju ter rne nagovoril:	»Slišite,	prijatelj, iz-
glodate mi sposobni za vsako stvar, gotovo ste bili že kaznovani. Zaupanje imam do vas.« Po teh besedah je potegnil uro iz žena, odpel vernico ter mi vse izročil: »Na, tu imaš! Zato rne pa ubij!« To se mi je zdelo le prečudno. Gospod, ki je izgledal zelo potrto, mi je pa razložil: »Vidiš, ubil bi se rad, pa nimam poguma. Ubij me ti, dobiš poleg ure še ves moj denar-.«
: — Sedaj pa je dosti. Kje je mrlič?
'r~ Nikjer, gospod stražmojster. Utekel ie I
— Kdo? Mrlič?
— Ne! Gosnod. predno je bil mrtev. Ubiti sem ga hotel, ker me ie tako leno prosil, pa si je nazadnje le premislil in utekel.
— Torej si ga Ie hotel ubiti?
— Seveda. Pa to ie njegova stvar, ker — če je že hotel umreti — bi si bil lahko pognal tudi krogljo v glavo.
Ta precej fantastičen razgovor se je vršil na berlinski policiji. Potepuha —- starega znanca policije in sodišča —- so takoj zaprli in začela se je pre-
iskava glede ropa in mogoče tu’di umora. Zgodilo se je pa nekaj nepričakovanega.
Radodarni samomorilski kandidat se je javil sam ter izpovedal na zapisnik : »Kar mož pravi, je popolnoma resnično. Imel sem namen samomora in o vseh mogočih načinih sem razmišljal: o strupu, revolverju, vodi in vrvi. Pravega poguma pa nisem imel. Ko sem na večer pohajal po zapuščenih ulicah, sem si večkrat dejal, kako dobro bi bilo, če bi me kdo napadel in ubil. Zlato verižico sem tako nosil, da se je daleč videla. Napasti me pa nihče ni hotel in to me je privedlo na misel, najeti si zato kakega človeka. Srečal sem tega, ki ga imate tu zaprtega, — in zdel se mi je pripraven. Priznati moram, da se je dostojno obnašal. V zadnjem trenutku sem pa le zbežal, ker sem bil bojazljiv. Uro z verižico naj le mož obdrži, saj sem mu jo podaril«.
Ta dogodek beležijo berlinski listi ter pozivajo juriste, naj si nad njim belijo glave. Kaj bi bilo, če bi se samomor res izvršil? Znanemu potepuhu ne bi verjelo nobeno sodišče, na sve tu. Pa če bi tudi- verjelo, ostane še vedno vprašanje:	Ali je človek, ki
prevzema ulogo samomorilčevega orožja, morilec ali ne. Ali se orodje lahko kaznuje ?	,	.
Vse to se priporoča v posebno raz-mišljevanje onim članom zakonodajnega odbora državnega zbora, ki so glasovali proti odpravi smrtne kazni v Nemčiji. Smrtna kazen ostane, ker so si nekateri člani odbora dovolili celo trditev, da justičnih umorov sploh ni.
Smrt v višini 12000 metrov
Nedavno se je smrtno ponesrečil znani ameriški zrakoplovec kapetan Havvthorne C. Gray. V bližini Nash-villea v državici Illinois so našli njegovo truplo v majhnem gozdiču poleg razbite balonske košare, v kateri se je dvignil, da izboljša višinski svetovni rekord. Na podlagi slik in beležk, ki so jih našli pri njem. se sklepa, da mu je to tudi uspelo, toda uspeh je plačal s svojim življenjem. Po najrazličnejših ugotovitvah se domneva, da ni postal žrtev padca, temveč je verjetneje, da je umrl že v višini 12.000 metrov, kjer se je najbrže zadušil.
4.	maja je kapetan Gray izvedel prvi poizkus dviganja v balonu. Dosegel je višino 12.500 in prekosil Nemca Bersona in Siiringa, ki sta se že pred četrt stoletja dvignila v višino 10.800 metrov in postavita svetovni rekord, katerega je potolkel šele letos Ameri-kanec Gray.
Gray ima svoj uspeh zahvaliti samo novi metodi, ki io jp sam izumil. V normalnih okoliščinah nosijo baloni pri dviganju v velike višine primeren balast, s pomočjo katerega regulirajo padanje in preprečujejo nesreče. Gray pa je že za časa dviganja zmetal balast iz košare in se dvignil čim višje je bilo mogoče. Bržina. s katero se je balon približeval zemlji, je bila radi tega zelo velika in bi se vsekakor morala pripetiti nesreča, da ni Gray za časa približevanja zmetal iz košare vse predmete. Ko se je približal na 2500 metrov, je skočil s pa-dalom iz balona. Takratni Grayov uspeh pa mednarodna zrakoplovna zveza ni priznala, ker določajo predpisi, da mora balon pristati s popolno opremo.
Kapetan Gray ni hotel opustiti upanja na uspeh in je skušal ponovno prekositi svetovni rekord, ki bi mu ga zrakoplovna zveza tudi priznala. Podrobna preiskava pa je ugotovila, da je Grav tudi dosegel svoj namen in se idvignil nad 12J)00 metrov, toda v višini je postal žrtev poizkusa. Ko je prevezaval pripravo, na kateri se je nahajala vreča z balastom, je najbrže natrgal gumijasto cev, ki je spajala njegovo masko s cilindrom, iz katerega je črpal kisik za vdihavanje. Ker je pljučam primanjkovalo kisika, se je gotovo, zadušiL	"	*■
Iz Gravovih beležk je razvidno, da se je v višini 0500 rti boril z močnim snežnim viharjem. Temperatura .ie padla pod ničlo. Ko se ie dvignil se višje, je slišal v radioaparatu godbo, a kasneje pozdrave in voščila k uspehu ki mu ga ie želela radiopostaja v Saint Louisu. Kaj se je z njim pripetilo kasneje — beležnica molči. ..
Krokodili v hotelu.
Dva mlada krokodila, ljubimca neke Američanke, sta povzročiU v velikem newyorškem hotelu veliko -paniko. Živali sta gospodarici v noči pobegni-li iz skrinje in odšli v sosednji sobi, v katerih so stanovale druge dame. Eno izmed dam je nerodnost parketov nevajenega krokodila zbudila iz sna.^V polsnu je zgrabila za telefon na nočni omarici i in obupno zakričala:	»Na-
pad!« — ter se onesvestila. Nična soseda je opazila, da se krokodil sprehaja po postelji kar jo je tako prestrašilo. da je zbeža'a na hodnik in na vse grlo kričala: »Ogenj, o,renj!« V tre-notku se ie pojavila policija in kmalu nato gasilci Iz vseh sob na so preplašeno begali hotelski eostic in reševali svoje premoženje. Končno sta dva stražnika opazila krokodile in takoj nresodila položaj ki je povzročil toliko paniko. Ujela sta krokodila in jih vrnila lastnici, ki jih je ponovno previdno zaprla v kletko, v hotelu pa se razburjenje kmalu pn]porir, ju vznemirjeni gostje so se zopet vrnili v postelje.
Prva članica angleške Royal Aca-demy.
Gospo Lauro Knight so po dolgoletni borbi priznali Angleži za umetnico in jo prvo med ženami sprejeli V Rojval Academy v Londonu za rednega člana. Roval Academy, ki je bila ustanovljena v XVIII. stoletju, doslej ni imela nobene članice. Laura Knight pa je izredno nadarjena slikarica, ki je kljub velikim uspehom in kljub odličnim zvezam s kraljevo rodbino ter številnim odlikovanjem, morala dolga leta čakati na veliko čast, ki ji je bila dodeljena z rednim članstvom v kraljevi akademiji. Prvič je razstavila svoja dela 1. 1903. Danes na se nahajajo njene slike po muzejih v Manchestru, Brightonu, Kapstadtu. .lohannes-burgu. Nev-Seplandu in v mnogih 4tuadh krajih*
V znameniti zimskega soorta
V znamenju zimskega športa.
Ugodne vremenske prilike so zanimanje za zimski šport dvignile proti pričakovanju. Ob ustanovitvi zimskošportne sekcije SPD se je domnevalo, da bo v prvih začetkih zimskošportnega udejstvovanja maloštevilnih domačinov. cepljenje moči kvarno, sestanek I. S. S. K. Maribora v sredo pa je dokazal, da imamo v Mariboru kader sportašev. ki bodo v doglednem času tvorili jedro v zimsko-sportnem delovanju. Zlasti je veliko zanimanje za smučanje, kateremu se bo posvetilo mnogo začetnikov.
Da se jim olajšajo težave začetka, priredi »Maribor« smučarski tečaj na ugodnem terenu v bližini mesta, kjer bo vsakemu članu dana možnost, da se seznani z osnovnimi pojmi smučar-stva. Tečaj bo vodil priznani smučar in načelnik zimsko-sportne sekcije I.
S.	S. K. Maribora g. G o 1 u b o v i č in pod njegovim načelovatijem izvež-bani člani, v čemer je podano jamstvo, da bo tečaj imel zadovoljiv uspeh. Ko se bodo začetniki uvežbali, bo odsek prirejal skupne izlete na Pohorje, kjer se bo tečaj nadaljeval, in katerega dopolnitev bo smučarski tečaj, ki ga za Božič pripravlja SPD.
Sestanku je prisostvoval tudi uprav, ni odbornik SKM in predsednik SPD dr. S e n j o r. ki je obljubil, da se bo pod vodstvom strokovnjaka v smuških skokih zgradila pri Mariborski koči primerna skakalnica, tako da bo v tekoči sezoni odpravljen tudi ta nedo-statek. »Maribor« in SPD bosta na različnih terenih priredila vsak po eno smučarsko tekmo, s čimer bo Mariborčanom dana prilika, da preizkusijo svoje moči ne le v lastnih v*stah, temveč tudi s športniki iz ostalih delov države in mogoče tudi iz inozemstva.
Zimsko-sportna sekcija »Maribora« i bo gojila tudi sankanje in drsanje. Prirejala bo sankaške izlete in končno sankaško tekmo na lanskoletni progi Ruška koča—Ruše. Člani-drsalci pa bodo na mestnem ribniku pod vodstvom drsalnega mojstra vadili in se pripravljali za tekmovanja, ki bodo letos prvič prirejena v Mariboru. Da se bo delo lažje razdelilo, se ponovno pozivajo vsi interesenti, da sc čim preje prijavijo bodisi k tej ali oni panogi pri g. Igu Balohu, trgovcu v Vetrinjski ulici.
Za siguren uspeh jamči načelstvo odseka, ki je v kratki dobi štiriletnega ohstoia s propagando in požrtvovalnim delom mariborskemu zimskemu športu dalo organizirano podlago in iz skromnih začetkov razvilo odsek v veliko organizacijo, ki bo v letošnji sezoni zabeležila še večji napredek. SD Rapid : TSK Merkur.
V nedeljo bosta imenovani moštvi odigrali predzadnjo prvenstveno tekmo, v kateri bo Rapid sigurno pridobil poslednji dve točly in znatno zvišal razmerje goa-lov. Znano je, da je Rapid glede lekme Maribor-.Rapid, ki je končala v razmerju 1:0 za Maribor, vložil protest, ki ga rešuje savez. Toda malo verjetno ie, da bo naša najvišja športna instanca tekmo a-nulirala in razpisala ponovno srečanje.
Odkritje velikega gorovja.
Ekspedicija ruske zemljepisne družbe, ki je bila lani odposlana severovzhodno od jakutskega gorovja, je odkrila sedaj doslej nepoznano gorovje, ki se raztega na daljavo tisoč kilometrov od arktiškega področja do reke Kolitna. To gorovje ima vrhunce do 3300 metrov ter je razsežnejše od Kavkaza. Poleg Kamčatke je to najvišje gorovje severne Sibirije.
Cene popru naraščajo.
London je središče trgovine s poprom. Dragocen pridelek dovažajo z vzhoda in ga razpečavajo 00 vsej Evropi. Uvoz popra pa v poslednjem času stalno nazaduje, radi česar so se tudi cene znatno dvignile. Posledico nazadovanja v pridobivanju popra je iskati v opuščanju ponrenih plantaž, ki jih zameniuiejo s plantažami za pridobivanje gumijevih sokov«
Vsekakor zadeva še ni rešena in tud! n! odločeno, komu pripade naziv jesensice-ga prvaka. V slučaju, da se tekma ponovi, je vsako presenečenje izključeno, kajti Maribor ima tako sigurne izglede, da je docela izključeno, da bi ga nasprotnik izpodrinil s prvega mesta. V place-mentu prvih treh mest bo ostalo pri starem, za četrto in peto mesto pa se bosta v zaključeni prvenstveni tekmi borila Železničar in Svoboda. Merkur, ki je v jesenski prvenstveni tekmi startal z malo sreče, ne more svoje pozicije izboljšati, edina možnost je, da se mu z nedeljsko tekmo že itak neugodno razmerje še poslabša.
Smučarski tečaj ISSK Maribora.,—
V nedeljo 20. tm. ob 8. dopoldne zbirališče Članov pri paviljonu poleg srednjega ribnika. Osnovne pojme in prvi training bo začetnikom razložil načelnik odseka, ki bo tudi vodil smučarski tečaj.
ISSK Maribor — zimsko športna sekcija. Smučarje, ki se ne udeleže prvega kurza in sankačem se priporoča nedeljski izlet k Mariborski koči pod vodstvom g. Lavrenčiča. — Načelnik.
Zimsko-športni odsek SPD v Mariboru.
Člani so naprošeni, da dvignejo legitimacije pri blagajniku g. Fr. Majerju, trgovcu na Glavnem trgu. — Načelnik.
Zimski športniki.
Pri Ruški koči je zapadel V* metra visok sneg. Smuka izborna, izvoženo sankališče do Čandra. Nedeljo, 20. tm., bodo koline. Pri koči se dobi sanke, tudi na posodo.
Ljubiteljem tenisa!
Zadnja leta se je v Mariboru šport zelo razmahnil, zlasti tenis, ki je dosegel že lepe uspehe. Ker pa gojita ta lepi šport samo dva kluba v Mariboru, se ga seveda ne morejo vsi interesenti aktivno udeleževati, zlasti še, ker ni na razpolago dovolj prostorov. Druga težkoča pa je denarno vprašanje, ki igra pri tenisu precejšnjo vlogo. Da odpomore nekoliko tem težavam, je tudi S. K. Železničar ustanovil tenis-odsek in v ta namen že pričel s planiranjem prostora, ki bo gotov do 1. maja. Da pripomore tudi širšim slo-i jem k gojitvi tega krasnega športa, zlasti dijaštvu, je S. K. Železničar | sklenil, določiti članarino čim bolj niz-| ko in sicer na Din 10 mesečno. Vpisnina znaša samo Din 300. za dijake Din 200. Slednje pa velja samo za one interesente, ki se prijavijo najkasneje do 1. decembra t 1. Ostali, ki se prijavijo pozneje, bodo morali plačati na vpisnini Din 400, dijaki pa 300. Pripominjamo, da se lahko plačuje vpisnina v 5 mesečnih obrokih, t j. od 1. decembra 1927 do 1. aprila 1928. Nadejamo se. da bo našel naš poziv pri ljubiteljih tenisa mnogo odziva, zlasti pri državnem uradništvu in di-iaštvu. kajti predvsem radi njih je S. K. Železničar tako znižal denarne prispevke. Cilj in namen je, pripomoči tudi revnejšim slojem, da si krepe um in telo z najlepšim športom, ki je bil doslej dostopen žal le bogatejšim krogom. Interesenti se naj prijavijo pri g. Joži Mohorku, akademiku, Maribor, koroški kolodvor. Istotam se dobe natančnejša navodila.
Ogromni stroški moderne vojne.
Sir Robertson navaia v angleškOi listih, da je topovski ogenj pri Arra-su za časa švetovne vojne pred angleško ojenzivo stal U milijonov funtov šterlingov (2700 milijonov dinarjev). Pri Messinosu so stroški narastli na 17 milijonov funtov, dočim je ogenj pri Ypernu stal 22 milijonov funtov (okrog 6 milijard dinarjev). Samo tri bitke so torej stale 55 milijonov funtov šterlingov! Sir Robertson ugotavlja, da ie bilo v bitki pri Ypernu porabljenih 480 tisoč ton municije.
Proračun Newyorka.
Proračun mesta Ne\vyorka znaša letos preko 512 milijonov dolarjev. To je do sedaj najvišji proračun tega velikanskega mesta. Proračun, ki pa najbrž ne bo zadostoval, je ravno ena četrtina vseh izdatkov nemške dr-žavs.
SffSfl 1
-    -----
Mariborski V E C E R N I R Jtifr*«
V Mariboru, dne m xr. 192fc
Maksim Gorki:
Otroiha leta
43 Poslovenil dr. I. D.
Šola mi takoj spočetka ni bila všeč, bratranec pa je bil že takoj prve dni zelo zadovoljen z njo; z lahkoto si je našel tovarišev. Nekoč pa je pri nalogi zaspal in je nenadoma strašno zakričal :
»Ne bo-om ...«
Ko so ga prebudili, je prosil, naj mu dovolijo, da gre iz razreda, zaradi česar so se mu zelo smejali. Ko sva šla drugi dan v šolo in se spustila po klancu Senskega trga doli, je obstal in rekel;
»Pojdi, jaz ne grem! Rajši grem na izprehod.«
Počenil je, skrbno zaril torbico s knjigami v sneg in odšel. Bil je jasen dan v januarju, vsepovsod se je bliš-čalo srebrno solnce, zelo sem zavidal bratrancu, toda ohrabril sem se, odšel v šolo, kajti nisem hotel jeziti matere. Knjige, ki jih je bil zaril Saša v sneg, so izginile, kar je bilo drugi dr." važen vzrok, da ni šel v šolo; tretji dan pa je bilo naznanjeno dedu, da ga ni v šolo.
Postavili so naju pred sodišče: v kuhinji za mizo so sedeli ded. babica in mati in naju izpraševali, spominjam se, kako smešno je odgovarjal Saša na dedova vprašanja:
»Kako to, da nisi šel v šolo?«
^Saša je gledal s svojimi krotkimi očmi dedu naravnost v obraz in je počasi odgovoril:
»Pozabil sem, kje je?«
»Pozabil?«
»Da. Iskal sem jo, iskal . . .«
»Šel bi bil z Leksejem, on ve. kje je!«
»Izgubil sem ga.«
»Lekseja ?«
»Da.«
»Kako pa je bilo to mogoče?«
Saša je pomislil, vzdihnil in dejal: «Metež je bil, nič se ni videlo.«
Vsi so se zasmejali, že dolgo časa je bilo mimo in jasno: tudi Saša se je resno nasmehnil, ded pa ga je za-smehljivo izpraševal in pokazal zobe: »Za roko bi se ga bil držal, za pas!«
»Držal sem se ga — pa me je odnesel veter,« je pojasnil Saša.
Govoril je leno, brez vse nade, neprijetno mi je bilo, poslušati njegovo nepotrebno, nerodno laž, zelo sem se čudil njegovemu kljubovanju. Pretepli so naju in nama najeli za spremljevalca bivšega ognjegasca, starca z zlomljeno roko; ta nama je moral slediti, da bi Saša ne mogel s poti k učenju. Toda to ni pomagalo: ko smo drugi dan prišli do klanca, se je bratranec nenadoma sklonil, sezulj če-
noge po stropu
velj in ga vrgel proč od sebe, sezul se drugega, ter ga vrgel v drugo stran, sam pa je v samih nogavicah zbezal čez trg. Starec je začel stokati, šel iskat čevljev, nato pa me je ves prestrašen popeljal domov.
Cel dan so se vozili ded, babica in moja mati po mestu okrog in iskali ubežnika; šele proti večeru so našli baso pri samostanu v gostilnici Čir-kova, kjer je razveseljeval publiko s plesom. Pripeljali so ga domov in celo pretepli ga niso. ker so bili zmedeni zaradi dečkovega molčanja; ležal je poleg mene na pogradu, molel kvišku, praskal s podplati in tiho govoril:
»Mačeha me ne ljubi, oče me ne ljubi in ded me tudi ne ljubi — kako naj živim z njimi? Povprašal bom babico, kje so razbojniki, pa pobežim k njim, —tedaj boste videli! Ali zbeživa skupaj?«
Jaz nisem mogel bežati z njim: v tistih dneh sem si napravil svoj načrt, sklenil sem postati oficir z veliko, svetlo brado, za to pa je bilo neobhod-tio potrebno, da se učim. Ko sem razložil bratrancu svoj načrt, je pomislil, nato pa soglašal z menoj:
»Tudi to je dobro. Ko boš ti oficir, bom jaz že ataman. in ti me boš moral loviti in eden bo ubil drugega, ali pa vjel. Jaz tebe ne bom ubil.«
»Jaz tebe tudi ne.«
Pri tem sklepu sva ostala.
Prišla je babica, zlezla na peč, pogledala na naju in začela govoriti:
»Kaj pa je. miški? Eh. sirotici!«
Ko naju je namilovala. je začela zmerjati Sašino mačeho, debelo teto Nadježdo, hčerko nekega gostilničarja; nato je začela zmerjati mačehe sploh, očime, nato pa nama je pripovedovala zgodbo o tem, kako je modri Jona, ko je bil še otrok, imel s svojo mačeho božjo sodbo.
Drugi dan sem se prebudil ves v rdečih lisah, napadle so me osepnice. Prenesli so me v zadnjo podstrešno sobo, in dolgo sem ležal tam oslepljen, trdno zvezan na rokah in nogah s širokimi povoji, preživljajoč, divje blodnje, katerih ena bi bila skoraj moj konec.
Obiskovala me je samo babica, pitala me je kakor otroka in mi pripove dovala brezkončne, vedno nove pravljice. Nekega večera, ko sem že prihajal k zdravju in sem bil razvezan, — le prsti so bili še poviti v rokavice, da bi si ne mogel razpraskati obraza. — se je babica zakesnela in ni prišla ob navadnem času; to me je razburilo in naenkrat sem jo zagledal: ležala je za vrati na prašnih tleh sobe, z obrazom navzdol, z razprostrtimi rokami, nien vrat je bil prerezan čez pol. kakor pri stricu Petru, iz kota, iz prašnega Somraka pa se je plazila k njej velika mačka m poželjivo širila zelene oči.
Planil sem s postelje, predrl z nogami in ramami okvirje okna in padel na dvorišče v kup snega. Ta večer so bili pri materi gostje, nihče ni slišal, kako sem prebil šipe in polomil okvirje, ležal sem dolgo časa v snegu. Ni česar si nisem zlomil, le roko sem si izpahnil v rami in zelo sem se obrezal s steklom, toda noge so mi ohromele in tri mesece nisem mogel geniti z njimi; ležal sem in poslušal, kako se vedno bolj šumno oživlja hiša, kako po-gostoma tam doli loputajo vrata, kako mnogo ljudi prihaja in odhaja.
Po strehah je hrumel sneženi me-tež, za vrati na podstrešju je godel veter, mrtvaško je pelo v žlebu; meteži so bobneli, po dnevi so krakale vrane, v tihih nočeh pa je prihajalo s polja melanholično tulenje volkov, — pri tej godbi mi je raslo srce. Nato je boječe in tiho, pa z vsakim dnem prijazneje začela pogledovati plašna vesna z žarečim očesom marčevega solnca, na strehah in na podstrešju so zategnili mački, pomladno šumenje je pro-niknilo skozi stene.
Prišla je babica; vse pogosteje in huje so dišale njene besede po žganju,
Sama mi je bila začela pripovedovati o očetu; prišla je bila nekoč trezna, žalostna in utrujena in je začela: »V sanjah sem videla tvojega očeta : šel je po polju, z orehovo palico v roki, požvižgaval, za njim pa je tekel pisan pes in molel jezik iz gobca. Vedno pogosteje sanjam o Maksimu Sa-vatejiču, gotovo bega njegova nemirna duša in išče pokoja . . .«
Nekoliko večerov za povrejo mi je pripovedovala zgodbo o očetu, ki je bila tako zanimiva, kakor vse njene štorije: oče je bil sin nekega vojaka, ki je prišel do oficirja in bil zaradi svoje grobosti do podrejenih mu poslan v Sibirijo; tam v Sibiriji nekje se je rodil moj oče. Živel je slabo, že izza mlada je imel navado, pobegniti od hiše; nekoč ga je dedek s psi iskal po gozdu kakor zajca, drugikrat pa ga je, ko ga je dobil, začel tako pretepava-ti. da so morali sosedje odnesti otro-ca in ga skriti.
»Ali majhne otroke vedno pretepa-vajo?« sem vprašal, babica pa je mirno odgovorila:
»Vedno.«
Očetova mati je bila zgodaj umrla,
nato je začela nositi s seboj velik bei I >n ko ie dovršil devet let, je umrl tu-- - -	-	-	-	-	■	-•	I	di	dedek,	očeta je vzel k sebi neki mi-
zar. ga vpisal v ceh mesta Perm in ga začel učiti svoje obrti; toda oče je zbežal od niega, vodil je slepce po sejmih, s šestnajstim letom je prišel v Nižnij in začel delati pri mizarju Kol-Činu, ki je prevzemal delo na ladjah. Z dvajsetim letom je bil že dober le-sorezec in tapetnik. Delavnica, kjer je delal, je bila vštric z dedovo na Ko-valiku.
(Dalie prihodnjič.)
fpomlnlajte jeCMD
čajnik, ga skrila pod mojo posteljo, pomežiknila in dejala:
»Ne povej, ljubček, dedu o tem!«
»Zakaj pa piješ?«
»Ni ti treba vedeti! Ko dorasteš — že zveš . . .«
Požrla je iz čajnika, otrla ustnice z rokavom, se sladko nasmehnila in vprašala:
»Nu, dragi moj. o čem sem ti pripovedovala včeraj?«
»O očetu.«
»Do katerega mesta sem prišla?«
Spomnil sem jo in dolgo je potem tekla njena skladna beseda kakor potok.
Sledeče srečke drž. razredne loterije
kupljene v Zadružni hranilnic; r. z. z o. z. v Ljubljani. Sv. Petra cesta št. 19» oziroma v upravi Veternika, Maribor, so bile izžrebane dne 15 novembr* *
Din 2000 so zadele srečke 15.449, 53.482, 48.571
Snežni čevlji, galoše vseh najboljših svetovnih znamk po brezkonkurenčnih ce-ahn pri Jos. Moravec, Maribor, Slovenska ul. 12. Popravila se sprejemajo. 27a
Brivski pomočnik,
zanesljiva moč, se sprejme. Plača dobra. Dopise z referencami poslati na »Salon Dobaj«, Maribor, Gosposka 36.	1674
»Restavracija pri
Vsako soboto
klavnici«.
in nedeljo
mesene, leferne in krvave klobase
Se priporočata 1680	E.	A.	BIRTIČ.
Po Din 500 pa so zadele naslednje štev.:
14.139, 76.704, 76.723, 5.715, 5.702, 15.486, 15.402, 30.969, 49.372, 40.575, 53.459 53.495 66.646, 66.698, 91.742, 115.621, 115.696, 115.656, 115.670, 115.666, 8.001, 8.058,8004 9.722, 9.762, 9.708, 11.582, 11.502, 20.827, 20.878,	34.173,	48.511,	48.541,	48.529,
48.536,	59.314,	59.382,	60.870,	70.213,
70.227,	71.894,	83.291,	83.203,	83.237,
83.274,	83.290,	86.355,	86.351,	86.353,
96.918,	96.994,	96.913,	96.952,	97.708,
110.159,	111.101,	39.133,	120.172,	120.179,
H0.106,	111.101,	39.133,	120.172,	120.179,
120.117,	120.110,	123.400, 24.291,	58.032,
58.071, 58.035, 61.219, 70.213 70.227 71.894 73.639, 73.608, 82.503, 87.H7, 87.189 99.590 99.535, 99.600, 110.761, 110.706.,
*
Dobitke bomo izplačevali od 17. decembra do 31. marca 1928.
Beograd, 17. uov.
Danes so bili izžrebani nasiednji večji dobitki:
20.000 Din dobi srečka 122.905.
Po 10.000 Din dobijo srečke 862 in 99.325.
Po 4000 Din dobijo srečke 49.822 49.978 55.295, 90.513 in 115.554.
Po 2000 Din dobijo srečke: 3470,5724, 8398, 9068, 10.895, 13.213, 14.991, 15.803, 15.925, 18.221, 26.930, 28.455, 31.266,31.587 33.667, 34.086, 34.510, 35.374, 36.233,37740 39.985, 41.156, 43.345, 44.028,45.509,46.713 46.873, 48.761, 53210, 58.972,59.358,60.960 66.146, 69.169, 69.381, 69.606 69.981 74.601 75.404, 78.792,78.894, 80.402, 81.320, 81.726 82.106, 86.006, 88.247,88.852, 93.765,95.113 97.664, 98.345, 98.864, 100.340, 100.546, 101.534, 106.523, 107.043, 108.871, 109.222, 109.782, 110.348, 110.358, 110.678, H2.U4, 112.555, 113.013, 116.282, 118.452, 120.276, 120.666, 121.234, 122.175, 123.588, 124.415.
Prodiia hiše v Mars
Stečajnina Slavenske banke prodaja svojo hišo v Mariboru, Slovenska ulica št. 36 (zemljiška parcela 6/1 in 6/2). Reflektanti naj vpošljejo svoje ponudbe upravitelju konkurzne mase dr. Aleksandru Horvatu, odvetniku v Zagrebu, Hatzova ulica št. 14, najkasneje do 10. decembra 1927.	1681
AVARNA JADRAN
v soboto in nedeljo pri normalnih cenah
ONCERT
Povsod poznano Sirkovo
kislo z e J
se od danes dobi zopet pri
J. Slrk-u, preje Holasek - Maribor
Glavni trg - Rotovi
1361
NAJPRIMERNEJŠA
MIKLA f 2EVA
DARILA
so kovčki, usnjate torbice, listnice, denarnice, tobačnice, nahrbtniki, gamaše i. t. d.
Vse to se dobi v veliki izbiri in po zmernih cenah pri
Ivan Kravos, Maribor
Aleksandrova cesta 13 v Telefon 207
vajenec
(z nekaj nine dobe ima pred-noit) se tikoi sprejme pri
Ivanu Slrk-u profe Holasek« Maribor
Glavni trg-Rotovž 1681
SVErUVNl PM'ENFT
„ZEPHIR
Lesna trajno goreča Reč z zračno kurjavo
©
10 i
Prvovrstno
ondnliranle
in rezanje „bubi frizure* v higijeničai brivnici
VJekoslav Gjurin
Maribor, 3urtl(cva ulica 9
* 10 kg drv ogreval sobo skozi 24 or j! ufSPMItf. tvornlea po«
Zastopstvo za Maribor Jeteznina
PtMTER A----------------
'Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovlčv Mariboru, Tiska Mariborska tiskarna d, d., predstavnik
,£ i A ft Jc O C e t e 1 a v Maribor«