PoSfnfna plačana v gotovinf
Cena 1 Din
Leto M. (IX.), štev. 140
Maribor, četrtek 21. junija 1928
»
fVTKAi
€€
izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun prt poštnem ček. zav. v Ljubljani, št. 11.409 Velja mesečno, prejoman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455.
Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št 13
Oglasi po tarifu
Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica #.4
OoozIclJa zapusti Beograd
VSI STIKI Z VLADO IN RADIKALI PRETRGANI. - PLENARNA SEJA KDK V SOBOTO V ZAGREBU.
BEOGRAD, 21. junija. Poslanski klub Kmečko-demokratske koalicije je Smel danes opoldne sejo, na kateri je sprejel dalekosežne sklepe, o katerih bo izdan popoldne poseben komunike.
Vaš poročevalec je zvedel, da so bili sprejeti sledeči sklepi:
1.	V sedanjo narodno skupščino, ki je okrvavljena s krvjo mučenikov za ravnopravnost se klub KDK ne vrne več.
2. S sedanjo vlado so pretrgane vse zveze in odklonjen tudi vsak na* daljni stik.
3. Poslanci KDK odklanjajo vsak stik z radikalskim poslanskim klubom.
4. Za soboto, po pogrebu žrtev je sklicana v Zagrebu plenarna seja kluba KDK, na kateri se bo sklepalo o nadaljnih ukrepih.
Organizirana zarota proti
voditeljem opozicije
SENZACIJONALNA RAZKRITJA VOD STVA KMECKO-DEMOKRAT. KOALICIJE O SKRBNO PRIPRAVLJENEM ATENTATU NA VODITELJE OPOZICIJE.
BEOGRAD, 21. junija. Vodstvo poslanskega kluba Kmečko=demokraiske koalicije je izročilo danes sodišču nepo-bitne dokaze, da je bil včerajšnji atentat skrbno pripravljen in organiziran. Že več tednov so se sestajali mlajši radikali in tudi nekateri demokratski poslanci v gostilu: 3rbski kralj«, kjer so se posvetovali, kako naj bi se odstranila Radič in Pribičevič. Skovana je bila pravcata zarota. Ker se je ponesrečil dokaz s preiskavo Radičevega duševnega stanja, so zarotniki sklenili, da eden izmed njih ubije vse člane vodstva. Ker se ni niliče prostovoljno javil, je odločil žreb in je padla kocka na Punišo Račiča, ki je nalogo tudi prevzel in izvršil. Na usodni seji je bilo tudi mnogo drugih radikalov oboroženih s samokresi. Pričakovali so namreč, da bo opozicija nastopila proti atentatorju, nakar bi se razvila prava bitka, v kateri bi bili pobiti sploh vsi voditelji opozicije.
BEOGRAD, 21. junija. Poslanski klub Kmečko-demokratske koalicije je imel včeraj popoldne sejo, na kateri je ugotovil sledeče:
Odkar je beograjski vladni list »Jedin-stvo« proglasil uboj za potrebno sredstvo v borbi proti opoziciji in njenim voditeljem, je postala atmosfera v parlamentu vedno bolj napeta. Od časa do časa so dobivali poedini člani Kmečko-demokrat-ske koalicije zaupna svarila, naj se ne iz* postavljajo, češ da so se nekateri vladni poslanci dogovorili za atentat. Tako so nekateri prijatelji že v torek posvarili poslanca dr. Savo Kosanoviča, naj se čuva radikaia Lune Jovanoviča, ki da kuje proti njemu nevarne načrte.
V	torek zvečer je poslanec Puniša Račič v kavarni »Ruski car« pripovedoval nekaterim svojim prijateljem, da bo v sredo izvršeno veliko dejanje. V torek je vložil nujni predlog, ki so ga podpisali razni radikalni in klerikalni poslanci, v katerem je predlagal, da naj se ugotovi duševno stanje Stjcpana Radiča. Predlog jc končava! z besedami: »Ta predlog stavljam kot nujen predlog zato, da se Izognemo nezaželjenim dogodkom, ki bi »nogll sicer nastopiti.
To jo pač najboljši dokaz, da Je odločb lev glede atentata padla že v torek.
Značilno je dalje, da je že v torek radikalni poslanec Toma Popovič grozil obema voditeljema KDI<, z ubojem. Ko je Posl. Drljevič sedel dopoldne na skupščinski seji v razgovoru z radikalnim poslancem Parežaninom v radikalni klopi,
je stopil Toma Popovič k Parežaninu in mu dejal: »Ne dovoli, da sedi Drljevič poleg tebe. Njemu danes ni mesta v naših klopeh.«
Že takoj početkom včerajšnje seje narodne skupščine so poslanci opozicije izražali težke slutnje in šepetali med seboj, da se pripravlja nekaj strašnega. Med govorom posl. Puniše Račiča je dr. Perman vznemirjen vstal, stopil k pred* scdniku dr. Periču in mu dejal: »Gospod predsednik, opozarjam vas, da pripravlja okolica posl. Račiča umor. Prosim vas, prekinite takoj sejo, da se ne zgodi kakšna nesreča.« Predsednik dr. Perič pa se je nasmehnil in odvrnil: »Taka domneva je dokaj neverjetna.« Nato je stopil še posl. Pribičevič k predsedniku dr. Periču in ga opozoril: »Pazite, gospod predsednik pripravlja se umor! Opozarjam vas, da je cela vrsta radikalnih poslancev o-borožena s samokresi!«
Iz vsega tega je razvidno, da nikakor ne drži trditev, na katero se sedaj opira vlada, da bi odvrnila od sebe težko breme odgovornosti za zločin, češ da gre le za oseben zločin Puniše Račiča in njegovo izključno osebno razračunavanje z nekaterimi člani opozicije.
Stanje ranjenceu
BEOGRAD, 21. junija. Svetozar Pribičevič je danes posetil ranjene poslance v bolnici. Stanje Stjepana Radiča se je sinoči po operaciji poslabšalo, davi pa zopet nekoliko zboljšalo. Nevarnost pa še vedno ni minila. Najbolj kritičen je položaj dr. Pernarja, ki ima prestreljena pljuča in sc je pridružila tudi že pljučnica. Posl. Gran-dja čuti strašne bolečine v roki, ker ima razbito kost. Sicer pa je izven nevarnosti.
Rtentator u zaporu
BEOGRAD, 21. junija. Atentator Puniša Račič je bil žq izročen v zapore sodišča. Je popolnoma hladnokrven in ciničen. Mirno čita liste in pu-ši cigaro, kakor da se ne bi bilo ničesar zgodilo.
U držaui mir
BEOGRAD. 21. junija. Ministrski svet je imel danes sejo, po kateri sta odšla dr. Korošec in general Hadžič v avdijenco. Ministri izjavljajo, da vlada v državi mir in da so bili manjši izgredi le v Šibeniku in Vinkovcih.
Preuoz Paula Radiča in dr. Basarička u Zagreb
BEOGRAD, 21. junija. Danes ob 4.30 popoldne prepeljejo trupli obeh umorjenih poslancev Pavla Radiča in dr. Basarička na kolodvor. S posebnim vozom, ki bo priklopljen zagrebškemu večernemu vlaku, odpeljejo nato trupli v Zagreb, kjer bosta postavljeni na mrtvaški oder v Seljač-kem domu. Že nocoj odpotujejo poslanci KDK korporativno v Zagreb. Pogreb se bo vršil najbrže v soboto, točen spored določijo zagrebške organizacije KDK.
Davi ob 11. se je vršila v katoliški cerkvi v Beogradu maša zadušnica za padle žrtve, kateri so prisostvovali vsi poslanci KDK, dalje ostali člani opozicije ter Ljuba Davidovič z nekaterimi prijatelji.
Poslanski klub KDK je prejel že do-sedaj nad 400 sožalnih brzojavk iz vseh pokrajin države, med temi 150 iz Srbije.
Po zadušnici je vaš poročevalec vprašal Ljubo Davidoviča, ali res nameravajo demokratski ministri demi-sijonirati. Davidovič je odgovoril: »Kakor vidite, ni demisije, in sploh ne vemo, kaj naj storimo. Sami vidite, kako se stvari razvijajo!«
Kralj ob bolniški postelji Stjepana Rabiča
Tragedija v narodni skupščini je napravila na kralja porazen vtis. Čim ga je dvorni maršal Dimitrijevič obvestil o strašnem krvolitju, je kralj takoj — ves razburjen — vprašal: »Kje so ranjeni po* slanci?« Takoj nato se je odpeljal v ki-rurgični oddelek splošne bolnice, kjer je ležal Pavle Radič že mrtev in je gorela poleg njega mrtvaška sveča. Kralj je za trenutek molče obstal ob truplo nesrečne žrtve, nakar je odšel v operacijsko sobo v drugo nadstropje, kjer so zdravniki dr- Kostič, dr. Kosanovič in dr. Koen pravkar operirali Stjep. Radiča. Iiodnik je bil poln občinstva, med njim številni poslanci KDK. Poleg Stjepana Radiča je stal ob operacijski mizi Svetozar Pribičevič, silno potrt. Z največjo pozornostjo je sledil vsaki gesti zdravnikov, ki jih je skoro neslišno obenem izpraševal o vsem kar se je dogajalo. Ko se je pojavil kralj, je nastala splošna tišina- Vse oči so bile uperjene v njega. Naglo je stopil v operacijsko sobo, pozdravil Radiča, ki je ležal brez narkoze na mizi, s kimanjem glave, se nato sklonil k njernu in mu zaJ šepetal na uho besede: »Ne bojte se, vse bo dobro!« Radič je kljub onemoglosti prijel kralja za roko, mu jo poljubil in rekel; »Veličanstvo, meni ni za> življenje. Toda pri življenju moram ostati, ker nas čaka še mnogo dela!«
Opozicija odklonila pogreb na bržaune stroške
BEOGRAD, 21. junija. Poslanski klub KDK je Imel danes sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da se bo vršil pogreb padlih tovarišev na stroške kluba. Na vprašanje novinarjev, ali to pomeni odklonitev pogreba na državne stroške, je eden izmed poslancev odgovoril: »Da, odklanjamo sklep vlade, da bo ona plačala stroške pogreba. Ubiti so bili na. njihove, pokopani pa bodo na naše stroške!«
Položaj u Zagrebu
ZAGREB, 21. junija. Strašna tragedija je tu silno vznemirila duhove. Mahoma so bili vsi javni lokali in trgovine zaprti, mesto pa se je ovilo v črnino. Na tisoče in tisoče ljudi je demonstriralo po ulicah in je bila ponovno nevarnost, da pride do krvavih spopadov. Le nastopu posl. Pre= davca, ki je imel na množice pomirjevalen govor ter je obenem pozval policijo, naj se izogiba vsakih provokacij, se je zahvaliti, da ni prišlo do izgredov- Le na Jelačičevem trgu je prišlo do manjših spopadov, pri katerih je bilo 6 stražnikov lahko ranjenih. Ponoči so se demonstranti nenadoma pojavili pred stanovanjem vladinovca, veleindustrijama Arka in mu razbili vse šipe. Nastopila pa je takoj policija, ki je potem demonstrante rkzgnala.
Zriue in n jihoue,smrtne rane
BEOGRAD, 21. junija. Sinoči je bila izvršena obdukcija trupel ustreljenih poslancev Pavla Radiča in dr- Basarička. Obdukcija je dognala, da je zadel projektil Pavla Radiča v hrbet, prebil srce in zapustil telo spredaj med petim in šestim rebrom. Rana je bila smrtna. Pri dr. Ba-saričku je prodrla krogla levo prsno stran, šla skozi srce in zadela telo zopet v boku- Toda ta poškodba je bila smrtna.
Uukičeuič in Korošec
BEOGRAD, 21. junija. Ministrski predsednik Velja Vukičevič je danes ponovno konferiral z notranjim ministrom dr. Ko* rošcem o položaju in ukrepih, ki naj jih podvzameta. Zdi se pa, da si še nista na jasnem, kako stališče naj zavzameta na-pram krizi, v katero sta zašla-
Pribičeuič o položaju
BEOGRAD, 21. junija. Svetozar Pribičevič je davi po posetu ranjenih poslancev sprejel novinarje in jim izjavil o položaju sledeče: Položaj je šilno resen in sploh nihče ne ve, kako se bo našel izhod iz sedanje krize, v katero smo prišli po tem brezprimemem krvolitju. Poslanski klub KDK bo imel popoldne sejo, na kateri bo sklepal o svoji nadaljni taktiki proti sedanjemu absolutističnemu režimu.
Osumljen vloma v Poljčanah in Kranja
je neki Anton Tišaj, katerega je sedaj aretirala zagrebška policija. Mož ji je bil že od poprej znan in sedaj ji je bil še po* sebno sumljiv, ker je očividno razpolagal z velikimi denarnimi svotami. Preiskava je to potrdila. Tišaj je imel pri sebi 71.000 Din in okrog 4000 šilingov. Imel je tudi motorno kolo, katero si je kupil na velesejmu v Ljubljani, od koder je prišel v Zagreb. Ker sumljivega možake dalje časa niso videli v Zagrebu, je gotovo, da je v tem času nekje drugje vršil dobre »posle«. Sumljivca so takoj daktiloskopirali ter odposlali ta materijal tudi drugim policijam, v prvi vrsti pa v kraje, kjer so se
v	zadnjem času izvršili vlomi in tatvine. Mariborski policijski komisarijat ima nekaj odtisov prstov vlomilca, ki je v noči od 21 ■ do 22. maja vlomil v pisarno zaloge piva Malitsch v Poljčanah ter odnesel 15.000 Din gotovine in nekaj dokumentov. Daktiloskopični materijal Zagreba in Maribora se sedaj primerja. Domneva se tudi, da je mož iz Zagreba iz* vršil tudi vlom v podružnici Zadružne gospodarske banke v Kranju. S pomočjo daktiloskopije se bo mogoče posrečilo pojasniti vlom v Poljčaah. Težave dela samo to, da se je toliko ljudi kretalo pred policijo-na torišču zločina- —•
Stran
Wfarff*or«lrT V F C F P N ? K Ttrfri
V	Martborg, 3nc 21. V!- 19M.
MHHHBHHDHBHHIBHMBHItfHMBMHHMMflUkJu....
Atentator In njegove žrtve
Atentator Puniša Račič
Narodni poslanec Puniša Kačič, ki je oddal včeraj v skupščini usodne strele, je Črnogorec in se je že pred vojno odlikoval kot propagator velesrbstva. Med svetovno vojno bil glavna priča v znanem solunskem procesu proti polkovniku Di* mitrijeviču in tovarišem, ki so bili potem ustreljeni. Kot politik je strasten radikal in ga je stranka za njegovo brezobzirno nastopanje proti političnim naprotnikom .nagradila s številnimi koncesijami, med drugimi tudi z eksploatacijo gozdov v Metohiji Zadnja leta se je sploh že prišteval med industrijalce- Zadnje dni se je ponovno izrazil, da bi bilo treba Radiča in Pribičeviča umoriti in je zločin končno v resnici sam izvršil. Puniša Račič je star 40 let.
Paule Račič f
Narodni poslanec in minister n. r. Pavle Radič je bil poleg Stjepana Radiča najuglednejši zastopnik Hrvatske seljač-ke stranke. Star je bil 48 let. Dovršivši gimnazijo v Zagrebu in Trgovsko šolo v Pragi, se je vrnil na Hrvatsko in se takoj posvetil zadrugarstvu. Kot tak je temeljito proučaval težnje naroda in postal kmalu njegov miljenec- Pavle Radič je bil široka, tipično slovanska duša, ki je čutila veliko poslanstvo Slovanov, pose’ bno kmečkega življa. Vrh tega se je izkazal kot trezen in realen politik. Za poslanca je bil prvič izvoljen 1- 1923 in nato ponovno 1. 1925 in 1927. V burnih dnevih je prečital v narodni skupščini znano
zgodovinsko deklaracijo HSS, s katero se je odrekla republikanskega programa ter priznala državo in ustavo. Se isto leto je postal potem minister za agrarno reformo in je ostal r.a tem mestu do 15. aprila 1926. Z .ljsgotfo smrtjo je zadda Hrvatsko seljačko stranko nenadomestljiva izguba. Pvale Kadič zapušča ženo in 6 nekreskrbljenih otrok.
Dr. Bjuro Basariček f
Narodni poslanec dr. Gjuro Basaričdk, star 44 let, je rodom iz Zagreba, kjer je bil tudi promoviran zs doktorja prava-Dočim je bi’, njegov pokojni tovar 15 > »v-le Radič duša zadrugarstva med hrvat-skim narodom, se je on v službi svojega naroda posvetil predvsem karitativnemu in socijalnemu udejstvovanju. V svetovni vojni si je pridobil kot tajnik Narodne Zaščite, ki je imela nalogo, da skrbi za sirotinjski naraščaj, naravnost nevenijive zasluge. Rešil je s svojim plemenitim delom tisočem in tisočem gladnih otrok življenje. Ko je bil po vojni izvoljen za poslanca HSS, se je pričel baviti posebno s socijalnimi vprašanji, zlasti s problemom kolonizacij. V aktivne kraje Slavonije je preselil iz siromašnega Zagorja na stoti* ne rodbin in postavil temelj mnogim novim seljaškim domačijam. Poleg tega se je marljivo udejstvoval tudi kot publicist. Znamenit je bil njegov lanski nastop v parlamentu, kjer je opozoril na delovanje »tajnih sil«, ki hočejo voditi našo notranjo in zunanjo politiko.
Mariborski in dnevni drobi ž
Mariborska porota
Maribor, 21- junija.
Nepoštena poštna uradnica
Danes je poslednji dan poletnega zasedanja mariborske porote in se vršita dve razpravi, ena proti bivši poštni uradnici Slavi Horvatovi, obtoženi hudodelstva tatvine in druga proti Ferdinandu Rajšpu radi hudodelstva težke telesne poškodbe.
Glasom obtožnice je 221etna Slava Horvatova, omožena poštna uradnica v Radencih, ukradla dne 2. maja zapečateno denarno pismo z vsebino 18.000 Din. Prvi, ki je opazil, da manjka pismo z o* menjeno vsoto, je bil pomožni poštni spre vodnik Ivan Majcen, ki je 2. majnika o-pravljal ambulantno poštno službo v vlaku Hodoš—Maribor. Iz Ivanjkovcev je poslal tri brzojavke: na načelstvo era-ričnega urada v Mariboru, na pošto v Radence, preko katere je moralo iti pismo, in na poštno direkcijo v Ljubljani. Ko je poštar Vutkovič dne 3. maja zjutraj zaslišal obtoženko in slugo Staneka, sta oba izjavila, da sta pravilno odpravila denarno pismo. Obtoženka je ponovno zatrjevala, da pisma nima, da ga ni vzela in se je pričela celo jokati. Dne 8. majnika pa je bil storilec po naključju izsleden.
Horvatova le namreč dne 3. majnika zjutraj prišla na železniško postajo, kjer je prosila soprogo postajenačelnika, da zapečati z voskom s seboj prinešeno pismo, ga opremi s privatnim žigom in ga izroči njeni materi, ki pride ponj. Napro-šena gospa je to storila in izročila pismo sestri obtoženke, ki pa ga je dala nekemu natakarju v Gornji Radgoni s prošnjo, da ga odpošlje na Stano Šprohar v Mariboru in napiše svoj naslov kot od* pošiljatelj. Natakar ni vedel za kaj gre in je prošnji ustregel. Pismo pa je k sreči dobil, 6. majnika vrnjeno, ker je bil naslovnik v Mariboru neznan- Šproharjeva je namreč odpotovala v Dalmacijo. Nato je bil poverjen s predajo pisma Horvato-
vi	neki Pignar, ki pa je že bil slišal o tatvini na pošti in o reviziji s strani odposlanca direkcije ter je sumljivo pismo erostavno oddal poštarju v Radencih. — Ob prisotnosti orožnika je poštar zahteval od Horvatove, naj odpre pismo, kar je tudi storila. Čeprav je bilo v njem 10-500 Din, je obtoženka tajila, da bi bila ona ukradla denar; bila pa je takoj areto-vana. Kasneje pa je priznala in povedala tudi, kje je ostali denar. Našli so vsega skupaj še 16.900 Din.
Obtožena Horvatova je tudi pri današnji razpravi odkrito priznala dejanje. Zagovarjala se je z bedo, ki jo je tiščala v zakonu. Na podlagi pravoreH porotni-
kov; ki so s sedmimi glasovi zanikali krivdo — Horvatovo je zagovarjal odvetnik g. dr. Koderman — je bila obtoženka oproščena. Javni obtožitelj je bil državni pravdnik g. dr. Hojnik, v senatu gg. vdss. Guzelj, dss Zemljič in dss dr. Tombak, zapisnikar g- Filimonov.
Bitka med Eramčani
Sovraštvo med fanti gornjega in spodnjega Frama je privedlo dne 25. marca do pravcate bitke, ki je imela na obeh straneh fronte težke posledice, ki se razpravljajo danes deloma tudi v porotni dvorani. 201etni samski lončar Ferdinand Rajšp je obtožen, da je ob tej priliki s strelom iz vojaške puške težko poškodoval Antona Legata, ki sta mu ohromeli leva roka in noga in je trajno nesposoben za izvrševanje svojega poklica.
Obdolženec Ferdinand Rajšp je takoj, ko je uvidel, da bo prišlo do pretepa med obema skupinama, šel domov po vojaško puško in se vrnil z njo baš v tre3 nutku, ko je njegov tovariš Avgust Štru-kljec pribežal k svoji grupi in izjavil, da so gornji Framčani pobili Ivana Šlebin-gerja.
Obdolženec Ferdinand Rajšp je skočil v smeri proti gornje-framskim fantom in ustrelil proti njim iz vojaške puške. Kro-glja je zdrčala Jožefu Brodnjaku ob desnem rokavu in je prodrla Jakobu Skledarju klobuk. Bila je tedaj resna nevarnost za telesno varnost ljudi, dasi se ni pripetilo nič hujšega- Kmalu nato je u-strelil obdolženec drugič za gornje-fram* Skimi fanti in zadel Antona Legata v glavo od zadaj. Anton Legat je dobil smrtno nevarno poškodbo. Poškodba je imela za posledico popolno ohromelost leve roke in leve noge, kar pomeni trajno nesposobnost za samostojni življenskl pridobi-tek.
Obdolženec priznava dejanje. Zatrjuje, da je hotel le postrašiti framske fante. Toliko obtožnica.
Evidenca Izseljencev.
Vsi, ki imajo svojce v prekomorskih krajih (v Ameriki ali drugod) ali kje dru* gje v inozemstvu, kjer stalno stanujejo, da si zaslužijo kruh z delom ali kakorkoli, se vabijo, da to do 1. julija javijo pismeno ali ustmeno mestnemu magistratu, konskripcijski urad. —
Ženska obrtna In gospodinjska šola »Vesna« v Mariboru
priredi 24. in 25. t- m. razstavo perila, oblek in vezenin. Razstava je odprta od
9.—12. in od 14—19 ure. —
Oblastno načelstuo 5D5 za mariborsko oblast
je odposlalo danes v Beograd sledečo brzojavko:
Klub Seljačko - Demokratske koalicije Beograd:	Oblastno	načelstvo SDS za
mariborsko oblast globoko obžaluje in obsoja zločinstvo, katerega žrtve so postali odlični borci za pravico in poštenje ter izreka klubu in robinam padlih in ranjenih iskreno sožalje. — Dr. L i p o 1 d, predsednik.
.Utisi beograjske žaloigre u fDariboru
Nekam nervozen je bil včerajšnji pred* poldan v Mariboru. Kakor tesna slutnja, ki ji ni bilo najti razlage, je ležala nad našim mestom in vprašanja kakor odgovori med prijatelji so bila čudno kratka. Vse je bilo pod nekim čudnim dojmom nečesa velikega- In potniki, ki so prispeli iz Zagreba, pripovedujejo o istih vtisih.
Prva alarmantna poročila so se razširila po Mariboru dobre pol ure poprej, predno so uredništva sprejela kratka ofi-cijelna poročila. Okrog poldne, ko je pri’ hrumela nad mesto nenadoma nevihta s točo — so bila objavljena prva poročila. Ko se je nevihta polegla, so posamezniki hiteli v Jurčičevo ulico in na Aleksandrovo cesto čitat, kaj je na stvari. Vsem se je namreč neverjetno zdelo, da je kaj takega v naši državi mogoče. Mnogo neverjetnih Tomažev je zmajalo z glavami, češ — saj ni tako hudo — časopisi »lažejo«. V naprednih in trezno mislečih kro gih je zavladala velika in pojmljiva kon-sternacija; kajti nadvse tragičen zgodovinski dogodek je v historiji civiliziranih parlamentov osamljen. — V taboru pa, kjer so blagoslavljali vidno »plodonosno« delo svoje stranke, ki je za skledo leče prodala velesrbski hegemoniji slovenstvo, avtonomijo, izenačenje davkov, ena kopravnost in druge partizanske šlager-je — pa je zavladalo nekam čudno razpoloženje. Vsak trezen somišljenik SLS se je zgražal, da se je krvavi pokolj izvršil ravno pod slovenskim notranjim mini* strom — dr. Korošcem.
Povsem razumljivo je, da so pod vtisom strašne in vso javnost pretresujoče novice padle tudi zelo vročekrvne izjave, katerih uresničenje bi privedlo do zelo resnih nastopov tudi — pri nas. Karkoli se pa dela z vročo glavo, seveda nikdar ne rodi pozitivnih sadov. Mirna presoja nad vse tragičnih dogodkov bo več koristila, kakor kakršnakoli nepremišljena akcija, ki se notabene ne bo dala s hladnim bajonetom zabraniti.
Značilna za miselnost naše napredne javnosti pa je ugotovitev, da je zvečer po dovršenih poročilih o posrečeni operaciji Stjepana Radiča ter o demisiji vlade — zavladal žarek malega zadoščenja v bledi nadi, da nam ostane veliki vodja KDK mogoče vendarle ohranjen. V slučaju njegove ozdravitve stavijo vsi tre-znomisleči svoje nade vanj.
Ohranimo mirno kril S stisnjenimi zobmi, molče, — a tudi s skritimi pestmi pričakujmo hladnokrvno razvoja dogodkov, dokler nas ne pokliče — Veliki časi
Polom v okraju 6or. Radgone
Čudne manipulacije klerikalnega oblastnega poslanca.
V Gornji Radgoni obstoja že dolga leta stara Posojilnica, močan zavod, ki je pa bil zadnja leta izključna domena klerikalcev in tudi njihova opora v političnem boju. Neomejeni gospodar zavoda je bil njegov tajnik Alojz Neudauer, ki mu je vodstvo SLS slepo zaupalo in verjelo, ga pustilo, da je ves% okraj teroriziral, ga izvolilo za oblastnega poslanca in ga v oblastni skupščini celo imenovalo za tajnika itd. Z nečuvenim terorjem je po zadnjih obč. volitvah v Gor. Radgoni postal koncem februarja t. I. tudi župan.
V soboto 16. tm. pa se je v Gor. Radgoni nenadoma pojavil revizor ljubljanske Zadružne Zveze. V nedeljo opoldne je Neudauer iz Gor. Radgone izginil. Ugotovljeno je, da se je odpeljal iz avstr, postaje Radgona neznano kam. Revizorju je pustil pismo, v katorem priznava, da je za svoje osebne špekulacije (lesno trgovino itd.) porabil krog 1,500.000 Din
denarja Posojilnice. Revizija, ki bo baje trajala 14 dni, bo morda dognala pravo stanje. Dne 19. tm. je prispel v Gor- Rad* gono tudi zastopnik Zadružne gospodarske banke.
Ljudstvo je silno razburjeno in trumoma prihaja po vloge. Posojilnica izplačuje začasno samo do 1000 Din.
Značilno je, da je bil v noči od 18. na 19. tm. izvršen v Posojilnico skrivnosten vlom in da so izginile baje razne važne listine.
Upamo, da bo ljubljanska Zadružna Zveza zadevo uredila tako, da ljudstvo ne bo trpelo škode. Afera je preveč žalostna, da bi jo izrabljali v politične namene. Ugotoviti pa moramo tu, da pada težka odgovornost na načelstvo in nadzorstvo, ki sta bila dolžna voditi posle zavoda in ne jih meni nič tebi nič prepuščati človeku, ki ga je vsa resna in trezno misleča javnost smatrala za politi* čnega avanturista, vodstvo SLS pa mu je slepo verjelo, ker je pač znal krepko udariti po političnih nasprotnikih. To se bo SLS še marsikje bridko maščevalo.
Razstaua meščanskih šol S o ;enije u mariboru
Letošnje poletje prinese Mariboru kar dva važna kongresa. Začetkom julija nas počaste meščanskošolski učitelji, v avgustu pa osnovnošolsko učiteljstvo. In to iz vse države. Ker je do državnega kongresa osnovnošolskega učiteljstva še mnogo časa za diskusijo in razmotriva* nje, se omejujemo le na kongres meščan-skošolskega učiteljstva, združenim z razstavo meščanskošolskega dela in truda, ki ima namen pokazati ljudstvu način in bistvo dela te panoge šolstva.
V	naši državi je meščanska šola zapostavljena- Dasi je v prosvetnem projektu prilično dobro argumentirana in podprta, vendar je za enkrat razširjena samo v prečanskih krajih. V Srbiji je samo na papirju, ker jo »zastopa«, in to zelo zelo slabo, nižja gimnazija, ki se je pokazala kot borna prosvetna panoga, ki nima izprašanega učiteljskega kadra, a še manj . uspešnega vzleta. Tako v Srbiji.
Evo, Slovenija bo pokazala, kaj premore dobro organizirana meščanska šola. Ne samo ljudstvu, temveč tudi prosvet-nim faktorjem, da enkrat doumejo klic onih »srednjih« slojev, ki se ne morejo , boriti v življenjeu brez intelektualne praktične podlage iz svojega tipa šol. Sicer, 'kdo naj vzgojuje naraščaj za napredno, I moderno, evropsko obrt in industrijo, ako ne baš dobra in prava meščanska šola?
Namen štiriletne meščanske šole ni ta, da pošilja absolvirance v uradniški kader, temveč da vrne sinove svoji grudi in da na ta način upotrebijo taisti znanje sebi jn kraju v korist. V mestih pa pošilja meščanska šola največ svojega naraščaja v obrtniški stran. Po ustroju in delu ima zato meščanska Šola izmed vseh šol naj* več in najožjih stikov z življenjem. To nam bo pokazala, upamo, tudi razstava.
Radovedni smo nanjo. Mislimo, da se nam bo pokazala v dobri luči. Dela bodo razstavljena v dekliške meščanski šoli v Cankarjevi ulici v dneh od 4—6. julija. Želeti je, da se je čimveč občinstva udeleži.
Za službo
v Splitu išče borza dela mehanika-spe-cijalista za avtogenično varjenje. Reflek-tant naj se takoj javi
Mnogi mariborski gledališki abononft
še niso poravnali svojih obveznosti. Ker je gledališka uprava napram nudila abonentom obljubljeno število predstav, smo upravičeni opozoriti abonente, da nemudoma poravnajo dolžne zneske, zlasti še. ker je gledališče v skrajno slabem finančnem stanju. —
Udruženle rezervnih oflclra I ratnlka
priredi v nedeljo 24. t. m. družabni Izlet za člane z rodbinami in vpeljane goste v Jarenino. Zbirališče ob 13. uri na glavnem kolodvoru. Pododbor Maribor- —
1248
ALF STE ŽE ČLAN VODNIKOVE DRUŽBE? ROK ZA PRIJAVO DO 30. JUNIJA.
Iz visokih ame< riških krogov
2
Ko spite
Vam ni treba imeti nl-kakih skrbi za perilo, ker
ŽENSKA HVALA
raztaplja nesnago tako, da drugo Jutro trebate perilo samo malo kuhati v rastopini, za katero vzamete
Schichtovo Terpentin milo
MILIJONAR, KI NE SME V ANGLIJO.
_ ODMEV STRELA PRED 22. LETI.
Angleži in Amerikanci si že od nekdaj medsebojno radi očitajo razne hibe v jav« nem življenju. Komaj se je novi angleški svet preko oceana dodobra usidral in organiziral, je že močno kritiziral svojo staro domovino. Stara domovina je seveda tudi kritična napram novemu, naglo se razvijajočemu svetu. Največ medsebojne kritike je glede pravosodja in javne morale. Večkrat se je že dogodilo, da so zabranili vpotovanje v Unijo kaki angleški junakinji senzacijonalnih procesov-Sedaj so pa v Southamptonu zavrnili ameriškega milijonarja Harry Thawa, ki si je hotel na svojem potovanju po Evropi ogledati predvsem Anglijo. Milijonar troši sedaj svoj denar v Parizu mesto v Londonu.
Zakaj so ga zavrnili? Zato, ker je pred 22 leti izvršil v New-Yorku umor, umor, ki je bil senzacija za ves svet in ki je razkril moralo gotovih visokih newyor-' ških krogov-
Ravno pred 22 leti so v New-Yorku v razkošnem vrtu na strehi neke sijajne palače uprizarjali komedijo »Mamm’zelle Champagne«. Med drugim dejanjem je vstal od ene mize, kjer je sedel do tedaj poleg mlade, lepe dame, mlad, eleganten gospod ter pristopil k drugi mizi, kjer je sedel starejši, tipični bonvivant. Mladenič mu je mirno dejal: »Zeno ste mi zapeljali, zato vas ustrelim!«
To je tudi storil. Morilec je bil Harry Thaw, umorjeni pa Stanford White. Tha\v je izstrelil ostale naboje v zrak ter se vrnil k svoji ženi z besedami: »Mislim, da sem te maščeval ter ti rešil življenje.«
Nekaj ur poprej je mladi Harry Thaw, sin milijonarja in ravnatelja pensilvanskih železnic, večerjal s svojo ženo, bivšo koristinjo Evelino Nesbit v restavra* ciji Martin. Naenkrat je stopil v ta lokal Stanford White. Mlada žena je prebledela in vstrepetala ter napisala možu na tilsek papirja: »To je ta lopov.« Thaw je listek papirja: »To je ta lopov.« Thaw je Malo pozneje sta obiskala predstavo, kjer se je odigrala tragedija.
Sest mesecev je preteklo med aretacijo in procesom. V tem času se je mnogo doznalo iz življenja Harry Thawa. Mladi mož je potrošil na leto najmanj pol milijona. Živel je silno razkošno, ni pa imel razvad, kakor Stanford White, ki se je izkazal kot razuzdanec in zapeljivec prve vrste. Posebno rafinirano je lovil revna, mlada dekleta. Tudi lepa Evelina Nesbit, ki se je preživljala kot model, je 17 let stara prišla v njegove roke. V palači, kjer ga je zadela smrt, je imel White, ki je bil arhitekt in milijonar, svoj atelje, ki bi po razkošju in orgijah, katere so se v njem uprizarjale, bolj spadal v jutrovo deželo.
Newyorška policija je vedela za Whi-tejevo početje, ni pa storila ničesar radi njegovega velikega vpliva in bogastva.
Proces proti Harryju je stal Thawovo rodbino težke milijone. Trajal je od 4. februarja 1907 do 12- aprila. Porotniki niso prišli do enotnega sklepa, ki je v Ameriki potreben za obsodbo.
Evelina se je borila ob strani svojega moža ter storila vse mogoče, da ga obvaruje pred smrtno obsodbo- Med razpravo se je mnogokrat ponavljala melo-dramična scena, ko je pripovedovala, kako jo je White zvabil v svoj atelje ter tam omotil z nekim praškom v čaši šampanjca. Leto pozneje je bila druga raz* prava. Ko so se 2. februarja 1908 vrnili Porotniki v sodno dvorano k razglasitvi sodbe, je bila dvorana skoraj prazna. To ni čuda, ker je porotniško posvetovanje trajalo 25 ur. Sodba se je glasila:
»Ni kriv, ker ob dejanju ni bil pri pravi zavesti.«
Po tej razsodbi je sodišče Thawa poslalo v blaznico, iz katere je po 6 letih utekel preko meje v Kanado. Medtem se je žena od njega ločila, ni pa izkoristila ugodnih prilik, ki jih je imela kot junakinja tako senzacijonalnega procesa. Živela je v veliki bedi. Po tolikih in tolikih letih se je Thaw zopet vrnil v Unijo- Sedaj je bogatejši kot je bila lcedaj poprej njegova rodbina in združen je zopet s svojo Evelino-
To je povest moža, ki ne sme v Anglijo radi odmeva strela pred 22. leti.
Beg izpod zakonskega jarma
V	Berlinu so uredili 15 sodišč, ki se ba-vijo samo z ločitvijo zakona. Ta sodišča ločijo na leto najmanj 30.000 zakonov. To je tudi za mesto, kakoršno je Berlin, veliko število. Med tolikim številom tudi kurioznosti ne manjka. Tako je bil slučaj, da se je neki 75 letni možak par mesecev po svoji zlati poroki zaljubil v neko 40 let mlajšo vdovo ter vložil tožbo na ločitev zakona, ker ga je zakonska boljša polovica ozmerjala s »starim oslom« ter mu prisodila zaušnico. Ta za* deva se je vlekla do zadnje instance in je mož povsod pogorel. Razprave za ločitev zakona po srebrni poroki so se pa v Berlinu v zadnjih letih že večkrat vršile. Ločitev zakona pa zahtevajo seveda tudi v Berlinu po veliki večini mladi zakonci-Nekateri procesi trajajo dolga leta. Tako je dobra tri leta trajal proces, ki ga je naperila žena nekega prokurista, ker ji mož že več mesecev ni odgovarjal z besedami, temveč samo z nekimi neartikuliranimi glasovi. Zaslišali so veliko število prič in veščakov glede teh glasov in glede občevanja v zakonskem življenju sploh-Končno je zmagala žena. Potrdilo se ji je, da se zakonska zveza ne more smatrati več za resno, če mož napram ženi nima več niti prave razumljive besede, temveč samo še neke živalske glasove. Ugotovitev teh »živalskih« glasov je pa v obliki sodnih in odvetniških stroškov požrla več tisoč mark. Neko sodišče si pa beli glavo s sledečo zadevo: Neki višji uradnik je vložil ločitveno tožbo proti svoji boljši polovici, ker je proti njegovi volji pristopila k nekemu športnemu klubu, ki goji »moderno linijo«. Žena odgovarja na tožbo, da ji je mož poprej večkrat dejal, da je že »premočna« — to se pravi — predebela. Da bi mu ustregla, se je za* tekla k radikalni kuri in ni ona kriva, če je pri tem postala premoderna. Sedaj se trudi mož z dokazovanjem, da je oh bil sploh proti vsaki kuri in vsaki »moderni liniji«. Izgleda, da bosta na ta način v gmotnem oziru postala oba »suha«.
Neuarno otroško zanimanie za iustico
V	Schonaichu pri Berlinu je več 13 do 14 letnih dečkov igralo sodno razpravo-Sin učitelja Thomasa je igral obtoženca. Sodniki so obtoženca obsodili na smrt na vešalih in da bo v igri vse združeno, se je takoj prešlo na izvršitev kazni. Pod drevo so otroci postavili kad, preko kadi so položili desko in na to desko je moral stopiti obsojenec. Na drevesu je bil medtem že deček, ki je igral rablja ter držal pripravljeno zanko. Učiteljev sinko je po svoje igral obsojenca na ta način, da je rezal strašne obraze in brcal naokrog. Ko je imel zanko na vratu, je pa tako močno brcnil, da je deska padla s kadi in da je nesrečni otrok naenkrat popolnoma pravilno obvisel. Deček na drevesu je v strahu sicer skušal vrv odvezati, a je s tem nesrečo Še pospešil. Ko so dečki svojega nesrečnega tovariša odsvobodili, je
bil že mrtev. Senzacije procesov in smrtnih obsodb so povzročile že več podobnih nesreč. Ko so na Češkem obesili roparskega morilca Leciana, se je tudi ravno taka strašna nesreča zgodila pri otroški igri v neki vasL
Zanemarjene moške noge
V	Grand Palaisu v Parizu je otvorjena razstava slik, na kateri je videti, kakor na vsaki razstavi, veliko število moških in ženskih portretov. Neki kritik piše v nekem pariškem listu silno ostro o načinu, kako postopajo slikarji z moškimi modeli. Moške, pravi kritik, umetniki nikdar ne idealizirajo kakor ženske in nikdar ne prikazujejo njihovih prednosti. Moški se na slikah nikdar ne smejejo in niso nikdar koketni. Nikdar tudi ni videti na slikah moškega, ki bi vsaj nekoliko pokazal svoje dobro formirane noge. Ali ima samo ženska noge? To bi človek skoro veroval, če gleda te slike. Kokoš, mačka, riba, konj in moški nimajo nikdar nog, ki bi vzbujale pozornost. Če bi jaz slikal, pravi kritik, bi dal moškim enake šanse kakor ženskam.
Sin šueh mater
Okrožno sodišče v Lvovu je imelo rešiti nenavadno zanimiv proces- Pri družini Kuzminski je služila neka deklica, imenom Moraska. Njej se je rodil sin, ki je dobil pri krstu ime Kazimir Moraski. Dete se je jako dopadlo zakonski dvojici Kuzminski, ki je bila brez otrok, tako, da so je obdržali pri sebi tudi potem, ko je Moraska že odšla od njih- Da jima ne bi mogel nikdo več otroka vzeti, so ga znova krstili in mu dali ime Sigmund Kuzminski. Ko je Moraska zahtevala, da ji vrnejo sina, je prišlo do tožbe. In tako pričakuje sedaj javnost z velikim zanimanjem, kakšna bo nadaljna usoda otroka, ki ima sedaj dve materi, dve imeni in dva priimka in je star že 4 leta.
300 letnica odkritja obtoka krui
William Harwey, angleški psiholog, profesor anatomije v Londonu in domači zdravnik kralja, je ravno pred 300. leti izdal v Frankfurtu malo knjižico v latinskem jeziku- V njej je na temelju svo* jih anatomskih raziskovanj pobijel staro naziranje, da kri nastaja iz hrane in da pozneje razpada. Harwey je ugotovil nasprotno, da se oni 4 litri krvi, ki jih ima vsak odrasel človek v svojih žilah, ne ustvarjajo vedno znova, temveč da se kri stalno pretaka po žilah. Kljub veliki opoziciji je Harweyjev nauk že po kratkem času prodrl, Harwey sam pa si je s svojim odkritjem postavil trajno ime v zgodovini in zdravniški vedi-
Tudi pravilno.
—Kdo mi ve imenovati troje živali, živečih v pragozdu?, vpraša učitelj.
— Jaz, se odreže Janezek, tiger in dve oplcit
Primorje protestira
pri JNS proti verifikaciji poslednje tekme v Sarajevu, navajajoč, da je padel odločilni gol za Sašk po poteku regularnega časa in zahtevajoč novo odigranje v Zagrebu. »Jutrov« poročevalec je javil, da se je sodnik g. Fabris pokazal pri tej drugi tekmi v prav slabi luči in da se ima njegovim napačnim odločitvam zahvaliti Sašk za srečno in nezasluženo zmago. —. Zagrebški »Jutarnji list« pa je Čutil potrebo zapisati: »G. Fabris, ki je v nedeljo in pondeljek sodil v Sarajevu dve težki tekmi za državno prvenstvo Sašk—Primorje, je sodil oba dni izvrstno in brez najmanjše pogreške. O redkokaterem sodniku se lahko reče, da je sodil 210 minut na tako sijajen način.« Na drugem mestu piše isti list: »-.. g. Fabris nam je rekel, da navedbe Primorja niso resnične. Odločilni gol je padel v poslednji minutL. Izvrstni nov kronometer g. Fabrisa je brezpogojno točnejši od kakega starega! lokota, ki naj bi odločil razveljavljenje tekme... JNS se bo na nocojšnji seji pečal s tem protestom, čeprav mu jtt usoda že znana...« Komentar nepotreben. Si« cer je pa imenovani list tudi v zadevi »Maribor«—»Primorje« že naprej vedel, kka bo rezultat seje 'JNSa.
ISSK Maribor — nogometna sekcija. '■
Jutri v petek ob 1&30 važen sestanek vseh moštev na igrišču. — Načelnik.
»Mariborova« enajstorica
je bila povabljena za nedeljo 24. t. m- v goste kSK Celju, a se vabilu radi prihoda Varaždincev ne more odzvati- Poslednji čas se nogomet v Celju zopet razveseljivo dviga. Prihodnjo nedeljo so nameravali Celjani prirediti na Igrišču pri Skalni kleti drugo za drugo tekmi m.ed Athletiki in Rapidom ter »Celjem« in »Mariborom«. Ker pa je »Maribor« zadržan, pojdejo v Celje najbrž Železničarji
12 mlljonov dinarjev
dobička so prinesle samo nogometne tekme na letošnji olimpijadi! Poslednja tekma Urugvay-Argentina je vrgla 1,200.000 Din. Upravičeno se sprašujejo listi, kak bo neki uspeh prihodnjih olimpijad, če na njih ne bodo sodelovali nogometaši.
Po domače.
Sodnik: »Kaj se boste izgovarjali s pli janostjo! To je stara navada vseh obtožencev, da se zagovarjajo z vinjenostjo, če se kaj pregrešijo. Poznam dobro vse to, moj dragi 1«
Obtoženec: »Kaj ne, iz svojih študijskih let, gospod sodnik .-.!«
i, Tf.f' "v ,*"1
Prehiter odgovor.
Učitelj: Kam spada kit?
Jakec: Med sesalce-
Učitelj: Prav! Kam pa slanik? i Tonček: K novemu krompirju .,f
s«?;
Marl»R VECERNIK Mri
V M a rIHoru, 'dne 2T. VI. WS
KS?
Viktor Mčric:
Pomlajeni
TRETJI DEL.
Prostor mladim.
Odrevenel od začudenja sem pustil list pasti na tla. Vedo torej njegovo ime in njegovo skrivališče! Juljeta, Juljeta ga je izdala. Kaj sedaj? Ali si domišlju-jejo ti bedaki, da bodo Ugolina ujeli kakor žival, ki se je zarila v svojo luknjo? O, ubožci, ubogi ljudje! Kakšen odgovor jim bo dal Ugolin!
*
Odgovor? Prišel je še pred potekom štiriindvajsetih ur. Dan po izidu senzaci-jonalnega razgovora z dr. Boretom so našli ob bregu Seine, par korakov od Point-Neufa deset zvezanih ljudi. Osvobodili so jih vezi ter izpraševali. Bili so t opolicisti, ki so imeli nalogo, opazovati malo hišo v Meudonu. Vsi osvobojenci so zatrjevali, da nikakor ne morejo razložiti, kaj se jim je vse pripetilo. Vse kar so vedeli povedati, je bilo to, da je bil vsak na svojem odkazanem mestu, ko se je nekaj zgodilo. Nekaj čudovitega se je zgodilo, a bogve, kaj je to bilo- Preiskali so jih. V žepu enega so našli par vizitk z naslovom Jean Huler, doktor znanosti. Na prvi vizitki je stalo: »Prvo svarilo«, na drugi pa »Doktorju Boretu z vsem zaničevanjem, ki ga zaslužijo njegove oslarije!«
Namah se je polastila javnega mnenja velika razposajenost- Vse se zanimivo razvija. Istega večera je pa sprejel Eifflov stolp vest, ki je bila takoj izročena celo5 kupnemu tisku kljub vladni prepovedi. Sedaj je bilo pa konec smeha.
»Nujno priporočilo«, je dejala ta vest. »Pozivam francosko vlado, naj takoj ukrene, da izginejo špijoni, ki se plazijo krog mene. Dajem štiriindvajseturni rok. Če se to ne zgodi, boste slišali o meni nekaj novega, izrednega.«
To oblastno sporočilo je napravilo ve-
lik vtis in to zlasti še vsled tega, ker je bilo komentirano od vseh listov — od enih z ogorčenjem, od drugih s šalami. Prevladovalo je pa mnenje, da vlada nima dovolj odločnosti- Napovedala se je interpelacija. Drugo jutro so pa izšle objave, da bodo odgovorni činitelji storili arvojo dolžnost ter da so pripravljeni, napraviti konec tej stvari.
In poslali so v meudonski gozd bataljon do zob oboroženih policistov.
Dan je potekel mirno brez posebnega razburjenja. Hodil sem po ulicah in podal sem se tudi na borzo, da bi čutil, kako utriplje žila glavnega mesta. Nobene mrzlice. Najbrž je vladal vsepovsod skepticizem, katerega so netili večerni listi s svojimi pozivi k miru in z izjavami vseh članov znanstvenih akademij in prvakov Sorbonne.
Noč je bila ravno tako mirna kakor dan.
Ob zori pa .,.
O, če mislim po tolikih in tolikih letih na oblake temne groze in presenečenja, ki so ovili Pariz, ne morem zadržati smeha-
Novica se je bliskovito raznesla.
Ves Pariz, bedni Pariz predmestja, kakor tudi aristokratski bahavi Pariz, vse je drlo k Seini. Množica je hrumela po cestah v dolgih vrstah in paničnem strahu. Suvali, teptali in ruvali so se vsi povprek. Iz predmestnih vlakov so se razlila pravcata mravljišča. Naglo so pol= nile neštete kohorte prostor pred mestno hiš o,nasipe, mostove, trg Saint-Michela, vse glavne in prečne ceste, kakor tudi vse ulice, ki vodijo na Notre-Dame.
Kajti to, kar so hoteli vsi videti, je bil ravno Notre-Dame. V prvih vrstah krog-inkrog za kordonsko verigo policistov in vojakov z nataknjenimi bajoneti je držal leden molk vsa bitja, prignana sem od presenečenja in groze, nemo in trdno kakor zid.
Notre-Dame! ... Pogled na to cerkev je poplačal ves’ trud- Malo, milo solnce je spreletavalo po rozetah, tam zgoraj je bila pa fa srednjeveška cerkev, ki je pre-
MnRsgM M«iaEijovpMr»-
tk. vaten, n	n«n»m
ObSi iwt*»: *Mka baa*d* 90 p, mjnrtaoji* «<— oh Dw
f. Mali oglasi
?.mnitf, 4opfcM«Mj« in ««ia. *i trfOMfcag« a> nMHMf« xn*4*ja:	50	p,
nAjmanJii XA*»ek Din tO'—.
MHBWS
Začetnica
s 4 razr. meščansko šolo z znanjem slov. nemšk. in srbo-hrvatskega jezika, Išče službo. Naslov pove uprava lista.
1225
Rožnata fouiard svila
za poletne obleke od 68 Din naprej pri J. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17.
Učenec,
ki je dovrši! najmanje dva razreda meščanske šole, še sprejme v manufakturno trgovino Franjo Majer, Maribor. 1245
Lepa mebiirana soba
se odda boljšemu gospodu s 1. julijem. Naslov v upravi lista.	V
Soinčno stanovanje
3—4 sob, skoz pnrketirano,, elektr. luč, plin, kopalnica, v novi vili, se odda s 1. jul. Naslov v upravi lista.	1243
Otroka
zdravega, 4 mesecev starega (deklica^ oddam za svojega. Naslov pove uprava »Večernika«.	1247
Mebiirana soba
z malo toaletno sobo se s 1- julijem odda zakonskemu paru brez otrok. Vprašati, Glavni trg 3.)	1241
Triko sviio 140 cm široko za obleke in perilo & Din 95 dobite pri J. Trpinu, Glavni trg 17, Maribor.	XIII
Sandale,
dvakrat šivane, lastni izdelek, kupite najceneje v mehanični delavnici Vrtna ulica št. 8.	949
Lokal
za trgovino ali pisarno se da takoj v najem- Vprašati v trgovini J. N. Šoštarič, Maribor, Aleksandrova c. 13.	1124
M
Oglejte si veliko zalogo novih
MODNIH
LISTOV
za spotnlad in za poletje
v Knjigarni Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova 13
*
stala že toliko stoletij — obglavljena. Stara cerkev Ouasimoda je bila brez glave.
Klasični »H« je stal samo na eni taci. Eden od stolpov in sicer desni je med nočjo izginil.
Množica je topo strmela v ta čudež. ¥a trgu pred cerkvijo so se pa kretali važni gospodje s trobojnico preko trebuhov, drugi z raznimi znaki so bevskali kratka povelja. Iz daljave so pa hrumeli glasovi radovednežev, ki so se najprej branili verjeti, potem pa sprejeli novico z besnim kričanjem. Živo zidovje je bilo treba tiščati nazaj. Vojaki so naskočili, izgubili so se pa v množici, ki jih je razorožila ter jim raztrgala obleko. Silna množica se je vsula proti pohabljeni cerk= vi. Trg so poplavile epileptične, medsebojno se uničujoče človeške mravlje. Ta delirij je trajal ves popoldan- Pravcati oblak letal in strojnih pušk je bil potreben, da v krvi in besnosti razžene te množice.
Istega večera so telefon, telegraf in radio javili svetu strahovito novico.
Eden od notre-damskih stolpov je izginil.
Ugolin, nedosegljivi in strahoviti Ugolin, je ukradel notre-damski stolp.
*
V	tem trenutku, ko napravim skok v preteklost, se še počutim kakor makovo zrno v vrtincu mase, ki je izgubila vso pamet in človeško zavednost. Samo morsko valovje bi se še dalo primerjati z razdivjano množico. Pravzaprav se na zemeljskem smetišču še ni nič spremeni-
lo.	Ladje plujejo po oceanih s svojimi tovori in posadkami- Ljudje spijo v svojih gnezdih baš ob tej uri, ko se jaz raz5 govarjam z onim, katerega čutim vedno v sebi. Nič se ni spremenilo. Bitja se rodijo, delajo, izginejo, zemlja se odeva z zeleno preprogo, sneg venča vrhove gora. Zemlja je še ve’dno zemlja- Svet je še vedno svet. Nič se ni Spremenilo. Ugolin je pa vendarle vesoljstvo zrevolucijoni-ral-
Tako sem otopel, da me niti grozna veličina vseh teh prizorov ne vznemirja
več. Počasi se podam domov in v miru svoje sobe se vtopim v spomine.
Kar se je ta teden dogodilo v Parizu po odstranitvi notre-damskega zvonika, to je bilo res čudno. Listi so dvigali velik hrup. Pozivali so vlado, ki se je hvalila, da pozna monstrumovo skrivališče, naj i vendar izvede odločilni udarec. Tri peš-| polke so alarmirali. Pozvali so tudi top-| 'jištvo in bojna letala so bila v pripravljenosti. Začetek ekspedicije se je pa skrbno prikrival-
Tedaj se je pa zopet nekaj dogodilo, kar bi — če bi bilo sploh mogoče — splošno zmedo še zvečalo. Razburjenje je bilo pa toliko, da sploh ni moglo biti večje. Komaj so minili štirje dnevi, ko so zjutraj prvi pasanti ugotovili, da je na skrivnosten način ukraden stolp zopet na svojem mestu, na ravno istem mestu, kjer so ga generacije gledale skozi dolga stoletja. Zopet je drvel ves Pariz proti Seini v silnem neredu in razburjenju, v pravem ciklonu največje vznemirjenosti, ki uničuje vsako treznost-
Nato je sledilo mrko molčanje, neskon čna pobitost v občutku, da se ne da ničesar storiti, da je vse brez moči proti napadu nepremagljive moči, ki je v neizprosnih rokah. Vse se je čutilo tej moči in sili izročeno na milost in nemilost.
V	inozemstvu so pa vzeli vse za šalo. Neki angleški list je resno zatrjeval, da je postalo pariško prebivalstvo žrtev ne5 ke posebne sugestije mas in da strašni Ugolin ni drugega kot spreten glumač, ki je znal to sugestijo dobro izkoristiti. Nemški listi so šli še dalje. Pisali so, da je Francija dežela norcev, zrelih za norišnico in da pomeni radi tega veliko nevarnost za Evropo. To se je pisalo tudi v grozeči obliki. Istočasno je brzojavil neki ameriški milijarder na naslov »Ugolin, Pariš«, da je pripravljen vse svoje premoženje investirati v njegovem podjetju.
Dalje prihodnjič. m PRISTOPAJTE K VODNIKOVI
družbi i
Dobro idoča trgovina s stanovanjem,
vinotočem in tobačno trafiko se takoj pod ceno proda. Naslov pove uprava
»Večernika«.	1239
Nova stružnica
za polovično ceno na prodaj. Naslov pove uprava lista.	1237
Štirinajstletna deklica (nemške šole) išče mesto frizerke, šivilje ali modistinje s hrano in stanovanjem. Cenj. ponudbe nasloniti na Marijo Kosi, Varaždin, Kukulievičeva ulica št. 8. 1238
Poljske mi
Vam povzročajo veliko škodo. Zato jih je treba uničevati s 'j^ioks zrni11
ki gotovo in temeljito pokončajo to golazen. En kilogram stane Din 60— Pošilja ga po povzetju
fiitss. laboiai. - Zaji
Petrinska 3., III. nadstropje
Kabaret
dnevno spored in tambu-raška godba.	1234
2 mebiirani sobi v novi vili, solnčni, čisti, s posebn. vhodoma, ena z balkonom, parket, elektr. luč, centralna kurjava, se oddasta, event. starejšima solidnima gospodoma s celo oskrbo— Pod »Udoben dom« na upravo lista.	1244
Vse vrste moških in ženskih
modnih nogavic od 5 Din naprej, samo pri J. Trpinu, Glavni trg, Maribor.
Čevljarski vajenec
se sprejme takoj. Naslov pove lista.
uprava
1201
Natakarica, reprezentativna,
kavcije zmožna se takoj sprejme. Cenj. ponudbe pod »Plačilna« na upravo lista-
1246
Kabinet
v I. nad- mebliran, cestna in solnčna stran, poseben vhod, električna luč se takoj odda. Stritarjeva ulica 5. — Vpraša se pri hišnem posestniku I. nad. 1232
Krasno 4 s6bno stanovanje
z kopalnico se proti odkupnini pohištva odda. Mlinska ul. 34 I.	1233
Lepo opremljena soba
na ulico za 1—2 osebi se odda. Aleksandrova c. 44 II., desno.	1236
Trajne kodre po najnovejšem sistemu.
Vodna ondnlacija, manikura, masaža ter vsa v to stroko spadajoča dela ‘zv.^nc frizerski salon A. Mrakič, Maribor, 'an-karjeva ul. Št. 1.	"77
Šivani sandali in čevlji
se vam podplatijo najceneje in najhitreje v mehanični delavnici Vrtna ulica št. 8.
—r-------------------
f. iAAAAAAAAAAAAAAAA j
ECaaailH	Kako!??
ALI JE RES, DA SE DOBE PRI TVRDTKI
L*
. ORNIK, MARIBOR
KOROŠKA CESTA 9.
VSI OLBA&LNI PREDMETI PO IZREDNO NIZKIH CENAH TUDI NA OBROKE?
ČE JE BLAGO RES DOBRO IN TRPEŽNO. KAKOR PRAVIJO NE ODLAŠAJTE
Čiv* v,
m
. t ► ►-
t
►
4»
►
►
►
*
1»
►
m
s
6
m
m
m
►
►
J
izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: Fran B t o z o v i C v Mariboru. Liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
Stanko Detclav Mariboru,