Poštnina plačana v gotovini
Stev. 105
V Ljubljani, četrtek 8. maja 1941
Cena Din 1. - Ut. 0.20
Leto VI.
Incessanti attacchi contro Malta e Tobruk 1
II Quartier comunica;
Generala delle Forze Armate
Bollettino N. 336. Formazioni del Corpo Aereo Tedesco hanno bombardato un aeroporto della isola di Malta. In conibbatimcnti aerei i cacciatori tedeschi hanno abbattuto nel cielo di Malta tre velivoli >Hurricane<*
Neli’ Africa Settentrionale conti-n«a lo srolgimento delle nostre operazioni in-torno a Tobruk dove sono stati respinti con-trattacchi nemiri. Azioni di pattuglie sul fronte di Sollum. Durante le operazioni aeree contro la base di Tobruk eompiute in questi »litimi giorni risulta affondata un’altra nave nemira di mcdio tonnellaggio. La nostra caetia ha abbattuto nel
cielo della piazza un velivolo tipo Blenhein. Velivoli britanniei hanno compiuto incursioni su alrune citta della Cirenaiea. Qualrhe vittima lievi danili.
In Africa Orientale un nuovo attarco nemiro e stato respinto con perdite nel settore di A m b a A 1 a g i.
Neprestani letalski napadi na Malto in Tobruk
Italiji« 7. maja. AI. Urad- | nadaljujejo okoli Tobruka, kjer so bili so-;36 deneralnetfa štaba italiian- vražni protinapadi odbiti. Na bojišču pri S o 1 -
1 u m u je bilo delovanje patrol. Med letalskimi operacijami proti Tobruku v poslednjih dneh je bila še ena sovražna ladja srednje to-naže potopljena. Naši lovci so nad trdnjavo sestrelili eno letalo vrste »Blenheim«.
Nekje v
no poročilo št. 336 generalnega štaba italijan skih vojnih sil pravi:
Oddelki nemškega letaskega zbora so bombardirali letališče na otoku Malti. V letalski bitki so bila sestreljena tri angleška letala vrste »Hurricane« in sicer nad Malto, sestrelila pa so jih nemška lovska letala.
V Severni Afriki se naše operacije
Angleška letala so izvedla polete nad nekatere kraje v Cirenajki. Nekaj žrtev, neznatna škoda.
V vzhodni Afriki, je bil novi sovražni napad v odseku Alagi odbit z izgubami za sovražnika-
Rodi, 7. maja. Al. Zasedbo skupine otokov v Cikladih so izvedla letala in bro-dovje. Prebivalstvo z otokov je prisrčno sprejelo Italijane. Italijanske čete so tudi zasedle otok S y r a, ki je najpomembnejši otok v skupini Cikladov. Ker je bila organizacija odlična, so se operacije zasedbe izvedle točno in v najlepšem redu.
Pro memorial
La rivista del giomo 9. corr. sark svolta dalle Truppe costituenti il presidio di Lubiana e dintorni di varie armi e specialita: ^Fanteria, Granatieri, Alpini, Artiglieria ippotrainata, so-megggiata, autoportata, Genio, Compagma chi-mica, elementi motorizzati dei presidi.
Nella prima mattina tutti i reparti che pro-vengono dalle caserme cittadine dalle _ locatita periferiche, della citti e dei centri vieini Vrhnika, Horjul, si schiereranno lungo il lato ovest della Celovška cesta.
Alle ore 9.30 l’Ecc. Ambrosio, Comandante la II. Armata passera in rivista le Truppe cosi schierate, poi sfileranno le Truppe davanti alla tribuna in cui avra prešo pošto l’Ecc.: i Grana-
tieri e le Fanterie a passo romano, i reparti spe-ciali e gli alpini a passo ordinario.
I reparti sfileranno nel seguente ordine: Granatieri-Fanteria (Cravatte rose) — reparti speciali di Fanteria e Genio — Alpini — Artiglieria funneggiata — Artiglieria ippotrainata, Artiglieria motorizzata, elementi motorizzati del Genio, Compagnia chimica e servisi.
I reggimenti I. Granatieri e II. Fanteria sa-ranno preceduti dalle vechie e gloriose Ban-diere cosi decorate:	quella del I. Granatieri,
dalla Croce dell’Ordine Militare di Savoia due medaglie d’oro al valor militare, due d’ar-genito e una di bronzo; quella del II. Fanteria dalla Croce Ordine Militare di Savoia, due me-dgalie d’argento e tre di bronzo.
Vojaška spominska svečanost
Revijo 9. maja bodo izvršile čete, ki sestavljajo posadko mesta Ljubljane in okolice in sicer raznih vrst orožja: Pehota, Grenadirji, Planinci, Topništvo s konjsko vprego, avtomobilski oddelki, pijonirji, kemijska žeta in motorizirani oddelki posadke.
Zgodaj zjutraj se bodo vsi oddelki, ki prihajajo iz mestnih vojašnic, iz okoliških krajev in iz bližnjih središč Vrhnike in Horjula, zbrali vzdolž zahodnega dela Celovške ceste.
Ob 9.30 bo Eks. Ambrosio, Poveljnik II. Armade, pregledal tako razvrščene čete, nato pa bodo čete korakale mimo tribune, kjer bo stal Eks. Poveljnik! Grenadirji in Pehota z rimskim
korakom, specijalni oddelki in Planinci pa z navadnim korakom.
Oddelki bodo korakali v sledečem redu: Grenadirji — Pehota (rdeče kravate) — specijalni oddelki Pehote in Pijonirjev — Planinci — gorsko topništvo — topništvo s konjsko vprego — motorizirano topništvo — motorizirani pijonirski oddelki — kemijska četa in pomožne čete.
Polka in sicer I. Grenadirski in II. Pehotni, bosta stopala za starima in slavnima zastavama, ki sta prejeli sledeča odlikovanja: grenadirska križ Vojnega Reda Savojske hiše, dve zlati kolajni za vojaške vrline, dve srebrni in eno bronasto, pehotna pa križ Vojnega Reda Savojske hiše, dve srebrni kolajni in tri bronaste.
L'ltalia ha dato il piui grande aiuio alla Germania
La condotta di guerra deli’ Italia e caratterizzata da iniziative veioci e da assoluta prontezza a tutti i sacrifici
Budapest, 7 maggio. a. II critico militare del Pester Lloyd afferma in un importante articolo che tutta 1’Ungheria ha animirata con la piu srncera
fioia le parole di riconoscenca pronunciate dal iihrer ailPindirizzo delPalleata Italia. Con la sua entrata in guerra 1’Italia si assunse compiti immensi. Dovette lottare non soltanto sul fronte francese, nia anche in Africa. Oltre a ci6 essa dovette con-durre una guerra difficoltosiissiina oltre mare ed ognuno sa che cosa signiiichi questo. La condotta di guerra delPItalia, prosegue il giornalista, iu caratterizzata da iniziative veloci e da assoluta
firontezza a tutti i sacrifici. La collaborazione delle orze navali ed aeree e stata perfetta. Dopo avere enumerato le perdite della flotta ing le se nel medi-terraneo dovute agli attacchi i tal i a ni aggiunge che tali perdite hanno rappresentato un aiuto prezioso
per 1’alileata Germania. Circa la lotta atlantica nota che si ogni nave affondata dagli italiani e stata una unita di meno che si e trovata contro i tede-schi nelPatlantioo. L’articolista constata quindi che 1’Italia ha dato il piu grande aiuto alla Germania con le sue operazioni in Africa del Nord perclie tenendo paralizzato tutto 1’esereito di Wavell ha fatto si che i piani inglesi per 1’estensione della guerra nei balcani per un certo tempo fossero inattu-abili. Dopo aver detto dell’az.ione svolta dalle truppe italiane in Grecia e in Jugoslavia 1’articoHsta oonclude: ln seguito alla rapida avanzata italiana da Durazzo in direzione est le truppe jugoslave sono state teparate da quelle anglo-greche e con 1’occupazione di Lubiana e della DaJmazia 1’Italia ha completato la totale sconfitta delPesercito serbo.
Italija je dala Nemčiji največjo pomoč
Italijansko vojskovanje označujeta hitra pobuda in največja pripravljenost na žrtve
Budimpešta, 8. maja. a. Vojaški kritik lista »Pester Llovdc poudarja v pomembnem članku, da je vsa Madžarska z najiskrenejsim veseljem sprejela izraze zahvale, ki jih je voditelj Nemčije naslovil na zaveznico Italijo. S svojim vstopom v vojno je Italija prevzela ogromne naloge. Morala se je boriti ne samo na francoskem bojišču, pač pa tudi v Afriki. I o.eg tega je morala voditi najtežavnejše vojskovanjeonstran morja, in vsakdo ve, kaj to pomeni. Vojskovanje od strani Italije — nadaljuje časnikar — sta označevali hitra pobuda in popolna pripravljenost na vse žrtve. Sodelovanje med pomorski in letalskimi silami je bilo popolno.
Pisec članka nato navaja izgube angleškega brodovja na Sredozemskem morju, ki so Jih prizadejali s svojimi napadi Italijani, ter pripominja. da so takšne izgube predstavljale dragoceno pomoč zaveznici Nemčiji. Glede vojskovanja na Atlantiku pravi, da vsaka ladja, ki so jo potopili Italijani, predstavlja enoto manj, ki jo na Atlantiku stala v boju proti Nemčiji. Člankar nato ugotavlja, da je Italija dala Nemčiji največjo pomoč s svojimi vojaškimi operacijami v Severni Afriki, ker je s tem, da je paralizirala vso Wavellovo vojsko. dosegla, da so angleški načrti za razširjenje vojne na Balkan *a gotovo dobo ostali neuresničljiv
Vojni dopisnik potem govori o akcijah Italijanske vojske v Grčiji in Jugoslaviji, in zaključuje svoj članek takole:
Zaradi prodiranja Italijanov od Drača v smeri proti vzhodu, so bile jugoslovanske čete odrezane od angleško-grških in z zasedl>o Ljul>-ljane in Dalmacije je Italija izpopolnila razsu-
lo	srbske vojske.
La Sovrana contmua con le visite ai feriti
Roma, 7 maggio. La Maesta della Regina Imperatrice ha dedicato 1’odierna mattinata ai feriti di guerra ospiti del Buon Pastore. La visita si e pretratta fino oltre il mezzogiorno c si e estesa a tutto il complesso della attivita dell’ospedaIe. Tutti i valorosi ricoverati sono stati via via oggetto dell’affettuoso interessa-mente e delle piu solecite materne premure da parte dell’Augusta Sovrana al cui indirizzo al termine della visita si levavano fervidi accla-mazioni di riconoscenza e di devoto attacca-mento.
Kraljica m Cesarica vnovič med ranienci
Rim, 8. maja. a. Nj. Vel. Kraljica in Cesarica je posvetila vse včerajšnje dopoldne vojnim ranjencem, ki so gostje »Dobrega Pastirja«. Obisk se je podaljšal čez opoldne ter je Vladarica pregledala delovanje bolnišnice. \si junaški bolniki so bili deležni prisrčnega zanimanja in materinske nežnosti od strani Vzvišene Vladarico, nn katere naslov so se ob koncu dvigali topli klici zahvale in vdanosti.
Iiaško vrhovno poveljstvo je izdalo ukaz na svoje čete, naj ne razmetavajo s 6trelivom ker država nima možnosti, da bi si ga sproti na-_ bavljala. Obenem je bilo sporočeno, da^ Anglija navzlic zadevnim pogodbenim določilom v osemnajstih mesecih Iraku ni dobavila skoraj nobenega streliva in je na vse intervencije zavlačevalno odgovarjala.
Predsednik Roosevelt je nedavno obiskal neki
zdravstveni zavod. Njegovim sodelavcem ni ušlo iz oči, da je predsednik kazal precejšnje znake utrujenosti in naveličanosti. Zdravniki so povedali, da je predsedniku potrebno daljše zdravljenje v tem okrevališču. Ta vest je vzbudila v vseh Združenih državah živo zanimanje.
Reka Tisa se je razlila v bližini mesta Szegeda in je poplavila 40.000 oralov plodne zemlje. Položaj je resen.
Prvo romunsko podmornico, ki je domačega .izdelka, so včeraj spustili v morje v pomorskih ladjedelnicah v Galcu. Razven romunskih oblasti, so bili navzoči tudi predstavniki nemškega mornariškega odposlanstva.
Romunske oblasti so prepovedale prodajati kruh
v Bukarešti v ponedeljkih in torkih. Na ta dva dneva bo dovoljena le prodaja koruzne moke za polento. Isti ukrep je bil v veljavi v romunskih pokrajinah že nekaj meseev.
Pozdravljanje vojaških zastav ie obvezno
Vsak dan ob 7 zjutraj in ob 7 zvečer, kadar na palači Kr. Civilnega Komisarijata in drugih vojaških poslopjih dvigajo in snemajo zastavo, je ob tej priliki slavnost, kateri prisostvuje častna straža. Straža pozdravi z orožjem, med tem pa trobentač zutrobi »Pozor!«
Med tem, ko traja »Pozor!« in sicer od takrat, ko je dan začetni znak in do tedaj, ko je slovesnost končana i;n denejo vojaki puške ob bok, morajo vsi tisti, ki prisostvujejo tej ceremoniji, pozdraviti rimsko ali pa sneti klobuk, če pa so v uniformi, morajo pozdraviti po vojaško.
Prav tako pa morajo pozdraviti rimsko ali pa sneti klobuk takrat, kadar gre po cesti oddelek vojaštva z zastavo Oborožene Sile. Te zastave spremljajo vedno oboroženi oddelki, tudi kadar niso razvite.
Vesti 8. mara
Prvič po dvajsetih letih so v Črni gori v torek slavili sv. Jurija, patrona kraljevske hiše Petrovičev. Prejšnja srbska oblast je te proslave strogo prepovedala. Pri zadnji proslavi v torek so prišle do izraba vročs manifestacije za Italijo. Za to priliko je pravoslavni i^etropolit Joanikije prišel pozdravit Kr. Civilnega Komisarja in poveljnika divizije v Cetinju.
Romunska vlada je priznala hrvatsko državo. Pri
tej priliki sta si izmenjala brzojavki vodja romunske države general Antonescu in po-glavnik hrvatske države dr. Pavelič.
Z ukazom predsednika španske vlade generala Franca je bil za podtajnika pri predsedstvu vlade imenovan fregatni kapitan Louis Caro Blanco.
Britansko letalstvo je v noči od ponedeljka na torek letelo nad srednjo in jugozahodno Nem-čijo ter je metalo zažigalne in eksplozivne bombe na različne kraje, med katerimi so znana zdravilišča. Vojaški objekti niso bili zadeti. Številne bombe so padle na* odprta polja, ne da bi pri tem povzročila škodo. Drugod povzročena škoda pa je malenkostna.
S tem, da so zavzele in pretrgale petrolejsko cer z iraških petrolejskih polj do Haife, so iraške čete uničile pet milijonov litrov goriva, kar pomeni veliko škodo za Anglijo. Zaradi prenehanja dotoka petroleja so vse petrolejske čistilnice v llaifi prenehale z delom.
V Tirano so se vrnili dopisniki tujega tiska, ki so prispeli v Albanijo ter sd ogledali prizorišča zmagovite vojne na grško-albanskem bojišču. Ti tuji dopisniki so se z ladjami odpeljali tudi na Krf in si ogledali otok. Dopisniki so nato odpotovali v Drač, od tam pa v Rim.
Včeraj so v zaporu Orleans izvršili smrtno kazen
nad Evgenom Cavetom, ki je aprila 1938 odvil železniške tračnice in povzročil iztirjenje ekspresnega vlaka na - progi Alžir-Oran. S tem zločinom je Cavet povzročil smrt mnogih potnikov, mnogo med njimi pa jih je' bilo težko ranjenih.
Predstavniki španskega protektorat v Tangerju so uradno objavili, da je španska oblast od včeraj prevzela vse carinske posle, ki so jih Francozi doslej izvrševali na tangerskem področju.
Iraška vlada je dala zapleniti vsa prevozna sredstva. Pravosodni minister pa je z veljavnostjo od 1. maja preklical dovoljenja za zaposlitev Britancev v javnih upravnih službah, ker so se pregrešili s svojim delom proti državi.
Španski uradni krogi imenujejo za navadno laž trditve londonskega >Timesa<, da so Španci grdo ravnali v koncentracijskih taboriščih z tistimi Angleži, ki so pribežali iz Francije. Španski krogi namreč pravijo, da v španskih ujetniških taboriščih ni sploh nobenega angleškega vojaka, ki je prišel iz Francije.
Kapitan Kermitt Roosevelt, bratranec ameriškega predsednika, je izstopil iz britanske vojske iz zdravstvenih razlogov. Kermitt Roosevelt je služil v britanski in ameriški vojski med svetovno vojno, lani pa se je udeležil vojske na Norveškem.
Edenova obramba pred angleškim spodnjim domom
Novo angleško priznanje
Berlin, 8. maja. b. Britanska admiraliteta je izdala poročilo, v katerem priznava, da je bila potopljena britanska pomožna vojna ladja »Pathys«. Kakor pravi admiraliteta v tem svojem poročilu je omenjeno ladjo potopil nemški bombnik. Potopljena ladja je imela 5.000 ton.
švedski zunanji minister na Finskem
Helsinki, 8. maja. a. Finski državni predsednik Rvtti je sprejel v dolgo avdienco švedskega zunanjega ministra Guntherja. Potem se je minister Giinther razgovarjal z zunanjim ministrom Wittingom, in sicer sla govorila o vprašanjih, ki zanimajo obe državi posebno pa o splošnem evropskem položaj**
Rim, 8. maja r. Govor angleškega zunanjega ministra Edena v spodil jem domu spada bolj v vrsto obrambnih govorov pred sodiščem, kakor pa med parlamentarne govore. Eden je temperamenten človek, ki daje vedno prednost maščevanju pred pametjo in pred stvarnostjo. To svojo lastnost je posebno jasno pokazal v času ilalijansko-abesinske vojne. Njegovo stališče do bivše Jugoslavije in Grčije je edinstveno. Ti dve državi sta se spustili v vojno pustolovščino, ker jima je Anglija stalno zagotavljala svojo pomoč. Anglija pa svojih obljub ni držala. Že tedaj, ko je obljubila to pomoč, je sklenila, da je ne bo dala. S tem, da je bivšo Jugoslavijo in Grčijo naščuvala proti Italiji in Nemčiji, je hotela Anglija pridobiti na času vsaj dva meseca. Sredstev za svojo politiko torej ni izbirala. Toda v svojih računih se je zmotila, kajti Jugoslavija je propadla v 12 dneh, Grčija Pa v 18 dneh. Podobna žaloigra utegne jutri zadeti tudi vse druge, ki se bodo zanašali na angleške obljube. Veliki Britaniji gre predvsem za to, da podaljša čas svojega obstoja, toda njena usoda je navzlic temu že odločena.
V	vsem svojem govoru se je Eden trudil, da bi se opral pred angleško in svetovno javnostjo. Glavno krivdo je vrgel na bivšo Jugoslavijo, češ da ni pravočasno izvedla svoje mobilizacije. Podobne vrste izgovor je našel tudi za Grčijo, čeprav ji je poprej obljuboval, da bo s svojo angleško vojsko vrgel v morje vse Italijane, ki so na albanskem bojišču in v Libiji.
Bivši angleški vojni minister Hore Belisha se je pritoževal nad stalnimi porazi angleške
vojne sile in izrazil svoje nezadovoljstvo nad hladnim stališčem angleške vlade do dogodkov na srednjem Vzhodu. Svoje ugotovitve glede posledic balkanskega poraza je povzel v naslednjem stavku: »Naša naloga je sedaj mnogo težja, ker smo izgubili svoja balkanska letalska oporišča in še zato, ker si je sedaj Italija opomogla.
Podrobnih pojasnil o zadnjih dogodkih pa Eden ni hotel dajati, pač pa je odgovoril, da se v tej stvari nahaja prilično v zagati, kajti vsak objavljeni podatek bi kor^til le sovražniku.
se
Ameriško orožje na 200 norveških trgovskih ladjah v angleški službi
Waslungton, 8, maja. a. Iz pooblaščenega vira je zvedelo, da Združene ameriške države nameščajo na 200 norveških trgovskih ladjah, ki 60 ^v angleški službi, protiletalsko orožje in orožje za boj proti podmornicam. Norveške ladje, ki bodo v vojni poškodovane, bodo popravili v ameriških ladjedelnicah.
Nemško-turška trgovska pogodba
Cariarnd, 8. maja. a. Turška narodna skupščina je potrdila novo trgovinsko pogodbo med Turčijo in Nemčijo. Turčija bo dobavljala Nemčiji tobak v zameno za industrijske izdelke. — Včeraj je prispelo v Carigrad odposlanstvo nemških trgovcev.
Stran 2.
»SLOVENSKI DOM«, dne 8. maja .1941.
štev. 105-
Nastop gojencev Glasbene Matice
V	mali filharmonični dvorani je šola Glasbene Matice v Ljubljani, ki predstavlja najstarejši naš zavod za glasbeno vzgojo mladine pri Slovencih in ki ima tudi največje zasluge za dvig kulture na glasbenem polju, priredila nastop svojih gojencev. Na tem nastopu so se občinstvu predstavili v veliki večini mladi pianisti. Trinajst smo jih našteli iz klavirske šole gg. Milene Štrukljeve, Emilije Dernovškove, Vide Še-škove, Marte Osterčeve, Pije Lipovškove, Viktorja Šonca, violinska gojenca pa iz šole gg. Franca Staniča in Jurija Gregorca. Produkcija je pokazala prav lep uspeh gojencev in smotrnost dela in prizadevanja zavodovih učiteljev. Med nastopajočimi »o vzbudili posebno pozornost Maršič Saška iz šole ge. M. Štrukljeve, Ahlin Cvetka iz iste šole. Fakin Mara iz prvega razreda srednje šole, gojenka iste, dalje Gorjanc Franc iz prvega razreda srednje šole, gojenec g. V. Šonca. Najlepši uspeh je pač dosegla v dozorelejšem in dovršenejšem oblikovanju Pehani Frida iz če-
trtega razreda nižje šole ge. M. Osterčeve. Iz drugega razreda pripravnice se je uveljavil tudi Rems Fedor, gojenec go. E. Dernovškove, Eva Jeras iz drugega razreda nižje šole, gojenka ge. V. šeškove, svoj uspeh so pokazali še mala Breda Vodišek, Majda Vesel, M. Sever, zelo dobra Kovač Valentina, Erjavec Helena, Sever Alma. Izmed violinistov sta nastopila Volčič Franc, iz drugega razreda nižje šole g. Jurija Gregorca in pa mali Sancin Nasto iz drugega razreda pripravnice, gojenec g. Franca Staniča.
Delo, ki ga opravlja zavod, je za vzgojo glasbenega naraščaja pri nas odločilno za bodočnost glasbene kulture, saj ustvarja šola Glasbene Matice mladim učencem prve pojme o glasbeni umetnosti. Zato je razumljivo, da z zanimanjem naša javnost spremlja delo zavoda, ki na vsakokratnih javnih nastopih prikazuje uspeh in napredek svojih učencev. In za ta nastop je občinstvo pokazalo živo zanimanje in skoraj do zadnjega napolnilo malo filharmonično dvorano.
Trden sklep iraške vlade:
Angleške čete naj zapuste iraška tla
Bagdad, 8. maja. Iraško vrhovno poveljstvo je izdalo naslednje poročilo o včerajšnjih dogodkih na iraških bojiščih:
Iraško-topništvo je obstreljevalo, iraška letala pa so bombardirala britansko taborišče Ha-baniš, pri čemer je bila prizadejana v municij-skih in petrolejskih skladiščih velika škoda. Dve angleški letali sta bili uničeni. Britansko letalstvo je dvakrat bombardiralo taborišče Ra-šid. Škoda je bila le neznatna. Iraško letalstvo in protiletalsko topništvo sta sestrelila več sovražnih bombnikov. Nekaj britanskih letal je včeraj opoldne napadlo pred Basrom iraške čete. Iraška vojska pa je napadla britanska taborišča pri Basri. Vneli so se tam hudi boji, njih izid pa še ni znan.
Pet britanskih prevoznih letal se je skušalo spustiti na letališče Abisa. Iraške vojne sile so jih napadle s strojnic ami. Eno letalo je bilo zažgano, dve sta morali pristati .ostali dve letali pa sta pobegnili. Iraške čete so vjele 20 sovražnih vojakov. Angleži so izgubili 6. maja skupno
II	letal, 5 nudaljnjihh je pa bilo poškodovanih.
Teheran, 8. maja. a. Vrhovno poveljstvo iraške vojske je izdalo jtoročilo, v katerem pravi, da je bilo bombardiran je llabanyje od strani topništva izredno učinkovito. Tudi železniška proga in velike količine blaga so bile zadete. Iraška letala so v jtolno zadela municijsko skladišče. Iraško letulišče v Al Rašidu so bombardirali Angleži, prizadejali pa so le malo škode. Pri Habanvji je bilo sestreljenih 8 angleških letal. Številni rezervisti so premagali izredno velike težkoče in so prispeli v poveljstvo južne iraške vojske. Pet angleških prevozniških letal je poskušalo izkrcati čete pri Ilabithu.
Eno teh letal je bilo v plamenih zbito na tla. Dvanujst mož posadke je bilo ujetih. Ostala letala so odletela. Angleži so izgubili 6. maja skupno 11 letal in sicer 9 bombnikov in 2 prevozniški letali. Drugih pet letal je bilo težko poškodovanih. Iraško letalstvo ni imelo nobenih izgub. Britanska letala so metala letake, ki so vsebovali grožnje, nato pa tudi še druge letake z lažnimi poročili v obliki uradnih poročil, da bi slepile prebivalstvo mesta Bagdada. V tem letaku stoji, da navzočnost angleških čet na iraškem ozemlju ne ogroža prav nič iraške neodvisnosti. Uradno poročilo pa nasprotno pravi, da iraška vlada vztraja na stališču, da se morajo angleške čete odstraniti z iraškega ozemlja. Regent in predsednik ministrskega sveta sta poklonila velika darila za ranjence. Z vseh krajev države in tudi iz Sirije prihajajo številna darila v denarju.
Irak odklonil kompromis z Anglijo
Rrifldad, 8. maja. r. Iraška vlada je odklonila kompromisni predlog, po katerem bi se ustavile sovražnosti med Irakom in Anglijo. Iraška vlada je sporočila, da se bo spor takoj uredil, čim bo Anglija začela pravilno izpolnjevati določila angieško-iraškega sporazuma, ki je bii sklenjen leta 1930.
Ankara, 8. maja. r. Iraška vlada je odgovorila na angleško grožnjo, da bodo angleška letala bombardirala vse javne zgradbe v Bagdadu, če vlada ne bo nehala s svojim odporom. Vlada ie dala namreč objaviti, da bo v pri-, meru, če bodo Angleži uresničili svojo grožnjo, dala s svojimi letali bombardirati vse liiše, v katerih stanujejo angleški državljani.
R$ka —oporišča bodoča madžarske mornarica
Budimpešta, 8. maja. a. Madžarski poslanec Pandy je napisal v nekem budimpeštanskem dnevniku zanimiv članek, v katerem poudarja, da mora Madžarska nujno zgraditi trgovsko mornarico. Madžarska potrebuje — pravi omenjeni pisec — večje število velikih ladij bodisi zato, da si z njimi lahko preskrbi potrebne surovine, bodisi da zmanjša ogromne 6troške, ki jih ima zaradi tega, ker mora najemati tuje ladje, končno pa tudi zato, da po končani vojni ne bo čutila prevelikega pomanjkanja ladij, ki bodo potrebne za obnovitev prometa. Svoj članek poslanec Pandy končuje z zahtevo, da je treba na Madžarskem takoj začeli z graditvijo pomorskih ladij in sicer ne samo z zasebnim denarjem, pač pa predvsem z državnim. Ker Madžarska nima nikjer nobene morske obale, je čisto naravno, da bo bodoča madžarska mornarica imela za svoje pomorsko oporišče pristanišče na Reki.
Macuoka grozi Združenim ameriškim državam
Tokio. 8. maja. b. Veliko pozornost je vzbudila izjava, ki jo je pred kratkim podal japonski zunanji minister Macuoka tujim časnikarjem in v kateri je povdaril, da bo Japonska v primeru, če bodo šle Združene ameriške države v vojno na strani velike Britanije, tudi morala prijeti za orožje in napasli Ameriko.
Sto sovjetskih funkcionarjev odide iz USA
Newyork, 8. maja. a. Sto višjih in nižjih uradnikov sovjetskega trgovinskega zastopstva se pripravlja na odhod iz Združenih ameriških držav, ker je ameriška vlada, kakor znano, ukinila dovoljenje za izvoz v Sovjetsko Rusijo.
Amerika bo zaprla Panamski prekop za trgovske ladje
Tokio, 8. maja. a. List »Niči-Niči« poroča, da je neka paroplovna družba iz Osake dobila od svojega agenta iz San Francisca obvestilo, da bodo Združene ameriške države v desetih dneh omejile trgovski promet skozi Panamski prekop, in sicer za nedoločen čas. Ta ukrep v resnici pomeni, da bo Panamski prekop sploh zaprt.
Sprememba v sovjetski vladi — notranja zadeva
Berlin, 8. maja. a. Vest, da je Stalin sam prevzel vodstvo sovjetske vlade, so nemški listi zabeležili kot dogodek sovjetskega notranjepolitičnega pomena. Prav zato se na uradnih mestih vzdržujejo sleherne razlage, ker je navada nemškega časopisja, dn ne razpravlja o notranjepolitičnih zadevah obeh držav.
Grški ujetniki so vračajo na domove
Solun, 8. maja. a. Tukaj potrjujejo, dn v redu prihajajo na svoje domove grški bojevniki, ki so bili ujeli. Grške ujetnike spremljajo pri prevozu v Grčijo nemški častniki.
Razbit švicarski kozulat v Liverpoolu
Bern, 8. maja. a. Zvezni svet je objavil, da |e dobil iz Londona poročilo, da je bilo poslopje švicarskega konzulata v Liverpoolu pri zadnjem bombardiranju razrušeno, vse osebje ha je nepoškodovano.________________________________
Nemška letala so z bombami zadela in potopila neko britansko 3000 tonsko ladjo severno od Blykha.
General CavaKlero na Cetiivu
Cetinje, 8. maja. a. Šef glavnega generalnega štaba in vrhovni poveljnik oboroženih sil v Albaniji general Cavallero, je prispel predvčerajšnjim opoldne na Cetinje v spremstvu višjih častnikov svojega štaba in generala Ran-za, letalskega poveljnika v Albaniji. Generala Cavallera je sprejel Kr. Civilni Komisar Mazza-lini ter general Tucci, poveljnik divizije »Mes-sina«. General Cavallero je ostal na Cetinju* nekaj ur in se s Kr. Civilnim Komisarjem pogovarjal o različnih vprašanjih za organizacijo Orne gore. Nato si je general Cavallero ogledal grobove članov kraljevske hiše Petrovič v samostanu sv. Petra, obiskal pa je tudi kraljevsko palačo in se posebno zanimal za spominske predmete, ki se nanašajo na umrlega kralja Nikolo. Popoldne se je general Cavallero odpeljal v Tirano.
Delo družbe za narodno filmsko proizvodnjo
Rim, 8. maja.
Že od vsega začetka italijanske okupacije bivše Jugoslavije si je Družba za narodno proizvodnjo (»Enic«) prizadevala, da bi postavila na novi trg italijansko filmsko proizvodnjo. Družba je največja ustanova za posojanje in predvajanje filmov.
»Enic« ima sijajno urejeno službo in je zato lahko prišla v zveze z eksjionenti filmskega trga v Sloveniji in Dalmaciji. Družba bo s tem brez dvoma ustvarila koristi za sodelovanje.
V treh vrstah ...
Komisar, ki ga je poslala v Ljubljano Banca dTtalia, je uredil bančno poslovanje pri podružnici prejšnje podružnice Narodne banke v Ljubljani. Ti posli se nanašajo tudi na denarni promet Oborožene Sile z notranjostjo Italije.
Puljsko - reška škofija je dobila začasnega upravitelja, ki je po rodu Istran. Po smrti puljsko-reškega škofa dr, Pederzollija je Sveta stolica imenovala za novega apostolskega administratorja škofije tržaško-koprskega škofa Antona Santina. Z imenovanjem so škofljani splošno zadovoljni
Črnogorci so svečano proslavili svojega zaščitnika sv. Jurija. Kakor je že znano, imajo Črnogorci za svojega zaščitnika — patrona sv. Jurija. Sv. Jurij je tudi zaščitnik dinastije Petrovič. Letos so svojega patrona prav slovesno praznovali. Slovesni službi božji so prisostvovali vojaški in civilni predstavniki Črne gore. Prisoten je bil tudi Eks. Visoki Civilni Komisar Mazzolini. Po službi božji je metropolit opravil molitev za dinastijo Petrovičev. Po končanih cerkvenih obredih je prebivalstvo priredilo velike manifestacije Kralju in Cesarju, Duceju in Italiji. Ob tej priliki je Visoki Civilni Komisar razdelil med prebivalstvo veliko vsoto denarja.
Nov tednik v Mariboru. V Mariboru je izšla prva številka novega tednika, ki nosi ime »Štajerski gospodar«. Glavni urednik novega tednika je dosedanji glavni urednik »Marburger Zeitung« Friderik Golob. List tiskajo v Mariborski tiskarni.
Pouk samo v nemščini. Na posameznih ljudskih šolah na Spodnjem Štajerskem so začeli že s poukom, ki pa je samo v nemškem jeziku. Pouk je samo za dečke od 10 do 14 leta.
Mariborske tržne cene. Na trgu je precej krompirja, ki ga prodajajo po 14 do 15 dinarjev za merico. Jajca so po 1.25 din, mleko pa stane kakor doslej 3 dinarje liter.
Djakovska katedrala poškodovana. V bojih, ki so bili na veliki petek med umikajočo se srbsko vojsko in hrvatskimi ustaškimi četami, je srbska vojska izstrelila na Djakovo nekaj granat. Pri tem sta dve granati zadeli djakovsko katedralo in jo poškodovali. Tudi škofijski dvorec je bil poškodovan od strojniških krogel.
Mariborske tekstilne tovarne obratujejo. Znane mariborske tekstilne tovarne Hutter, Doctor in drug ter tovarna Rosner v redu obratujejo.
Gauleiter za Spodnjo Štajersko dr. Oberreiter je bil na prvomajskih proslavah, ki so bile v Celju, Laškem, Rimskih Toplicah, Hrastniku in Trbovljah. Kot je znano, je prvi maj v Nemčiji narodni praznik.
Med ameriškimi Slovenci
V Evelethu Minn. je preminul Gregor Pančur v visoki starosti 79 let. Umrl je pri svoji hčeri John Vrhovnik. V Ameriki je živel 59 let. Zapušča štiri hčere, in sicer Mrs. John Vrhovnik, Mrs. Frank Mlakar v Chisholm, Mrs. Fanny Klančar, Cherry, Miuu., iu Mrs. Frank Breyicli, tudi v Cherry.
V Clevelandu O. je na svojem domu umrl rojak Mike Knez v starosti 57 let. Doma je bil iz Ježice pri Ljubljani in je prišel v Ameriko pred 57 leti. Zapušča ženo Mnry rojeno Gregorš iz Šmartnega pod Šmarno goro in eno hčer.
V Clevelandu se je vračala 11 letna Slavka Lokar iz šole in je hotela preko ceste. Tedaj je pridrvel avto in jo zadel s tako silo, da jo je vrgel 50 čevljev daleč. Med prevozom je umrla. Omen jena je bila hčerka Air. in Mrs. Crist in Mary Lokar.
Današnji trg
Ljubljana, 8. maja 1941.
Živilski trg je iz dneva v dan bolj založeni. Posebno zelenjave je dosti. Lepo vreme zadnjih dni je omogočilo, da je dovoz na trg večji. Na trg je prišlo danes tudi precej okoliških kmetic, ki so pripeljale svoje pridelke naprodaj. Na trgu je bilo precej zelenjave, ki se je po-nila. Staro ceno je obdržala le berivka brez pecljev, ki so jo prodajali po 20 din za kg. Pocenil se je zeleni radič, listnata špinača, regrat in druga zelenjava. Dobro je, da so cene za posamezno zelenjavo določene za vsak teden naprej in je vsako navijanje cen na trgu onemogočeno.
Vedno več je na trgu opažati uvožeme italijanske solate. Solata je zelo lepa in niti ni predraga. Za kg zahtevajo 22 din, kar pomeni, da se je od preteklega tedna pocenila za 2 dinarja. Lep grah je bil na jrrodaj po 16 dinarjev, krompir pa ima kar stalno ceno do 2.50 din. Precej je bilo na trgu sad ja. Jajca so bila po 7 do 8 kosov za kovača. Velika je bila danes živahnost tudi na mestnih stojnicah, kjer prodajajo krompir, mast, fižol in druga živila v režiji mestne občine. Trg, kjer prodajajo mlečne izdelke, pa ni bil tako l>ogat kakor včasih, saj pa tudi ni čudno, ko je omejen dovoz mleka iz Gorenjskega, odkoder ga je prišlo prej v Ljubljano najmanj 5000 litrov na dan.
Koledar
Danes, četrtek, 8. maja: Prik. sv. Mih.
Petek, 9. maja: Gregor N.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa c. št. 43; mr. Trnkoezy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Šelenburgova ul. 7.
Spored violinskega koncerta slovenskega violinista Uroša Prevorška, ki bo jutri zvečer ob 20 v veliki filharmonični dvorani, je naslednji: Beethoven: Kreutzerjeva sonata, Paganini: Koncert v d-duru, Škerjanec: Intermezzo nomantique, Samo Hubad: Vizija, in Uroš Prevoršek: Španski ples. Pri klavirju skladatelj L. M. Škerjanc. — Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
Še nekaj parcel za obdelovanje bo mestni gospodarski urad razdelil velikim revnejšim družinam, ker so jih dobrotniki revežev dali mestni občini na razpolago za oddajo manj premožnim slojem. Zemljišča leže ob Kobaridski in Likozar-jevi ulici, ob Ruski cesti pri kolodvoru šiška, v Koleziji, ob Marmontovi ulici in ob poti na Rakovo jelšo. Interesenti naj se javijo v soboto 10. t. m. med 8. in 12. uro v sobi št. 23. mestnega gospodarskega urada v Beethovnovi ulici.
Napisi, reklame, slikarstvo. Žvegelj, Cojzova 1.
Popravek. Med gledališkimi obvestili je v ponedeljek izšla notica, v kateri je bilo rečeno: »Zaradi indispozicije gosp. Johanna Franzla...«. G. Franci pa nam je poslal pojasnilo v tem smislu, da se njegovo krstno ime ne glasi Johann, pač pa edinole Ivan (Janez), odnosno Jean Franci.
Iščem motorno kolo
znamke N. S. U., 350 kub., evid. št. 2415/2, št. mot. 382.060. Kdor mi sporoči, dobi nagrade 2500 din. Josip Žnidarič, Vcsevek 46, Stari trg.
Stare zračnice
avtomobilske, motorne in kolesne (tudi rezane male kose); kupim vsako količino. Ponudbe na poštni predal 32, Čemi - Ljubljana.
1700 m2 njive pri remizi v šiški
oddam poceni v najem. * Ponudbe na upravo »Slovenskega doma« pod »Najem št. 150«.
Slovensko - Italijanski in Italijansko - Slovenski slovar
spet v zalogi po ceni 25 din. Obsega 250 str. -knjigarna Ant. Turk, Ljubljana, Pražakova 12.
Tovorni avto Hansa-Lloyd
z evid. št. 2/59, št. motorja 39.812, 4 cilindri, z nosilnostjo 1 tone, težak t tono, dvosedežen, je bil oddun letališču v Smederevski Palunki ter ga išče Mestna elektrarna v Ljubljani.
■«wLww      ..............m	——————M—rnLmm
Vse občine in privatniki, ki kaj vedo o sledečih konjih:
Konj fuks lise, potrjen v Ježici, žig 2189 z komatom in vozom, od spredaj široka kola, od zadaj ozka.
Kobila ^prama liska, sprednja noga ravno-dilka, žig 3518 z komatom in vozom parizarjom, vzet za Dobravo.
Konj fuks lisec, žig 8519 z komatom vzet za Dobravo.
Kobila liska »Mnjac, na levem ušesu ima svežo rano, žig 3520, naj sporoče, proti dobri nagradi: Franc Švigelju, lesna industrija na Bregu, pošta Borovnica.
Edgar Waliare:
Na sever, potepuhi
Tudi ona je zapazila neko postavo.
Nedaleč od mesta, kjer sta obstala, sta zagledala svetlikanje goreče cigare. Postalo je že toliko svetlo, da sta v mraku mogla videti nerazločne obrise neke postave. Neki moški je sedel na posekanem deblu.
V daljavi se je slišal klic. Postava na deblu se je vzravnala in usmerila svoje korake navzgor, v smeri, odkoder je prišel klic. Sel je komaj kakdi petnajst metrov v razdalji od naših beguncev. Zdelo se je, kot da bi zgrešil pot.
»Halo!« je zaklical.
Iz daijave se je zopet zaslišal glas. Oktober je spoznala, da je to glas Rdečebradca.
»Bila sta tukaj, a sta pravkar zopet izginila.*
Kadilčeva postava je izginila iz vidika. Rolin je previdno nadaljeval pot. Deklica mu je sledila. Kmalu se je zopet ustavil.
V senci griča sta zagledala luči; dve beli m eno rdečo.	.
»Avtomobil,* je zašepetal Robin.
Po žarometih je bilo mogoče spoznati, da je avtomobil obrnjen proti Littlebergu. Previdno sta se bližala vozu. Robin se je še enkrat ozrl nazaj.
»Vstopil* ji j« dejal m ona je nemudoma izvršila njegovo povelje.
Zn tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič
Sele ko je on skočil v voz in sedel jzoleg nje, je opazila, da je motor že v teku. Robin je prijel za zavoro in se še enkrat ozrl.^ Avtomobil se je začel brezšumno pomikati naprej in kmalu 9ta zagledala glavno cesto. Zaslišala sta krik za seboj. Oktober se je okrenlla, a ni mogla videti ničesar.
Robin je jx>večal brzino. Nekaj je zletelo mimo dekletovega obraza, a ni- 6e zmenila za to, misleč, da je kakšna nočna žuželka.
Robin je zavil proč od Littleberga in usmeril voz proti Ogdensburgu. Deklica je sedela sključena v kotu in opazovala v mraku pokrajino, ki je bežala mimo njiju, Bile »o to samotne farme, gospodarska poslojzja, majhno mestece, osamljena cerkev.
Brzela sta vzdolž nekega jezera, na čigar koncu je bil majhen vodopad. Postajalo je vedno svetlejše, tako da sta lahko razločila |x>krajino in tudi že podrobnosti. Srečala sta tudi voznike, ki so vozili seno.	.	.
Dospela sta do nekega križišča in Robin je zavil na desno, čeprav je ta cesta bila slabša. Avtomobil je poskakoval po strmi, razriti poti, ki je postajala vedno slabša, dokler ni popolnoma prenehala. Vozila sta kar vprek po ozemlju, ki je bilo vse rmsejano s skfllami. S težavo sta se ogibala drev u. Čudežno sta se izognila velikemu kupu kamenja, ki je bilo tja nametano, kakor da bi ju hotelo ovirati na begu. Nenadoma je Robin potegnil zavoro in avtomobil se je ustavil tik pred prepadom.
»Tako torej,* je dejal in se dvignil s sedeža.
Preden je Oktober mogla storiti isto, jo je objel okrog pasu in dvignil iz avtomobila. Nato je šel na vrh hriba in se ozrl na pot, ki sta jo prevozila. V travi so se fioznali sledovi koles, Če ju bo sploh kdo zasledoval tako daleč. Glavna cesta je bila zelo oddaljena in tudi na stranpoti, po kateri sta zavila, je bilo vse polno drugih sledov.
Nato se je zoj>et vrnil k avtomobilu in jroteg-nil z zadnjega sedeža skrbno spravljeno odejo. Poleg sedeža je našel tudi košaro živil in majhen kovčeg s toaletnimi potrebščinami. Vzel je oboje iz vozila, pregledal najprej košaro in se zadovoljno nasmehnil. Nato je odprl kovčeg.
»Tu imaš milo in brisačo — malo više slišim šumeti vodo,« z glavo ji je pokazal smer. »Pazi na trnje!*
Odhitela je k izviru. Kako prijetno se je počutila, ko se je umila v hladni studenčici. Ko se je vrnila k Robinu, ji je ta vzel brisačo in milo Iz rok ter se sam napotil k studencu. Ko se je okre-nil, je Oktober zapazila, da ima od zadaj na hlačah smešno, pisano krjro. Takšnih stvari do sedaj ni še videla, razen v zelo veliki razdalji. Stala je z brado oprto na roko in ga opazovala, dokler se ni skril za grmovjem, ki je rastlo ob studencu.
Robin Leslie — mrs. Robin Leslie. Položaj se ji nikakor ni zdel smešen. Bila je del njega samega. Rdečebradec je bil njen smrtni sovražnik. Veseli a se je skupne nevarnosti. Nikoli še ni proučevala
svojih lastnih čustev. Druge je znala presojati in proučiti njihova dejanja in nagnenja do dna. Nikoli pa Še ni čutila potrebe, da bi prodrla v svojo lastno dušo. Mož s pisano krpo na hlačah je bil dejstvo — mr. Robin Leslie. Edina razlika med njim in drugimi moškimi bi mogla biti v njegovem vedenju. Do tega trenutka pa je njegovo obnašanje bilo pojx>lnoma zadovoljivo. Prepustil ji je posteljo in sam ležal na tleh. RaVho v pravem trenutku ji je velel, naj si obuje čevlje. Ona bi na njegovem mestu storila isto. Bil je izredno dober vozač. Najbrž ni bilo prvič, da je ukradel avtomobil. Pisana krpa se ji ni zdela smešna, prav tako (udi ne jopič brez rokava.
Vrnil se je od studenca izredno snažen. Ko je odprl košaro in ji ponudil sendvič, je opazila, da si je tudi nohte prav skrbno osnažil. Toda roka mu je nekoliko trepetala. — Vzel je iz koša veliko steklenico, jo odprl in napolnil s kavo dve čaši, kateri je tudi privlekel iz koša.
Nato je sedel na tla s prekrižanima nogama, jo pogledal in dejal:
»Sedaj pa želim neko pojasnilo. Vem, da ste tu; vem tudi, da ste bili z menoj v Švedovi hiši. — Sedaj vam lahko jiovem, da se je res obesil na oni kavelj, a zdelo se mi je potrebno, da sem se vam zlagal. — Vem, da ste na nek skrivnosten način zvezani z menoj. A rad bi vedel zakaj in kako?«
(Dalje sledi.)
- Izdajatelj: inž. Jože Sodja - Urednik, Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo - »Slovenski dom.jzhaja vsak delavnik ob 13 ** Vt«Ai)nUfvAt IfnnitaiMPvn n lim 6/111 — 11 D F fi V B ! Kopitfll*jtVfl lllic* 6. L