Slovenski dom Preb - cena - prezzo L 0.90 teto Vili. Sehrlftlelter, urednik, redettore: Mirko Javornik. — Hereusgeber, Izdajstvi), odltoro: ing Sodja — FUi lludilra tiskarna. ta Uudsko tukarno, oer la Stamporla popoiat® lot« Kramar 14 — ljubljena. Kopitar lava 4. — (sl. 4001—«005. — Abonnemont. naročnine. abboaemanto: L 11. Ljubljana, sreda, 29. septembra 1943 - št. 218 Die deutsche Abwehr vereitelt samtliche sowjetische Angriffe Die Angriffe scheiterten in erbitterten Kampfen unter hohen feindlichen Verlusten — Sauberung in Nordostitalien und Daimatien — Split in deutscher Hand Aru dem FUhrerhauptquartler, 28. Sept. Da* Obcrkommando der .Wehrmacht glbt bekannt: Am KubaabrOokepkopt wurden mehrere ortliche Angriffe der Sovjeta ab-gewlesen. Die Stadt Temerjuk wurde pianmilsslg zerstort und geriiumt. Im Kampfraum siidostwKrts und ostwKrts Ton Saporoschje netite der Felnd selne Durchbruchsversucbe mit masslertcn, lum Tell neuen herangefilhrten Kriiftcn fort. AHe Angriffe scheiterten In erbitterten KKmpfen unter hohen feindlichen Ver-lusten. Elne sovvjctlsche Kampferuppe, rile vorBbergehend In unsere Stellungen elnge-brochen war. wurde lm Gegenangrifl zu- rlickgeworfen. Am mlttleren D n j e p e r Britten die Sowjets wlederum die deutschen Brlicken-ktfpfe erfolglos an. Kampfe gogen elnlge unter dem Schutze der Dunkelhelt ilber den Flusa gesclzte schwachere sowjetIsche Ab-tellungen alnd uoch lm Gange. Im mlttleren Frontahschnltt h< der starke Felnddruck unvermlndert an. Mehrere telndllche Angriffe an der Murmanfront wurden zerschlagen. Lelchte deutache SecstreltkrHfte ver-nenkten lm Schwarzen Meer vor der T a -mankllate eln soivjetlsches Kanonen-boot und ant der Recde von Anapa mebre-re Nachschubfahrzeuge mit zuaammen 2.10« Brt. In S U d 11 n 11 e n hat aleh der Drnck der Angloamenlkaner. die neue Kraftc ange-landet haben, vresentllch verstUrkt. >\filirend der Angloamerlk., die neue Kraftc angejan-det haben. veaentllcb verstttrkt. TViihreud In Ksume Ton Salerno alle Angrirfe abgenlesen wurdcn. haben slch unsere Truppen lm Raume Ton Foggla plan-masslg Tom Felnde celost und ln die vor-berelteten Geblrgsstcllungcn zurllckgezo. gen. Foggla wurde nach ZerstSrung aller krlegswlchtlgen Anlagen ger&umt. In Nordostltallen und Daimatien wurden starke Bandengruppen cin-geschlotsen. Sle gehen lhrer Vernlchtung entgegen. Der adrlatlsche llafen Split, den die BadogUotruppen zusammen mit kommunlstlschen Bandlten verteidigten. wurde lm Sturm genoiumen. Auf der Insel K o r f u ■ deren verraterlsche Besatzung die Verblndung mit den Angloamerlkauern aufgeuomuien hatte, laudeten nach Ableh-nung elnes (Jltlmatums deutsche Geblrgs-jager. Von Krlegsmarlne und der LuftnaFfe nlrksam untersttttzt, zerschlugen sle den Wlderstand des Felndes, bracbtcn mehrere Tausend Gefangene eln und besetzten die Insel. Slcherungsfahrzeuge elne. deutschen Ge-leltcs versenkten bel Fecamp vor der fran-zOsischcn KUste zwel brltlsche Artlllerle-schnellboote. Nordamerikanlsche FllegerverbSnde ver-suchten am gestrlgen Tage lm Schutze der Wolken flber der Deutschen Bucbt nach Nordwestdeutschland elnzudrlngen. Sle wurden von deutseben Jagdgeschvvadern zum Kampfe gestellt und zersprengt. Damlt wurde der vom Felnde beabsichtlgte zusam-mengefasste Angrlff vereitelt. Durch Bom-benabvvttrfe auf mehrere Orle und Landge-mclndcn lm KOstenraum en.tanden Verluste unter der Bevolkcrung und Sch&dcn an Wohnh£iuscrn. In der vergangenen Nacht unternahmen brltlsche Bomhcrvrrbande Terrorangrlffe gegen Hannover und mit schw£cheren KrSften gegen Braunschwelg. Dabel entstanden Personenverluste und ZerstiSrun-gen In elnlgen Wolmgebleten. JSger und Klakartlllerle der Luftwaffe und Slcherhelts-streitkrHftc der Krlegsmarlne brachten liber dem Relchsgebtet und dem Westraum 56 melst vlermotorlge Bombcr zum Absturz. Nemška obramba zavrača sovjetske napade Sovjetski napadi so spodleteli v hudih bojih, v katerih je nasprotnik utrpel silne izgube — čiščenje v severni Italiji in Dalmaciji — Split v nemških rokah Bodočnost Grčije po odpadu Italije Odnosi med Nemčijo in Grčijo na jasnih temeljih Ir Fiihrerjevega glavnega atana, 28. sept. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja; Na kubanskem mostifičn je bilo zavrnjenih več krajevnih napadov Sovjetov. Mesto Temerjuk je bilo po načrtu uničeno in Izpraznjeno. N* prostoru Jugovzhodno In vzhodno Z a -p o r o i j n je nadaljeval sovražnik s svojimi prodornimi poskusi z množičnimi, delno na novo privedenimi silami. Vsi napadi M) te izjalovili v ogorčenih bojih z visokimi izgubami za sovražnika. Sovjetska skupina, ki je prehodno vdrla v naše postojanke, je bila v protinapada vržena nazaj. Ob srednjem Dnjepru *o Sovjeti znova brezuspešno napadli nemška mostišča. Boji proti manjšim v zaščiti teme čez reko prepeljanim sovjetskim oddelkom so še ▼ teku. Na srednjem odseku se nadaljuje tno-#an sovražni pritisk z nezmanjšano silo. Več sovražnih napadov na m u r m a n -• kem bojišču je bilo razbitih. Lahke nemške pomorske «ile so potopile na Črnem morju pred taraansko obalo sovjetski topničarski čoln in ▼ pristanišču Anapa več dovoznih ladij s skupno 2100 tonami. V južni Italiji se je angleški ln ameriški pritisk znatno povečal, ker so izkrcali nove Čete. Dočim so bili na prostoru pri Salernu vsi napadi zavrnjeni, jio se naše čete na področju Foggie po načrtu odločile od sovražnika tter se umaknile na pripravljene položaje v gorovju. Foggla je bila po porušenju vseh za vojno važnih naprav izpraznjena. V severovzhodni Italiji ln Dal-m a c i j i so bile močne skupine tolp obkoljene iu se pripravlja njihovo uničenje. Jadranska luka Split, ki so jo branile Badoglijeve čete skupno s komunističnimi banditi, je bila v naskoku zavzeta. Na otoko Krfu, katerega izdajalska posadka je stopila v zveze z Anglo-AmeriČani, «0 se po odklonitvi ultimata izkrcali nemški planinski lovci. Od vojne mornarice in po letalstvu nspešno podprli so zlomili odpor sovražnika, zajeli več tisoč ujetnikov in zasedli otok. Spremljevalne ladje nekega nemškega ladijskega sprevoda so potopile pri Fecampu pred francosko obalo dva britanska topniška brza čolna. Severnoameriški letalski oddelki so posku-žali včeraj v zaščiti oblakov čez Nemški zaliv prodreti v .everozabodno Nemčijo. Oddelki lovcev to Jih prisilili k boju ter jih razkropil), s tem je bil preprečen od sovražnika nameravani strnjeni napad. Zaradi odvrženih bomb na več krajev ia podeželskih občin na o h a I ne m področju so nastale Izgube med prebivalstvom in ikode na stano-vaojskih hišah, V pretekli noči so Izvršili britanski bomb-niški oddelki teroristične napade na Hannover In s slabšimi silami na Braun-s e h w e 1 g. Pri tem .o nastale Izgube na ljudeh in razdejanja v nekaterih stanovanjskih predelih. Lovci in protiletalsko topništvo *o skupno z varnostnimi oddelki vojne mornarice sestrelili nad državnim področjem in na zahodnem ozemlju 56, po večini štirimo-tornih bombnikov. ATTACCHI SOVIETICI RESPINTI DALLA DIFESA TEDESCA Dal Quartler generale del Fllhrer, 28 lettembre. II Comaudo supremo tedcsco co-munlca: Sulla testa dl ponte del Cuban sono stati resplntl parecchl attacchl locall sovle-ticl. La cltU dl Temerjuk fu secondo 1 plani distrutta e sirombrata. Nel settore a sud-est e ad est dl Sapo-rosje 11 nemlco continuava l suoi tentatlvl dl inflltrazlone con masse dl forze, in parte con nuove lorze portale sul pošto. Tutti gl| attaecbl In esasperatl combatti-mentl falllvano con gravl perdlte per U nemlco. Un gruppo sovletlco, penetrato transltorlamente nelle nostre poslzlonl, veniva resplnto In un contrattacco. Sul Nlpro centrale 1 sovletlcl attacca-vano nuovamente con Insuccesso le teste dl ponte tedesche. Combattlmcntl contro plc-coll repartl sovletlcl, che dlfesl dalle te-nebre avevano varcato il fiume, sono tuttora in corso. Nel settore centrale del fronto contlnua la forte presslone nemlca con forza non dl-mlnulta. Parecchl attacchl nemlci sul fronte del Murman furono lnfrantl. Leggere forze navali tedesche affonda-vano nel Mar Nero davantl alla costa del Tanian una cannonlera sovletlca e nel por-to dl Anapa parecchle navl dl trasporto, eon un totale dl 2.100 ton. Ncll’Italia mcridionale k cresciuta con-slderevolmente la presslone dcgll anglo-amerlcanl che sbarcano nuove truppe. Men-tre nella zona presso Salerno venlvano resplntl tuttl gll attacchl* nel settore dl Fog-da le nostre truppe sl staccavano, secondo 1 plani, dal nemlco e sl rltlravano ln poslzlonl montagnose g\h preparate. Dlstruttl tuttl gll Implantl d'lmportauza belllca, Foggla veniva sgombrata. Neiritalia nord-orientale e in Dalmazia fortl gruppl di banditi venivnno circondati; h imminente la loro distruzione. II porto adria-tico dl Spalato, difeso dalle truppe di Badoglio insieme aj banditi comunisti, veniva prešo d assHlto. SulPisola di Corfu, il cul presidio traditore si era alleato con gli anglo-americani, poiche fu respinto Pultimatum, vi sbarcarono cacciatori alpini tedeschi. Con J'appoggio ef-ficace della marina da guerra e delTaviazione essi infransero la resistenza nemlca, fccero mi-gliaia dl prigionieri ed occuparono Tisola. Navi che accompagnavano un convoglio tedesco affondavano presso Fecamp, davantl alla costa franccse, due motoscafi celerl britannici. Reparti delPavlazlone nord-americana ten-tavano ieri con la protezione delle nubl di pe-netrare oltre il golfo germanico nella Germa-nia nord-occidentale. Costrettl ni combattimen-to da caccia tedeschi, essi furono dispersi. Cosi su impedito Pattacco compatto che «i propo-neva il nemico. II getto di bombe su parecchle loculita e comuni di campagna lungo la costa, causava perdlte tra la popolazione e danneg-giava case private. La notte trascorsa, reparti di bombardieri britannici esegulvano attacchi terroristici sul Hannover e con forze minori sul Braunschvvcig. Sl cbbero perdite tra la popolazione e distru-zioni in certl rioni abltati. I nostri caccia e Tartiglieria antiaerea insieme a reparti dl sl-curezza della Marina da guerra nbbattevano sul territorlo del Reich e sulla zona occlden-tale 96 bombardieri, in gran parte quadrimotori. Miinchcn, 29. sept. n. Badoglijeva vdaja je prav tako kakor v širnih področjih evropskega jugovzhoda ustvarila nov položaj tudi v Grčiji. Namesto italijanskih ali nemško-italijanskih posadk je naposled tudi tu vsa vojaška oblast prešla v izključno nemške roke. Kakor poroča nemško vrhovno poveljstvo, so se italijanske vojaško oblasti v Grčiji z razumevanjem uklonilo nemškim razorožitvenim nastopom. Velik del italijanskih vojaških oddelkov se je obvezal, da sc bo pod nemškim vodstvom boril dalje. Tudi prevzem italijanskih oporišč na Egejskem morju z vojnimi in trgovskimi ladjami vred je nemška mornarica izvedla brez večjih spopadov. S tem je nemški odnos do Grčije dobil novo, vsekakor jasnejšo podlago. Nemčija ni nikdar prikrivale, da je z obžalovanjem, da colo z bolestjo sprejela odtujitev, ki je spomladi 1941 privedla do vojaškega poraza Grčije. V nasprotju z Italijo Nemčija prav tako kakor na vsem Balkanu tudi v Grčiji ni imela nobenih ozemeljskih zahtev ali kakršnih koli drugih Čisto svojih namenov. SvojcČasni sklep, začeti prav tako kakor proti Jugoslaviji vojno tudi proti Grčiji, je bil pač nujen spričo poskusa Angležev, da bj itali-jansko-grško vojno izkoristili za vdor v jugovzhodno Evropo in po zgledu solunske fronto iz prejšnje svetovne vojne napadli oni državi z boka. Ta nevarnost — to je podčrtal Hitler v svojem oklicu — je bila odstranjena z nastopom Italije. Z izročitvijo ultimata Atenam 28. oktobra 1940 je Italija prišla v vojaški spor z Grčijo, ki pa mu spričo nezadostnih priprav od strani Badoglia (ki je bil tedaj še italijanski načelnik generalnega Štaba) ni bila dorasla. Nemčija se tedaj na prošnjo Aten ne bi bila pomišljala pomagati Grčiji do častnega izhoda. Toda vpliv angleške politike (izjava o poroštvih) je tedaj v Atenah že tako zelo prevladoval, da je grška vlada ponudila britanskemu ekspedicijskemu zboru Grčijo kot odskočno desko za napad na Evropo. Tako so #h dogodki svojo pot dalje. Stališče nemškega naroda do grškega je Fiihrer orisal 4. maja 1941 v svojem govoru, ki ga je imel v nemškem državnem zboru takoj neposredno po končani vojni na Balkanu. Adolf Hitler je tedaj i obžalovanjem dejal, da se je Grčija zapletla v mrežo angleške politike. Njegove besede so dosegle »voj višek v naslednji izjavi: >Zaipc kot Nemca, ki sem že po svoji vzgoji v mladih letih in zaradi tvojega poznejšega življenjskega poklica zelo cenil umetnost dežele, iz katere je bila nekoč zasijala prva luč Človeške lepote in dostojanstva — zame je bilo zelo težko in grenko, da so se dogodki tako zasukali in da proti temu nisem mogel ničesar ukreniti.c Temu občutku, da je videl v nemško- Spor med zavezniki glede srednje Evrope Berlin, !9. sept. DNB. V berlinskih političnih krogih so opozorili na (lanek, ki ga je v listu iNew York Post« objavil Edgar Mowrer. Clankar obravnava vprašanje, kako bodo odnosi med Ameriko in Sovjetsko zvezo vplivali na bodočnost NemiSije. Mow-rer pravi, da je že nujno potrebno, da Moskva Jasno spregovori, kakšno politiko namerava zasledovati v osrednji Evropi, in do »e odloči za sporazum z Angleži in Aine-rikanci. Doslej 10 si Anglija in Amerika ter Sovjetska zveza edine samo v tem, d« se v tem vprašanju ne strinjajo med seboj. Za nesoglasje med zavezniki je značilen tudi članek, ki je bil objavljen v moskov- ski »Pravdi«. Ta pravi, da Amerikanci in Angleži nimajo jasnega stališča glede srednje Evropo, ki bi ga morala Rusija upoštevati. V berlinskih krogih poudarjajo, da vse to pisanje spet dokazuje, da hoče Sovjetska zveza o usodi Evrope imeti odločilno besedo sama. Hkrati pa glede Mowrerjevega članka zatrjujejo, da se pisec moti, če misli, da sl v Moskvi niso na jasnem gledo bodoče politike v srednji Evropi. Nasprotno v Moskvi prav dobro vedo, kaj hočejo, ne marajo pa, da bi Amerikanci in Angleži imeli pravo »poznanje o sovjetskih namenih. —ir Norveško narodno gibanja le trdno Oslo, 29. septembra, n. Korvežko narodno gibanje »National Samling« je prestalo svojo obtežilno preskuSnjo, je poudaril ministrski predsednik Qnisling v govoru, ki ga je imel pred oboroženimi edinicami gibanja v Holmestrandu pri Oslu. Velika mno* žica tega gibanja stoji neomajno trdno in je s tem dala dokaza o svoji veljavi. V nadaljnjem govoru je ministrski predsednik oporekal zlaganim sporočilom, ki jih iirijo zlasti iz Švedske o tem, da bi ljudje v množicah izstopali iz gibanja. Quisling je razločno ugotovil, da to ni res, marveč da je res prav nasprotno, zakaj gibunjo je od tedna do tedna močnejše. Ministrski predsednik je izrekel svoj ponos in zadovoljstvo nad tein, da je organizacija zdaj tudi oborožena. Povabil je može, naj stoje skupaj v vojaški disciplini. Pomanjkanje narodne discipline je označil kot podedovano napako v norveSki zgodovini. V današnjem evropskem boju za oV stanek se Norveška bori za svojo bodočnost. Zaradi toga so mora vsakdo na svojem mostu zavzeti zn vzore nove NorveSke. Norveška gre naproti svojemu velikemu bodočemu cilju, do katerega je pomemben kos poti že prehojen. Japonsko priznanje Mussolinijeve vlade je Anglijo razočarala Ženeva, i’9. sept. DNB. Sklep japonske vlade, da prizna republikansko fašistično stranko pod vodstvom Mussolinija kot postavno zastopnico italijanskega ljudstva, je angleški javnosti močno zagrenila vesolje nad Badoglijevim izdajstvom, kakor kažejo londonska poročila. Se nedavno je namroč list »Times« objavil, da na Japonskem niso nič kaj zadovoljni z Mussolinijevo vlado, ker Je republikanska. V japonskih krogih Pa — tako je pisal isti list — so bili tudi nezadovoljni z Mussolinijevim ravnanjem nasproti kraljevi hiši. Teh praznih nad so se v Londonu še včeraj krčevito oklepali, a zdaj se je vse skupaj spet razblinilo. Japonsko priznanja Mussolinijeve vlade ne pomeni nič drugega ko da na Japonskem prav nič ne marajo za izdajalca, pa naj bo še tako veljavon iu odličen mož. emški prom. minister v Sofiji Sodja, 29. sept. DNB. Nemški prometni minister Dorpmueller, ki se je več dni mudil na obisku v romunski prcstolniei, je včeraj prispel v Sofijo. Obiskal je predsednika vlade, zunanjega ministra iu prometnega ministra. 1’opoldno je odšel v samostan Bila, kjer je grob pokojnega kralja Borisa, in položil nanj venec. Potem je Imel z bolgarskimi državniki važne razgovore. Medzavezmški odbor — nova nevarnost za Evropo Vichj/. 29. sept. DNB. V francoskih uradnih krogih zdaj nič več ne dvomijo, da so medzavezniški odbor v Alžlru postavili na posebno Stalinovo željo. Da se Moskva za ta odbor živo zanima, dokazuje tudi to, da so poslali tjakaj Višinskega. Zavezniki pripravljajo s tem pot komunizmu v Evropi. Moskovske težnje v Evropi so preveč znane, da bi jih mogli prikriti. Angleži in Amerikanci pa so hočejo s tem prikupiti Sovjetski Rusiji, da bi ta njihova velika zaveznica ne izgubila vse dobre volje. Moskva je nezadovoljna, ker se zavezniki ne marnjo odločiti za drugo bojiiče. Zato jo Angleži In Amerikanci zdaj tolažijo » tem, da ustrezajo njenemu pohlepu. Ni pa dvo. nia, da tako ustvarjajo nevarnost, ki bo nekoč zahodne sile sama pokopala. Prihodnje vojno leto bo drago New York, 29. sept. DNB. Namestnik vojnega miniitra je govoril pred skupino zastopnikov industrije in trgovstva in med drugim dejal: »Prihodnje leto vojno bo za nas drago po blagu in krvi. Potrebni bodo še silni boji, preden bomo lahko rekli, da smo dosegli svoj cilj.« Amerika spodriva Anglija s srednjega vzhoda Ženeva. 29. eept. DNB. Dejstvo, da so bo te dni zunanji minister Saudske Arabije Emir Fejzal kot gost ameriške vlade pripeljal v Washington, je v tamošnjih kro. gih zbudilo globoko zadovoljstvo. V Ameriki poudarjajo, da se je ameriški vpliv v Arabiji že toliko utrdil, da se je Saudski Arabiji zdelo potrebno, poslati svojega glasnika v Washington, da bi stopil v tesnejšo zvezo z ameriško vlado. To pa tudi dokazuje, kako se je ameriški vpliv danes že razširil po vsem srednjem Vzhodu, zla-sti še, če pomislimo, da je bila Saudska Arabija zmeraj zelo ponosna na avojo neodvisnost ln da Je Angležem že dala mar-sikako brco. Dejstvo, da Saudska Arabija išče naglih stikov z Washingtonom jasno Izpričuje, da je angleškega gospostva v Arabiji koneo in da bodo tudi tu Združene države prevzele dediščino britskega imperija. »Vojna prizadevanja« palestinskih Judov Iimir. 29. sept. n. V Haifi so odprli razstavo »Palestina ln Sovjetska zveza v vojni«. Razstava naj bi prikazovala vojna prizadevanja obeh držav. Razstavo bodo prenesli v Jeruzalem, od ondod pa v Sovjetsko Rusijo. »Vojna prizadevanja« Jndov v Palestini io baje na prebivalce Sovjetske Rusije zelo učinkovala. Vesti 29. septembra V Turčiji bodo obrok kruha znatno zvišali. Po 1. oktobru bodo vojaki dobivali 900 gramov, otroci pa 600 gramov, v splošnem pa se bo obrok zvišal od ISO na 4j0 gramov. Novi Italijanski veleposlanik Anfuso. kt ga je imenovala narodna fašistična republikanska vlada, je prispel včeraj v Berlin. Na letališču ga je pozdravil šef protokola v zunanjem ministrstvu von Dernberg. Iz Sicilije so prispela poročila, da so an- gloameriške oblasti obsodile na smrt in ustrelile C7 ljudi, med njimi 9 žensk. Okrog 900 Italijanov pa je bilo kaznovanih na razne zaporne kazni. Z viteškim križcem ln meči nemškega za-alužnostnega križca je bil odlikovan general Rudolf Oerke, ki si je pridobil velike zasluge pri organiziranju prevozov ln prometne mreže v zaledju bojišča in v pokrajinah, ki jih je nemška vojska osvojila. grški vojni globoko tragičen dogodek, je Hitler dal izraza v istem svojem govoru še na več mestih. »Poštenost mi narekuje.« je dejal, »ds pribijem, da se je od vseh naših nasprotnikov zlasti grški vojak boril z največjim junaštvom. Vdal se je šele, ko je bil vsak nadaljnji odpor nemogoč. 6 premaganim, nesrečnim grškim narodom iskreno sočustvujemo. Grški narod je žrtev svojega kralja in peščice zaslepljenih voditeljev. Vendar pa se je boril tako hrabro, da mora cclo sovražnik to priznati.« Te Hitlerjeve ugotovitve sc od tedaj niso prav nič spremenile. Nasprotno, Nemčija je v preteklih dveh letih mnogokrat dokazala, koliko ji je do tega, da se Grčija spet okrepi, zlasti pa da se vključi v evropsko gospodarstvo. Temu ne ugovarja, toda odtočno bo nastopila proti vsakemu novemu poskusu Angležev in Amcrikan-ccv, da bi sc izkrcali na grških tleh. Strahovalnr letalski napadi na francoska mesta Pariz, 29. sept. n. Parlikl listi prinažajo Izčrpna poročila o nngleško-amerlških stra-hovalnih napadih na francoska mesta. V vseh poročilih se kaže rastoče ogorčenje prebivalstva nad zločinstvi »osvoboditeljev«. Število mrtvih v Nantesu je do zdaj naraslo na več kakor 500. Posebni dopisnik lista »Petlt Parisien*, ki je šel v Nantes z avtomobilom »Narodne pomoči«, pravi, da je neko angleško-ameriško lotalo med potjo napadlo njegov voz in ga trikrat s čisto majhne višine obstreljevali s strojnicami, da so potnik morali bežati v obcestni jarek. Nantes sam kaže obupen pogled. Vse mestno središče sedaj samo še iz razvalin ter kadečih se podrtin. Karel Capek Zakaf nisem komunist? Ljudje prav radi n. pr. trdimo, da je gozd črn; toda niti eno drevo v gozdu ni črno, temveč je ali rdeče ali zeleno, ker je to navadno ali jeUa ali jelka ali smreka. Lahko je reči, da je človeška družba slabu. a poiščite mi ljudi, ki so že v načelu slabil Poskusite presojati svet brez surovega posploševanja, kmalu boste videli, da vam od vaAih načel niti troha ne bo ostala. Temelj komunizma je umetno ali pa namerno nepoznavanje iivljenja. Ce kdo trdi, da n. pr. ne mara Spancev, bi ga rad poslal med Spance, kjer naj bi nekaj časa živel. Cez mesec dni bi ga vprašal, ali sovraži svojo gospodinjo Španko, ali bi želel zadaviti španskega branjevca. ali zadaviti špansko tetko, ki mn prodaja cvetjet Najbolj nemoralen dar človeškega duha je dar posploševanja 1 Namesto da bi človek zbiral iz skušnje, stremi za tem, da jih nadomesti s posploševanjem. V komunističnih Ustih ne boste o življenju brali ničesar drugega kakor da je skoz In skoz beraško. Za človeka, ki mu omejenost ni vrhunec spoznanja. Je to zelo, zelo malo. Zavist, neznanje, načelno nezaupanje — to je duše vrti cvet komunizma. Zdravniška ugotovitev bi se glasila: patološki negativizem. Ce človek postane masa, potem je želo podvrien tej palezljivi bolezni, a tudi v zasebnem iivljenju nima mnogo moči. Dstavlte se za trenutek poleg berača na uličnem oglu in pazite, kdo Izmed mimo Idočih prvi izvleče iz žepa dvajsetlco; v sedmih primerili izmed desetih so to ljndje, ki se sami otepa-vajo z revščino, ostali trije primeri pa odpadejo na ženske. Iz tega dejstva bi komn-nlzem zagotovo sklepal, da je buržoazlja trdega srca, jaz pa sklepam nekaj lepšega: da ima proletarec po večini dobro srce in da je v temelju nagnjen k dobroti, ljubezni ln požrtvovalnosti. Komunizem hoče napraviti iz takega človeka sovrainika druibe. Takega poniianja pa reven človek nikakor ne to-sluii. Današnja družba ne. potrebuje tovraftva, temveč dobre volje, sloge in sporazuma. Njej je potrebno boljše ozračje. Mislim, da bi se mogli ustvariti čudeži z malo več navadne ljubezni in prisrčnosti. Branim danainji svet, ne zato, ker bi to bil svet bogatašev, temveč prav zato, ker je to svet siromakov in pripadnikov srednjih slojev, so vrieni med mlinske kamne kapitala in razrednega proletariata in ki danes kolikor tuliko drle in varujejo največji del človeških vrednot. V celoti ne poznam onih »višjih doset tisoč bogatašev« ln jih ne morem obsojati; toda pisal sem o družabnem razredu, ki se imenuje buržoazlja, tako da so ml očitali neumeston pesimizem. To navajam zaradi tega, da bi se mogel z večjo pravico braniti pred oulml, ki pred njihovimi napakami in strastmi nisem slep. Proletariat ne more tega razreda nadomestiti. more pa stopiti vanj. Ni je proletarske kulture kljub vsem programatičnim potvarjanjem, kakor tudi ni etnografske in aristokratske kulture. Čemur pravimo kulturne vrednote, to temelji na srednjem, to je na tako imenovanem razuinnlškem razredu. Ko bi bil proletariat poklican k svojemu deležu v tej tradioljl in bi rekel: »Dobro, prevzamem sedanji svet ln vladal bom nad njem ■ tem, da bom ohranil vse vrednote; če se pa komunizem kaže predvsem v takšni obliki, da le vnaprej zavrača kot nepotrebno zakonsko združitev vse, kar sam nazivu »buržoazno kulturo«, potem zbogom! Človek, pa čeprav re najmanj zaveda odgovornosti, prične takoj računati, kaj bi bilo na ta na&n uničenega. (Dalie.) •flnui Z A »oLOVENSKI DOM«, dno 29. septembra 1943. srtev. 218. Koga vabi Slovenska domobranska legija v svoje vrste ? Vse slovenske rodoljube ne glede na njihovo politično, strankarsko prepričanje. Vse, ki so ohranili v sebi ljubezen do domovine in jim je žal, da bi jo uničil komunizem s tujim orožjem. Vse, ki si žele miru in reda, edinih poroštev za naš narodni obstoj, ter so pripravljeni za naš najvišji cilj — narodno samoohranitev — sodelovati s tisoči že oboroženih slovenskih domobrancev in s številnimi novimi prostovoljci. Vse tiste, ki so šele ob dvanajsti uri spoznali, kam zločinski komunizem 'im vodi naš narod. Da bomo prihodnje leto zadovoljni S pospravljanjem jesenskih pridelkov vrtnarji še niso končali z delom na vrtu Ljubljana, 39. septembra. Človek bi mislil, da se nam jeseni, ko pričnemo s pospravljanjem vrta, ni treba več brisati za bolezni, ki so letos ie opravilo svoje uničujoče delovanje na rastlinah. Ko pa ugotavljamo Škodo, vidimo, da letos ne smemo vsega tega zanemarjati, če hočemo, da no bo prihodnje leto prav tako. Tudi sedaj v jeseni je treba pričeti z delom za zdravje rastlin v prihodnjem letu, zlasti pa za zdravo prezimovanje letošnje vrtnine. V vlažnem josenskem vremenu so se pri nas pojavile na fižolovih strokih dvovrstne pege. Ene so vdrte in Tjave, pri temnih sortah pa temnozelene, pri rumenih pa ru-menkastosive. Ta fižol je pegav. Ker se obe bolezni prenašajo s semenom, moramo že sedaj na jesen nabrati zdravo seme, zdra. ve stroke brez peg, a vse druge ostanke fižolovih rastlin pa moramo že sodaj sežgati. Bodimo pozorni tudi na kapusnlee. Na njih se do oktobra meseca rado pojavljajo ' gosenice. Ce nismo, nanje pravočasno po- i Ljubljanski mestni preskrbovalni urad zorni, nam bodo uničile vse. Vrtnarji so bo prevzemal odrezke septembrskih živilskih kapusnice že pospravili, tisti pa, ki jih še nakaznic v sobi št. 8, v M ostrl0I,n ji*« ™ "a . ... ‘ . ____. ’ . ....... Krekovem trgu št. 2-II.. po naslednjem re- z zemljo, se v gnoju naselijo bramorji, ki jih v zgodnji pomladi (februarja) polovimo, ko gnoj kopljemo. Zelo važno jesonsko delo na vrtu je kopanje gred. Med kopanjem Imejmo oči odprte za škodljiv mrčes, ki se skriva v zemlji. Našli bomo škodljive strupe, gosenice zemsklh sovk in ličinke vrtnih dlakavih mušic, ki jih lahko sedaj uničimo, da nam ne bodo delale spomladi škode. Če nam dela pri opravilu družbo perutnina, nam pobere vso golazen. Ko jeseni pospravljamo pridelke, moramo paziti, da bodo čisti in zdravi spravljeni v shrambe. Nagniti hi širili v shrambi gnilobo. Zlasti pri krompirju so površnost silno maščuje. Prav tnko mora biti seveda tudi shramba čista, da ostanejo pridelki sveži, čisti in užitni. Oddaja odrezkov septembrskih živilskih kart • ! l .. ' Z oklepnikom proti ameriškim padalcem Izjalovljeni napad sovražnikovih padalcev na nemške topniške postojanke niso. naj bodo pozorni nanje In naj uničijo gosenice. Bramorji sl joseni radi poiščejo tople kotičke v zemlji, da v njih prezimijo. Ce izkopljemo sedaj 70 cm globoke In kvadratni meter široke jamo na vrtu ter jih napolnimo a konjskim gnojem ter pokrijemo du: dne 2. oktobra pridejo na vrsto trgovci z začetnico A, 4. oktobra trgovel z začetnico B, 5. oktobra z začetnicami C do F, S. oktobra z začetnicama O in H, 7. oktobra z za. četnicama I in J, 8. oktobra z začetnimi zlogi Ka do Kom, 9. oktobra z začetnimi zlogi Kon do konca, 11. oktobra z začetnico L. 12. oktobra z začetnim zlogom Ma, 13. oktobra z začetnimi zlogi Me do konea, 14. ok tobra z začetnicama N in O, 15. oktobra z začetnimi zlogi Pa do Pir. 16. oktobra z začetnimi zlogi Pl do konca, 18. oktobrn z začetnicama R in S, 19. oktobra i začetnicama S in T, 20. oktobra z začetnicama U in V ter 21. oktobra z začetnicama Z in Z. Od pekov bo mestni preskrbovalni urad prevzemal odrezke tako, da pridejo na vrsto : 22. oktobra peki z začetnicami A do J, 23. klmovca: Hieronim, spozna- oktobra z začetnicami K do O, 25. oktobra z . . . x .. „ ... , začetnicama P in R ter 26. oktobra z začet, valoo in cerkveni učenik; Zofija, vdova; nicami g d<> 2. Trgovci in peki naj oddajajo odrezke sa- Ljubljana Koledar Sreda, 29. klmovca: Mihael, nadangel; Gudelija, mučenica; Plavt, mučenec. Četrtek, 39. I^j^f^.jSkof; Urzus, mučeneo. . septembra, ob 16: »Thals«. Izven. 25. predstava. Cene od 32 Ur navzdol. Predsezona v Operi. Opera bo pričela lotošnjo predsezono v sredo, 29. t. m. Ponovili bodo Massenetovo opero »Thals«, delo, ki je bilo izvajano v lanskem repertoarju in je imelo lani 24 repriz, tako da bo prihodnja repriza 25. Drama: Sobota, 2. oktobra, ob 16: »V Ljubljano Jo dajmo!« Izven. Cene od 18 lir navzdol. Nedelja 3. oktobra, ob 15: »Veliki mož«. Izven. Cene od 18 lir navzdol. Josip Ogrinec »V Ljubljano Jo dajmo!« Ta domača veseloigra v treh dejanjih, ki je bila na sporedu lanske sezone in ki bo ponovljena prvič v letošnji predsezoni v soboto. 2. oktobra, ob 16.80. Ima za snov preprosto, n ljubko ljubnvno zgodbo, ki se vrši delom« v bližini Ljubljane, deloma v mestu samem. Dejanje se godi sredi prejšnjega stoletja. Staro žimo kupujemo, plačamo po kvaliteti od 30—50 lir kg. Ponudite trgovini •Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). 86. Stari kamnar je bil pastirčku žo na prvi poglod kar Po volji; razkoračil se je pred njim ter ga naravnost vprašal: »Kaj bom delalt« Starček jo malo pomislil, nato pa mu odgovoril: »Pomagal mi bošl — Da bi lomil pečine kot jih jaz, si še prošibek: za drugo delo sl pa že kar doborl Prod boš drobil v pesek, iz peska pa boš preseval zlata zrnca, kamonjo pa metal von!« Pastirček jo od veselja kar poskočil in zavriskal: »Sem torej v zlatem rudniku!« Kamnar je tedaj stegnil svojo trosočo se roko in pokazal na veliko kad: »Zlata zrnca pretopim v tekoče zlato in iz njega kujem nato zlatnike. Tale kad jih mora biti polna; šele takrat bo delo končano. ‘ ■ 87. I l Stari kamnar mu je torej odkazal delo ter mu potisnil železno kladivo v roke, nato pa se brez kak£ne nadaljnje besedo vrnil k svojemu dolu. Z navpičnih sten je trgal skale; drugod jo rušil viseče kamnite sklade na tla ter jih z nekaj udarci zdrobil v debel grušč in prod. Izločeno kamenje pa jo velel pastirčku nesti na konec kamnoloma. Tam mu je visoko nad njunima glavama pokazal malo odprtino: »Vidiš, to je žrelo one gradiške jame, v katero so prešerni pastirji metali kamenje ter nato radovedno prisluškovali, kdaj bo zamolkel odmov javil, da je kamen padel na tla!« •■■■■■■■■■■■■■■■■■»■■■MB Naročite se na slovensko poljudnoznanstveno zbirko »SVET« Mesečna naročnina 20 lir Za v polplatno vezane knjige pa 35 lir Naročnike bomo sprejemali le do 1. novembra 1943 Naročite se na to zbirko čimprej v Ljudski knjigarni ali v upravi »Sveta«, Ljubljana) Kopitarjeva 6 DNB, 25. septembra. Vojni poročevalec Oskar Peter Brandt popisuje, kako je uku. pina ameriških padalcev skušala napastif neko nemško topniško postojanko na južnem italijanskem bojišču, a ji je ta načrt povsem izpodletel. Proti kraju, kjer so se bili spustili sovražnikovi padalci, se je omenjeni poročevalec peljal z oglcdnlškim oklepnim avtomobilom in je zato njegovo poročilo tem več vredno, ker je poročilo očividca. Takole popisuje ta zanimivi dogodek na bojišču: Nocoj se je spot pripetilo marsikaj. Ze v prvih večernih urah, ko so je neznosna vročina umaknila prijetnemu večernemu hla. du, so priprave na obeh straneh dale slutiti, da se obotajo hujši boj!. Naše topništvo jo bilo s svojim točnim strljanjem pregnalo Angleže z neke višinske postojanke. Med tem smo slišali sikanje strojev, ki so pokrajino zavijali v umetno meglo. V malem dolinskem kotlu so so naši oklepni grenadirji pripravljali, da sovražniku iztrgajo višinsko postojanko, ki jo jo bil zasedel. Topništvo sovražnikovih ladij nas je pri tem pustilo pri miru. Dovolj mu je bilo lam zunaj v Salernskem zalivu, na katerega smo Imeli Iz naše postojanke diven razgled, že napadov, ki so jih vprlzorili nemški letalci na njihove ladje, kalerim so prizadejali občutno škodo. Pokrajina se je kopala v bledi mesečini. Tedaj pa se je nenadno oglasilo močno brne. nje letalskih motorjev ter obrnilo našo pozornost naso. Troje vollkih letal, ki so letela zelo nizko, se je v hipu znašlo v hudem protiletalskem ognju. Letala so nekajkrat zakrožila nad našimi postojankami in jih začeli obsipavti z bombami, a silen ogenj iz-naših protiletalskih topov jih jo naglo pre. gnal. Ubrala so jo brž proti bližnjim goram, kjer je imelo svoje postojanke naše topništvo. Tedaj pa smo nenadno zaglodali na nebu padalce, kako so se pognali z letal. V precejšnjem štovilu so odskočili z lesketajočih letalskih kril ter ge začeli zelo naglo spuščati proti tlom. Napad na topniške postojanke Nobenaega dvoma ni bilo, da Imajo tl so. vražni padalci namen napasti nemške topni, ške postojanke. Zapeli so telefoni in v nekaj sekundah je bila vsa okolica na nogah. Oddelek oglednikih oklepnih vozil je bil prvi, ki jo je ubral proti sovražniku. Vodil ga jo nadporočnik K., odlikovanec z viteškim križcem. Skupina oklepnih ogledniških vozil je drvela skozi majhna naselja, ki so se bila spričo nenadnega ropota in hrupa vsa prestrašena zbudila iz trdnega spauja, naravnost proti kraju, kjer smo bili prej videli, da so se spustili sovražnikovi padalci. Prav preveč jih ni moglo biti, morda vsesa skupaj le kakih dvajset mož, a sovražnik je poleg njih spustil s številnimi padali na tla tudi strelivo, orožje in hrano. Kmalu smo bili s svojimi oglednišklml oklepnimi vozili že na kraju samem. Ustavili smo se in se porazdelili na posamezne oddelke. Sovražni padalci morajo biti nekje v bližini. Se vedno visi tam na bližnjih drevesih nekaj padal, ne daleč od tod pa ležo po tleh zaboji, v katerih je sovražnik spustil na zemljo strelivo in hrano. Padalci so na kra. ju, od koder ni Izhoda. Tako naglo smo jih opazili in se pognali za njimi, da neiso imeli niti toliko časa, da bi odnesli s seboj kaj prida hrane, orožja in streliva. En naš vod je vodil mladi podporočnik. 81*1 za padalci je vodila po poljskih potih v majhno vas. Načrten boj od hiše do hiše Naši so se morali načrtno boriti od hiše do hiše. Treba je bilo skrajne previdnosti. V zadnji hiši je bilo najotej nekaj časa vse tibo. Z debelo desko so naši vrgli vrata ■ ttčsjev, nato pa se že vrgli po dolgem na tla. Bill so to stari boje?i,ikl z vzhodnega lojisča. Bili so že vajeni presenečenj in z njimi sc ni bilo dobro šaliti. In res. Amerikanki so začeli streljati samokresi skozi odprta vrat, a naši so jim zagnali pod nogo nekaj ročnih grant. Strojneice so ameriško v i.ek* prepo.lile v notranjiVn«> hišo. Nekaj trenutkov je bilo spet vse tiho, mrtvaško tiho. A že so naši borci skočili za njimi. Ze so ujeli prve tri ter se zapodili za osta-ilmi, ki so sc hoteli r*šiti s tem. da so jo r brali dalje po cest1.. Pri tur so sovražnikovi padalci utrpeli prav krvave Izgube. One, ki se jim je po-mvil) zateči ae rroti goram, t>o naši oioli.',. in tl so ra-le.liije jfiio že nastopili i7t-.o pot v ujetništvo. Tretjina teh pada.ov bo je spustila na ZrD})ju y civilni obleki Vat so inrll B beboj italijanski denar, žepne zemljevide okoli, ških krajev ter ročne bombe in strelno orožje. Bili so kar najbolje oboroženi. Cez nekaj ur se je v te hribe spet vrnil mir. ll' Dve, tri iz lokalne kronike Mali, poldrugoletnl Jožek Bertosl, sinček ključavničarja državne železnice, je bil včeraj hudo opečen po životu z vrelo vodo. Bil je iz hiše št. 48 na Tržaški cesti prepeljan v bolnišnico. Kako je nesreča nuslala, bo pač dognala preiskava. Mali dečki so se igrali. Nek fantek pa je v svoji razposujonoetl sagnal bojno sekiro _ — poleno — 11 letnemu delavklnemu sinu Marjanu Vrhovcu v glavo. Bil Je močno poškodovan. Dijaki radi doma sekajo v drvarnici drva. Kronika zaznamuje že več poškodb, ko so ee mladi drvarji VBekali v roko. Anton Matičič, 13 letni dijak, se je pri sekanju drv vsekal v levico. Rano so mu obvezali v bolnišnici, kjer išče v sedanjih časih mnogo ljubljanskih poškodovancev na bolnišnični ambulanti prvo zdravniško pomoč. Ljubljanski gostilničarji so v zadnjih dneh zelo zvišali cene vinu. So znani primeri, da so gostilničarji, ki ne točijo kaj izbrane in dobre kapljice, v zadnjih 48 urah kar po večkrat dvignili cene, tako najprej od 20 lir na 25, nato na 28 in 30 lir pri litru. Vinoplvcl so nejevoljni. S Spod. Štajerskega Padec pod voz. 51 letni kmet Frano Na-gol iz Maxendorfa pri Kirchbachu ae je peljal preteklo sredo z vozom, v katerega sta bila vprežena vol in krava. Nouadoma sta se živali splašili In zdirjali po cesti. Nagel ju je skušal zadržati, pa je pri tem padel tako nesrečno, da je prišel z desno ramo pod prednje kolo. Vrh tega ga je pa vol šo brcnil in ga nevarno poškodoval na. roki ter je dobil težke poškodbe na rehrih. Z reševalnim vozom NRK iz Kirchbacha so ga prepeljali v graško klrurgično kliniko. Skrivnosti z nevidnega bojišča Voh unski spomini is prve svetovne vojne »Niste marali poslušati zapovedi iz Londona. Zdaj vidite, kaj se je zgodilo. Opozoril sem vas bil pravočasno, da vam grozi velika nevarnost... Še trenutek, pa bi bilo po vas. Z vami bi se bilo zgodilo prav tako, kakor se je z vašima tovarišema na desni ob zidu. Zakaj?« Prav ta trenutek me je spet začela kuhati vročica. Po glavi so mi tisto jasno švignili vsi napeti in pretresljiv dogodki zadnjih dni, zlasti pa se je v meni spet močno in neubranljivo obudil mučni, pa vendar tako sladki spomin na Mary Beitnerjevo. Tovariš je videl, kako mi je, zato se je sklonil k meni, ter mi dejal: »Jaz vem... Vem, zakaj niste hoteli poslušati zapovedi. Mi vohuni, veste, 6e ne smemo nikoli ubadati z ljubeznijo in kar je takih rečil Nikdarl Toda naj vas to ne žalosti. Pogum, dragi Drekerl O tem ne bova več govorila... Zdaj je vse minilo, po drugi strani pa ...« Pomolčal je in me pogledal, kakor da išče v mojem obrazu znamenja, če mi ni njegovo govorjenje čez glavo. Ko se je prepričal, da me ni tako hudo zadelo, kakor si je morda mislil, da me je, je nadaljeval: »Uganil sem, kaj se godi v vašem srcu. Vedel sem za dramo, ki se je pri vsej nevarnosti in strahotah odigravala med vami in med grofico, Zato sem vas nadzoroval ter bdel nad vami...« »Zdelo se mi je, da se stvari ne razvijajo prav. Ko sem vam sporočil, da ne- mudoma odidete iz Jekaterinburga, sem že vedel za nevarnost, ki vam grozi. Vedel sem pa tudi, da mojega naročila ne boste poslušali. Pol ure po tistem, ko so vas prijeli, sem že zvedel, da so vas. Vse je potekalo natanko tako, kakor sem pričakoval, da bo. Zdaj je bilo treba naglo delati. Napel sem vse sile ter vpregel v delo vse jveze, da sem med vašim kratkim, pa strašnim jetništvom lahko vsaj kolikor toliko pripravil vse potrebno. Toda za las je manjkalo, da nisem prišel prepozno. Rabljevo orožje, s katerim je bil ubit vaš sosed na desni strani, 6e je še kadilo od strela, ko ga je krvnik že dvignil proti vam. Jaz sem ves tisti čas, kar ste vi stali tam ob zidu in čakali smrti, ležal stisnjen v kotu dvorišča. Ko sem videl, da bo pomeril na vas, sem zagnal v vojake ... No, da ne boste mislili kaj hudega, vam moram povedati, da je tista bomba bila le nedolžna pokalica, ki pa je vzdignila strašanski hrušč in trušč, desetkrat hujšega, kakor bi ga pa bila morda prava in resnična bomba. Rdeči vojaki so na vrat na nos pobegnili in v zmedi, ki je nastala zaradi poka, sem planil k vam in vas pobral... Zdaj ste na vamemt Da vam povem na kratko, kako je vsa stvar potekala: s pomočjo dveh dobrih prijateljev sem vas naglo odnesel do re- ke, ki teče skozi Jekaterinburg, in vas spravil na motorni čoln, ki sem ga imel pripravljenega. Na tem motornem čolnu ste še zdaj. Plovemo z vso naglico od Jekaterinburga na jug. V dobre pol ure bomo v Šča-drinsku. Od ondod pojdmo do Tjumena, iz Tjumena pa boste morali potovati sami proti domu .,.« Potovanje, ki naj bi me bilo privedlo na Japonsko, je trajalo več mesecev, Bilo je neskončno dolgo in polno pisanih prigod. Če bi hotel popisovati zgolj te, bi jih bilo za debelo knjigo. * Potoval sem čez Sibirijo, ki je ležala v ognju državljanske vojne, na najrazličnejših in na najbolj čudnih vozilih. Zdaj 60 me vlačili na nerodnih vozeh z volovsko vprego, zdaj sem se moral prekladati po zamazanih in razmajanih železniških vozovih četrtega razreda, ki so se premikali naprej počasi, kot da bi se jim sanjalo. Bili so do vrha nabiti z umazano množico beguncev, na pol blaznih zaradi nedopovedljivih naporov, nevarnosti in prestanega strahu. Teh beguncev je moralo biti na milijone. Bežali so kdo ve kam. Če bi bil ka terega vprašal, kam ga pelje pot, bi mi ne bil vedel povedati. Edino, česar so 6e zavedali in kar so vedeli, je bila obupn«, skoraj nora želja in hrepenenje, da bi ušli boljševiškemu peklu. Dalje. Z Gorenjskega Poročili m it t Kranju: Mihael Pleter-Sek in Silva Istenič, Žiri; Albert Pečnik ln Marija Retel, Kranj; Alojzij Tavčar in Frančiška Smld, Selca; Anton Jereb in Julija 2akelj, Račevo. Pri padcu s kolesa si je zlomila nogo Bogomila Simonič, 29-letna delavka. Prepe. IJall »o Jo v graSko boln*tmco. V Radovljici ata obhajala zlato poroko 73 letni občinski delveo Lovrenc Tonejo in njegova žena Antonija roj. Kapus. V borbi sa boljšo bodočnost svojega na-roda so padli na vzhodnem bojišču sledeči Korošci in Gorenjci: Ivan Schelber, Herman Unterholzer, Alojz Kresnik, nadporočnik Jurij Relndler in Albert Plber. Prijet kolesarski tat. Preteklo nedeljo si je naredil lepe denarce kolesarski tat, kmečki dela-veo Frano L., ki je kradel kolesa po Koroški in Gorenjskem in jih nato prodajal naprej. Zaradi njegove ljubezni do tuje lastnine bo moral sedeti na varnem devet mesecev v deželnih zaporih v Celovcu. S Koroškega Skupščina hranilnif-raifajznovk Koroške. Dne 23. septembra t. 1. je bila v slavnostni dvorani Deželnega kmetijskega društva redna skup$£ina raifajznovk zn leto 1942. Po dobro uspeli skup** »čini, ki jo je vodil dipl. Kfm. Maks Mosslacher, je imel dr. Santncr predavanje o samopomoči v vojni. Ravnatelj Gcissner je podal blagajniško poročilo in je poudaril, dn je bilančna vsota poskočila od 16,8 milj. na 32,3 milij. RM In je skupna vsota prekoračila 45 milijonov pro-meta. V Celovcu so pred nedavnim postavili novo in lepo kapelico v počastitev spomina velikega naravoslovca Paracelsusa, sina Viljema Bombasta pl. Hohehelma, prej imenovanega z družinskim imenom Theophra-sta. Slovesnost 400-letnlce njegove smrtt so v Celovcu svečano praznovali. Da bi ohranili spomin na tega velikega raziskovalca, bod zbrali tudi življenjepis njegovega očeta in življenjepis znanstvenika samega. Dunajsko vseučilišče je zato ustanovilo v Beljaku Paracelsovo raziskovalno komisjo kot poseben oddelek instituta za zdravniško zgo. dovino. Umetnostni kipar Sepp Dobner pa je dobil nalogo, da napravi kip velikega znanstvenika, ki ga bodo nato postavili v Paracelsovi rojstni hiš v Beljaku. V Celovcu so se na Ljudskem vseuiiH-iiu že pričela geološka predavanja, ki jih vadijo vseučiliški profesorji. Predavanja so izobrazovalne in praktične vsebine, zato je zanimanje za predavanja tem večje. Na Šahovskem turniju v Celovcu, ki se je pričel 13. septembra in končal predvčerajšnjim, so zmagali Mariborčani s 3 in poi proti 2 in pol. 19. oktobra pa bodo celovški fiahlstl nastopili v Mariboru. Naročite se na III. letnik » Slovenčeve knjižnice « Prva knjiga »Mlada Breda« bo izšla 1. oktobra 1943 ob 60-letnici njenega pisatelja dr. Ivana Preglja Vsak se lahko naroči mesečno na 3 knjige ali pa na 2 knjigi. Za naročnike je cena samo 8 lir. Knjige bodo izhajale v lepi enotni opremi arh. Vladimiria G niška*