Priloga 23, štv, ..Edinosti"
Slovenka
Glasilo slovenskega ženstva
Izhaja v Trstu kakor priloga „Edinosti'' vsako drugo soboto,
Naročnina znaša za vse leto
3 g'ld. ; za naročnike »Edinosti«
pa 2 cid. ; posamezne številke se
dobivajo v Trstu v tobakarni
Lavrenčiča na trg-u della Caserma
po 12 kr. — Rokopisi naj se po-
šiljajo uredništvu »Slovenke«,
naročnina pa upravništvu »Edi-
nosti«, ul. Molino piccolo št. 3.
Vsebina 2. zvezka:
Vida: Iz megel . . . —pesem. — Zorana: f'vetki
pesem. — J. .S. Turj^enjev: Sestaneli. — Kiistina :
Dve sliki — pesem. — Mili narod. —Hrana za otroke.
— Zorana; O vrnitvi — pesem. — ,,Z" : Sličice. —
Marica: O ženskem vprašanji.— Književnost. —Razno.
— Doma.
SLOVENKA
GLASILO SLOVENSKEGA ŽENSTVA
Zvezek 2.
V Trstu, 28. .januvarija 1899.
Letnik III,
Iz megel. . .
Iz megel vstajajo mi' dnovi,
v megle se spet pogrezajo . . .
Ne, ne, duhovi so in roke
po mejili rožah stezajo . . .
Kako je žejna moja duša !
izsrkam naj do dna vaš vonj ;
ah pijem, pijem naj do smrti, —
cvetite še !.. . Zastonj, zastonj ! .. .
Ti žarki cvet ljubezni moje,
in ve, vijolice nadej,
mamljivo cvetje moje sreče,
oj venec koprnečih tej,
Iz megel vstajajo tni dnovi,
v megle se spet pogrezajo. ..
Ne, ne, duhovi so in roke
po mojih rožah stezajo !
Vida.
Cvetki.
Gledam cvetka, lice tvoje,
Ko te solnčece ostavi,
Stisneš očke rožnoboje,
Mirno čakaš  jutra v travi.
Ko pa v jutru se prismeje
Ljubljenec s pogledom čarnim.
Spet do srca ti prigreje,
Vanj ozreš se z licem žarnim.
Kdaj pa meni prisvetilo
Moje solnce bo z daljine -
Da kot tebe s čarno silo,
Dušo svit njegov prosine?
Zorana.
26
J. S. Turgenjev:   
Sestanek.
Ruski spisal J. S. Turgenjev, posi. Feodora.

Sedei sem v brezovem logu, jeseni, sredi meseca septembra.
Od ranega jutra je padal tenak dež, med katerim se je včasih
razstrla g'orka solnčna svetloba, vreme je bilo nestanovitno.
Sedaj se je pokrilo nebo s temnimi oblaki, sedaj se je zjasnilo, in na
nekaterih mestih se je prikazala nebesna modima čista in prijazna
kakor lepo oko. Gledal sem okoli in poslušal.. Listje je prav tiho
šumljalo nad mojo glavo. Potem šumenji je bilo poznati, kateri letni
čas je. To ni bilo veselo smehljajoče trepetanje pomladi, ne mehko
šepetanje, dolgi pogovor poletja, to je bojazljivo in mrzlo čebljanje,
to je prav tiho zaspano šepetanje pozne jeseni. Slab veter je popihal
prav tiho skozi vrhe. Notranjost loga je bila vlažna. Neprestano se
je spreminjala, ravnaje se potem, ali je solnce sijalo, ali se je pa
skrilo; ko je solnce posijalo, zasvetilo se je naenkrat, kakor, da bi
se vse smehljalo v njem. Tenka debla, le redko nasajenih dreves —
brez, so imela naenkrat nežen odsev bele svile. Na tleh ležeči listi
so se svetili, kakor samo zlato. Ravno tako krasna stebla visokih,
kodrastih praproti, katera so že imela jesensko bojo, podobno prezre-
lemu grozdju. Listi so se vedno zapletali in križali pred očmi. V tre-
nutku je bilo vse okrog lahko modro. Čvrste boje so takoj izginile.
Breze so bile čisto bele brez bliščobe, bele kakor baS zapadel sneg,
katerega se še ni dotaknil mrzli, ižrajoči žarek zimskega solnca. Na
tihoma začne potuhnjeno pršiti in šepetati v gozdu prav lahek dežek.
Listje na brezah je bilo še skoraj popolnoma zeleno, čeravno
je že vidno obledelo. Redko kje je stala prav mlada breza vsa ru-
deča ali vsa zlata. Videlo se je, kako se je svetila na solncu, ko so
se žarki zapletli v gosto mrežo vej, katere so bile porošene s svet-
lečim se dežjem.
Slišati ni bilo nijednega ptiča, ker so se vsi poskrili. Samo
včasih se je oglasil jekleni zvonček, zaničevalni glasek senice. Preden
sem se s svojim psom vstavil v tem brezovem logu, šel sem skozi
visok jesenov gozd. Priznam, da ne ljubim baš tega drevesa — je-
sena — z njegovim bledo-lilovim deblom in sivkastim, kovini podobnim
listjem, katero se vzdiguje kolikor možno visoko, ter razširja svoje
trepetajoče pihalke v zraku. Ne ljubim večnega omahovanja ne-
snažnih listov, nerodno obešenih na dolgih vejah. Lep je samo ob
nekaterih poletnih večerih, kadar se vzdiguje osamljen sredi nizkega

J. s. Turgenjev :  Sestanek.
27
grmičja, stegnjen proti žarečim žarkom zahajajočega solnca. Šibi se
in trepeta od korenike do vrha — a kadar je veter in je jasno, ziblje
se, močno šepetaje in šumljaje, proti modremu nebu. Vsak list, ka-
terega maje veter, se dozdeva, da se hoče odtrgati, odplavati, od-
leteti v daljavo. Ali jaz v obče ne ljubim tega drevesa. Radi tega
se nisem ustavil tam, za odpočilek sem dospel v brezov gozd.
Sedel sem pod drevo, katerega veje so segale do tal, tako, da
ni mogel dež do mene. Veselil sem se razgleda, kateri me je ob-
dajal, konečno sem zaspal oni blagi sen, katerega pozna edino le
lovec. —
Ne morem reči, koliko časa sem spal. Prebudivši se, vidim, da
je notranjost gozda napolnjena vsestransko s solncem. Skozi zado-
voljno šumljajoče liste, se je videlo modro nebo. Oblake je razpodil
močan vihar.. Videti ni, bilo nijednega več, poskrili so se vsi. Vreme
se je zjasnilo. Po zraku se je zlila ona suha svežest, katera napol-
nuje srce z nekim gotovim, krepkim občutkom. Navadno je po mi-
nolem deževnem dnevu miren jasen večer.
Naenkrat se oko ustavi na nepremični človeški postavi. To je
bilo mlado kmetsko dekle. Sedela je kakih dvajset korakov pred
menoj. Zamišljeno je zrla pred se in glavica ji je bila povešena. Ma-
lomarno sta sloneli roki na kolenih. V eni na pol odprti držala je
velik šopek poljskih cvetk. Pri vsakem njenem zdihljeji, zadrsnile so
hitro na njeno krilo.
Bela srajca je bila zapeta na vratu in za pestjo, ter se je v
kratkih mehkih gubah lepo prilegala života. Veliki žolti biseri so vi-
seli v dveh vrstah od vrata na njene prsi. Bila je krasna. Gosti,
modri lasje lepe' barve so se vili v dveh skrbno počesanih polu-
krogih z upletenim rudečim trakom krog glave, tik čela belega ka-
kor slonova kost. Ostali del lica se je komaj vidno rudečil skozi ono
temno polt, katero dobiva samo tenka koža. Njenih oči nisem mogel
videti — ker jih ni nič vzdignila. Videl sem pa natanjko njene vi-
soke obrvi in dolge trepalnice, ki so bile vlažne. Na licu se je blestel
sled solze, prav tam tik bledih usten. Vsa njena oseba je bila zelo
mila, celo nekoliko debel, okrogel nos je ni kazil. Posebno mi je
ugajal izraz njenega obraza. Bil je tako prost, krotek, tako otožen,
poln otroške neodločnosti pred svojo lastno tugo. Videti je bilo, da
nekoga pričakuje. V logu je nekaj tiho zašumelo. Ona vzdigne glavo
in se ogledava. Tedaj so se zasvetile pred menoj njene oči, velike,
jasne in plašne, kakor oči kake srne. Nekoliko časa je poslušala, ne
obrnivša se s široko odprtimi očmi od kraja, od koder je prihajal
-šum. Vzdihnila je naposled, obrnila  glavo in se še nižje pripognila,
28
J. s. Turgenjev: Sestanek.
začenši prebirati cvetice.    Oči so se porudečile, bridlta poteza se je
prikazala krog usten in nova solza je zdrsnila izpod gostih trepalnic.
Ustavila se je na licu, ter se zasvetila.
Tako je prešlo mnogo časa.
Uboga deklica se ni ganila, včasih je le roki otožno premaknila
in poslušala, vedno poslušala.
Zopet jc nekaj zašumelo v gozdu — in ona je zopet vstrepetala.
Sum ni prestal, bil je vedno določnejši. Bližal se je, konečno so se
bližali koraki.
Vstala je. Bila je vsa zadivljena, njen pazljiv pogled je vstre-
petal in zažarel od pričakovanja. Skozi goščo se je prikazala podoba
— moža. Pazljivo gleda ona tja, zarudi smehlja se srečna, veselo je
hotela vstati, a takoj je morala zopet sesti. Pobledela je in bila vsa
zmešana — potem vzdigne trepetaje, skoraj proseče pogled na pri-
šedšega moža, ki se je ustavil pri njej.
Radovedno sem ga opazoval iz svojega skrivališča. Priznati
moram, da ni name napravil najboljega utiša. Po vseh znakih je
maral biti, kak izprijen strežaj, kakega mladega posestnika. Njegova
obleka je izdajala dober okus in nemarnost. Nosil je kratko, zgoraj
zapeto suknjo, ki je bila prej last gotovo njegovega gospoda. Imel
je dalje vratno ruto rožaste barve in žametasto kapo se zlato vrvico,
prav nisko potegnjeno na obrvi. Okrogel vratnik njegove bele ro-
bače mu je pritiskal neusmiljeno ušesi in rezal lici. Trde zapestnice
so zakrivale celo roko do rudečih krivih prstov, okrašenih s srebr-
nimi in zlatimi prstani s potočnicami iz tirkizov. — Obraz je bil
rudeč, svež, drzen, spadal je v ono vr.sto obrazov, ki so možkim ne-
znosni in ki, žal, ugajajo mnogokrat ženskim. Trudil se je ves čas,
da bi podal svojim surovim potezam prezirajoč, dolgočasen izraz.
Neprestano je mežikal s svojimi vže tako malimi mlečno-sivimi očmi,
gubančil čelo in povešal ustnične kote. Prisiljeno je zeval z nemarno,
čeprav ne popolnoma spretno prisüjenostjo. Popravljal si je po sen-
cih zaokrožene lase z roko, potem je vlekel za kratke laske, ki so
strčali nad debelo ustnico — z eno besedo lepotičil se je, da je bilo
groza. Pričel se je že tedaj, ko je zagledal njega čakajočo kmetsko
deklico. Počasi, z velikimi koraki je prišel donje. Postal je, pomignil
z ramo, vtaknil obe roki v žep suknje in komaj pogledavši ubogo
deklico z ravnodušnim pogledom, spustil se na zemljo.
«No» — je začel,   gledaje vedno nekam v stran, zibajoč se in
zevajoč, — «ali si že dolgo tukaj ?»
Deklica mu ni mogla odgovoriti takoj. — Davno, davno, Viktor
Aleksandrovič — spregovorila ie konečno s komaj   slišnim glasom.
J. S. Turgenjev : Sestanek.
29
A ! — snel je kapo in veličastno potegnil z roko skozi goste,
kodraste lase, ki so se začenjali tik nad obrvmi. Z dostojanstvom se
je ozrl krog sebe, potem pa je zopet z dostojanstvom pokril svojo
dragoceno glavo. — A jaz sem skoraj pozabil, no, vrhu tega vidiš,
— je še dež. — On je zopet Zazeval. Dela mnogo, vsega ni možno
poskrbeti, a gospod še zmirja. Mi odpotujemo jutri.
«Jutri?» je vskliknila devojka in uprla vanj plašen pogled.
Jutri .... nu, nu, nu, nu prosim te —prikinil jo je hitro, koje
videl, da je zatrepetala vsa in tiho povesila glavo.
Prosim te, Akulina, ne jokaj se, ti veš, da jaz ne morem trpeti
tega — (tu je trebil svoj nos.) «Ako ne nehaš, grem takoj. Kaka
glupost — žaliti se!»
«No, ne bodem, ne bodem» — govorila je naglo Akulina s silo
zadržujoča solze. — «Torej vi odpotujete jutri?» — dodala je ona,
po kratkem molku : — «Kedaj bode dal Bog, da se zopet vidiva,
Viktor Aleksandro vie ?»
« Vidiva se, vidiva se v prihodnjem letu ne», pač pa pozneje.
Dozdeva se mi, da želi gospod stopiti v službo v Petrogradu — na-
daljeval je on, izgovoraj^ljoč besede malomarno in nekoliko skozi nos
— mogoče tudi, da odpotujemo za granico.»
Vi me pozabite, Viktor Aleksandrovič, — je rekla žalostno
Akulina.
Ne in zakaj ? Jaz tebe ne zabim, samo ti bodi mirna in ne
nespametna, slušaj otca ! — «A jaz tebe ne zabim». — (In on seje
mirno pretegnil, ter zazeval.)
«Ne zabite me, Viktor Aleksandrovié», rekla je ona s prosečim
pogledom in glasom. — Kako sem vas vendar ljubila, vse sem sto-
rila za vas .... vi pravite, naj slušam otca. Viktor Aleksandrovič....
da, ali kako naj ubogam otca ?
In zakaj ne? (govoril je te besede tako rekoč iz želodca, ležal
je na hrbtu z rokami pod glavo.)
Ali kako je mogoče Viktor Aleksandrovič — — — vi sami
veste---—.
Ona je umolknila. Viktor se je igral z jekleno verižico svoje ure.
Ti, Akulina, nisi neumna devojka — izpregovoril je on konečno :
— za to ne govori takih nezmiselnosti. Jaz želim tebi dobro, me li
razumeš? Konečno ti nisi popolnoma kmetska, tudi tvoja mati ni
bila vedno kmetica. Pri vsem tem pa si brez izobrazbe — zato mo-
raš ubogati, ako se ti kaj reče !
«Ali to je strašno, Viktor Aleksandrovié.» .
30
J. S. Turgenjev : Sestanek.
Pojdi, pojdi, kalia nezmisel, moja ljubezniva, v čem pa najdeš
strah? Kaj imaš tukaj? — dostavil je približavši se jej.
Cvetlice — je žalostno odgovorila Akulina — tukaj sem na-
trgala cvetic, ki so dobre za teleta,   nadaljevala je ona  živahnejše,
— glejte kaka čudna cvetka, take še nisem nikdar videla. Tu so
spominčice, a tukaj materina dušica.
A to je za vas — dodala je vzemša izpod rumenih cvetk mal
šopek modrih plavic, zvezanih s tanko travico; — hočete-li?
Viktor je stegnil leno roko, vzel šopek, povohal malomarno
cvetke in jih začel vrteti malomarno med prsti ter zrl se zamišljeno
važnostjo navzgor. Akulina je zrla nanj. V njenem otožnem pogledui
je bilo toliko nežne udanosti, pobožne pokornosti in ljubezni. Bala
se ga je in ni se upala jokati. Poslavljala se je od njega in zrla vanj
zadnjikrat; a on je ležal raztegnjen, kakor kak sultan in je veliko-
dušno trpel njeno oboževanje.
Priznati moram, da sem opazoval njegov rudeči obraz, na ka-
terem je skozi pretvarjajočo ravnodušnost gledalo zadoščeno, prena-
sičeno samoljubje. Akulina pa je bila tako krasna v tem trenutku.
Vsa njena duša je bila toli zaupna, strastno odkrita pred njim. Hi-
tela je ljubkovaje k njemu, a on je vrgel cvetlice v travo, vzel iz
levega žepa svoje suknje okroglo steklo v bronovem okvirju in ga
je začel vtikati v oko ali kolikor se je tudi trudil, obdržati ga ni
mogel ne s stisnjenimi obrvi, ne s povzdignjenim licem, ne z nosom
— steklo mu je vedno padalo ven.
— Kaj je to? je vprašala Akulina.
— Lornet — odgovoril je on z važnostjo.
— Cemu? —
¦— Zato, da se bolje vidi. —
— Pokažite mi. —
Viktor je zgubančil čelo, a dal jej je steklo.
— Da ne razbiješ, pazi!
— Ne bojte se, ne razbijem. (Boječe ga je nesla k očesu.)
¦— Jaz ne vidim ničesa, — reče ona nedolžno.
— Ti moraš s tem očesom zamežati —, odgovoril je on z gla-
som nezadovoljnega učitelja.
Ona je zamežala z očesom pred katerim je držala steklo.
— Ne s tem, norica ! z drugim ! vskliknil je Viktor in ne pu-
stivši jej popraviti pogreška, vzel jej lornet. Akulina je komaj vidno
zarudela, nasmehnila se ni —• se obrnila v stran.
— Kakor vidim, to ni za nas, pravi ona. ,
— Tako menim tudi jaz.
J. s. Turgenjev: Sestanek. 
31
Molčala je revica in globoko vzdihnila.
— Ah, Viktor Aleksandrovič, kako mi bode brez vas—rekla je
ona naenkrat. Viktor je obrisal lornet s koncem svoje suknje in ga
vtaknil zopet v žep.
— Da, da — je naposled rekel, — gotovo ti bode v začetku
težko. — Potrkal ji je na to milostljivo po rami. Tiho je prijela za
njegovo roko na rami in jo boječe poljubila.
— Nu, nu, da, ti si res dobra deklica —, dejal je on, smeh-
ljajoč se samoljubno, ali kaj se hoče? Pomisli sama, midva z gospo-
dom ne moreva vendar ostati tukaj.
Sedaj bode kmalu zima, a pozimi v vasi — vsaj veš sama, kaj
bi pravil — z eno besedo grdo je. V Petrogradu je vse drugače.
Tam so taki čudeži, katerih si ti ne moreš predstavljati niti v sanjah.
Kakšne hiše, ulice, a društvo, izobraženost — kar diviti se je treba.
Akulina je zrla k njemu z ginečo pozornostjo z nekoliko odprtimi
usti, kakor kak otrok.
— «Naposled», — je dodal v tem, ko se je valjal po zemlji
— «čemu ti to pripovedujem, ko ti tega ne moreš razumeti.»
— Zakaj ne, Viktor Aleksandrovič ? Jaz sem razumela ; — Vi-
diš, kakšna si !
Akulina je povesila glavo.
— Prej niste govorili tako z menoj Viktor Aleksandrovič —
je govorila ona, ne da bi vzdignila oči.
— Popred ? — popred? Poglej vendar! Popred ! — opomnil je
on tako nekako nevoljno.
— Cas je, da grem, — reče Viktor, vprši se na laket ....
— «Pocakajte še nekoliko», pravi proseče Akulina.
— Čemu čakati? . . . Vsaj sem se od tebe že poslovil.
— «Pocakajte», je ponovila Akulina.
— Viktor je zopet legel in je začel žvižgati. Akulina še
vedno ni zganila očesa raz njega.
Opazil sem, da je postala nemirna, usta so jej trepetale, njena
bleda lica so lahko zarudela.....
— Viktor Aleksandrovič —, izpregovorila je ona s počasnim
glasom. — grešno je od vas — pri Bogu je grešno, Viktor Alek-
sandrovič — pri Bogu!
— Kaj je grešno? - Vprašal je on, namrgodil obrvi, vzdignil
se z lahka in obrnil glavo proti njej.
— Grešno je, Viktor Aleksandrovič, da mi niti dobre besedice
ne privoščite na razstanku. Vsaj besedico meni ubogi siroti. —---
— A kaj naj ti pravim ?
32
J. S. Turgenjev : Sestanek.
— Jaz ne vem, vi bodete to bolje vedeli Viktor Aleksandrovič.
Vi odpotujete, in niti besedice. — — — S čim sem to zaslužila. —
— Kako si čudna ! kaj morem jaz za to ? —
— Vsaj besedico — — —
— Tu mi govoriš vedno eno in isto —, govoril je on z nevoljo
in vstal.
— Ne jezite se, Viktor Aleksandrovič — je rekla ona naglo
komaj zadrže vaj e solze.
— Jaz se ne jezim, a ti si neumna .... Kaj hočeš? Jaz te ven-
dar ne morem poročiti ? Ne morem. No torej kaj hočeš ? kaj ? —
Skril je obraz, kakor da bi pričakoval odgovora in razširil prste.
— «Jaz ničesar . . . ničesar nočem », odgovorila je ona ter mu
ponudila tresočo roko — «samo tako, akoprav samo besedico v
slovo» . . . Tekle so jej solze kakor potok.
— «Na tu imamo, začela je jokati» — govoril je Viktor Aleksan-
drovič hladnokrvno in potisnil kapo na oči.
— Jaz nočem ničesar, nadaljevala je ona hlipajoč in si zakrila
obraz z obema rokama. — «Ali kako mi bode sedaj v družini, kaj
začnem ? Kaj se zg-odi z menoj ? Kaj bo iz mene revice ? S sovraže-
nim človekom me poročijo — ubogo siroto . . . Uboga moja glava !»
«Tuli, tuli —», zamrmral je poluglasno Viktor Aleksandrovič
in se zmeden obrnil. ;
— Ako tudi besedico — samo besedico, . . . dejala je Akulina,
«jaz ...»
Naenkrat jej je pretrgalo govor srce trgajoče ihtenje, vrgla se
je z obrazom v travo in bridko, bridko jokala. Vse telo se je krče-
vito treslo. Zatilnik se je kar vzdigoval. Dolgo zadržana bol našla
je odduška in drla, kakor deroči potok. Viktor je stal poleg nje, po-
mignil z rameni, obrnil se ter odšel z dolgimi koraki.
Prošlo je nekoliko trenutkov. Potihnila je, vzdignila glavo, sko-
čila pokonci, pogledala okrog in sklenila roki. Hotela je hiteti za
njim, a noge so se jej šibile. Padla je na kolena.
Nisem se mogel zdrževati, hitel sem k njej.
Komaj me je ugledala, a od kod je vzela moči ?
S slabim krikom se je vzdignila in zginila za drevjem, pustivši
raztrošene cvetke na tleh.
Postal sem, pobral šopek plavic in šel iz gozda na polje. Solnce
je stalo nizko na bledo-jasnem nebu. Njegovi žarki so tudi pobledeli
in se ohladili. Razlivali so se na zemljo kakor jednolična vodena
svetloba.
J. s, Turgenjev: Testanek.
33
Do večera je bilo še pol ure. Večerna zarja se je komaj za-
žigala.
Močan \-eter mi je pihal naproti črez rumeno posušeno strn.
Vzdignil je drobno listje in je podil ob robu gozda.
Na rudečkasti travi, na bilkah, na slami, povsod so se svetile
in zibale neštete nitke jesenske pajčevine.
Postal sem .... Bil sem otožen. Dozdevalo se je, kakor da bi
se prikradel skozi veselo, sveže smehljanje ovenele prirode, strah
bližajoče se zime.
Visoko nad mano, rezajoč zrak je ostro frlel previdni vran,
obrnil glavo, pogledal me postrani, naposled se vzdignil s pretrganim
krokanjem in izginil za gozdom. Tropa golobov se je bliskoma vz-
dignila raz grič in se s šumom spustila na bližnje polje — zna-
menje jeseni !
Nekdo se je vozil mimo za golim holmom, močno ropotaje s
praznim vozom.
Povrnil sem se domov. Akuline pa ne morem zabiti.
Njene plavice, že zdavnej ovenele, hranim še dandanes.
Dve sliki.
K do je umeteljnik, ki njega roka
Ustvarila je sliko divno?
Ah, te oči — ta ustna rdeča.
Obličje cvetno to — naivno!
Tam blizu vrat palače krasne
Ta slika druga — slika živa ! .
OlvO mračno — obraz naguban.
Koščeni udie — glava siva.. . .
Kako ovija mehke ude
Ta rožasta, blesteča svila.
Kot da bi s svilnatim se krilom
Odela vitka gorska vila«. —
Razdrapana obleka krije
Telo, ki mraza kar trepeče,
A pešcem se dve roki suhi
Naproti stezata proseče.
Peha se ljudstvo,  vre k izložbi,
Slavi, časti umeteljnika.
Vprašuje, koliko velja pač
Ta umotvor — ta divna slika !
Nihče ne vpraša — kdo narisal
To sliko je, kraj mestne hiše —
Vse mimo vre — brezbrižno dalje,
Zaman, zaman sirota vzdiše . . .
Kristina.
34
 Mili narod !
Mili narod!
Le kratek čas — ne popolni dve leti — nas loči od onega
pomembnega dne, ko se bode navršila stoletnica rojstva
najimenitnejšega pesnika našega — dr. Franceta Prešerna.
Ali je treba obširneje ponavljati, kaj je bil Prešeren slovenskemu
narodu? Vsak količkaj izobražen, svesten Slovenec nosi z ljubeznijo
in spoštovanjem sliko pesnikovo v svojem srcu in imenuje s ponosom
njegovo ime.
V oni dobi, ko je slovenska muza še po otroški jecala, izlival
je nje ljubljenec Prešeren svoje čute v najkrasnejšo jezikovno obliko
ter vstvaril Slovencem pesniški jezik, seznanil jih s pesniškimi obli-
kami in povzdignil slovenski jezik z one sramotne stopinje, ko je ra-
bil le hlapcem in pastirjem, na ono odlično mesto, kjer rabi vsem
slojem slovenskega naroda v zasebnem in javnem življenju.
Prešeren je bil oni, ki je najgorkeje čutil krivico, ki se je de-
lala slovenskemu norodu in njega jeziku ter je brez obzira na one
kroge, katerim je bil pokret .slovenski trn v peti in brez obzira
na strahopetne miritelje med Slovenci, duška dajal žarkemu rodoljubju.
Kot pesnik pa je odprl Slovencem pristop v svetovno slovstvo.
Njegove pesmi so oni književni proizvod, ki daje Slovencem pravico
postaviti se ob bok drugim mogočnim kulturnim narodom.
Prešeren bi pač lahko rekel z Vodnikom: »Dovolj je spomina,
me pesmi pojo«; ali, ako Prešern zaradi tega ne bode imenitnejši, če
mu postavimo spomenik, in ne manj slaven, ako mu ga ne podig-
nemo, je vendar-le naša dolžnost, da počastimo spomin pesnikov s
tem, da mu postavimo spomenik — primeren ne njegovi veličini, am-
pak našim močem.
Ni zadosti, da čitamo in slavimo Prešerna, treba je, da svetu
pokažemo, kako vemo ceniti svoje veljake, treba je, da pokažemo
narodu lik imenitnika in da g-a namestimo mlajšim rodovom za vz-
gled in navdušenje.
Zatorej se obrača podpisani odbor ponovno do slovenskega ce-
lokupnega naroda, da vsak po svoji moči pripomore povzdigniti pra-
vočasno spomenik Prešernu. Pozivamo pred vsem javne korporacije
.slovenske, naj prednjačijo z rodoljubnim vzgledom ; obračamo se do
društev, da prirejajo v to svrho veselice in akademije. Prosimo naše
izobražence, da z delom dokažejo, kako cenijo pesnika. Vabimo na-
rodno ženstvo,  kateremu je pesnik slavo razglašal po svetu, da se
Po francozkem preveía Marica: Hrana za otroke.
35
odolži pesniku ; kličemo mladino, da po možnosti pomaga proslaviti
pesnika. Poživljamo ves narod, da se odzove narodni dolžnosti.
Res je, da tarejo Slovence mnogi drugi in prepotrebni narodni
davki. Ali tu gre za našo čast, in zanjo moramo radovoljno kaj žrt-
vovati, ako hočemo vredni biti svojih velikih umnikov in si ohraniti
svetli obraz.
Končno prosimo vse slovenske liste, da po svoje pospešujejo
nabiranje prispevov, da se čim preje uresniči namen podpisaneg^a
društva.
V Ljubljani, 20. januvarja 1899.
Odbor za postavljenje Prešernovega spomenika:
Ivan Hribar,
mestni župan,
predsednik.
RajkoPerušek, Fran Trdina,
C kr.- profesor, mestni knjigovocija,
podpredsednik. tajnik.
Dr. Makso Pire, odvetnik; dr. Josip Stare, ces.   kr.  finančne
prokurature tajnik ;  A n d r e j S e n e k o v i č,  c. kr. gimnazijski rav-
natelj ; dr. Ivan Tavčar, odvetnik — odborniki.
Slovenske rodoljubke, odrecite se kakemu novemu nepotrebnemu
klobuku ali echarpi in darujte za Prešernov spomenik !
Hrana za otroke.
Po francoskem prevela Marica.
Herbert Spencer na čelu vsem Angležem trdi, da samo dobro
rejeni narodi so gospodarji in zmagovalci nad drugimi, da
mornarji in delavci Zedinjenih držav so prvi na svetu, kar
se tiče moči in to zato, ker jedo več mesa, nego močnatih jedi in
vse pač ni iluzija v tej trditvi.
Njihovi učenci imajo mnogo manj ur nauka in več ur za po-
čitek in za igranje nego naši, a se vendar nauče mnogo predmetov
veliko lažje in rajši, gotovo ima hrana ob tem zavidanja vrednem dejstvu
tudi svoje zasluge. Dokazovalo se je tudi že dovolj, da organizem,
ki nima zadostne hrane, se ustavlja mikrobom le slabo.
36
Po francozkem prevela Marica:   Hrana za otroke.
Otrok od io—15 let, ako raste zmerno in ne nagloma, prido-
biva na dan od 10—15 gramov na teži. Ako se pa otrok ne razvija,
ne raste, ampak zastaja, dajajmo mu vsak dan skuhane zmesi iz
pšenice, rži, ječmena, ovsa in turšice, kakor uči doktor Springer.
V obče dajajmo našim otrom tečne hrane, ne dajmo se prešle
piti od onih, ki nam svetujejo, naj bi postali vegetarjanci.
Brezdvomno bi tako postali otroci malo bolj okrogli, bolj de-
beli in rdeči, ali videli jih bodete kmalu tudi manj živahne pri učenji
in pri igri. Vegetarijanstva ne vpeljujte sistematično, ako vam tega
ne veleva zdravnik, če je v otroku preveč moči in življenja tako, da
postaja že neukrotljiv.
Po petih, šestih letih naj otrok le je meso osobito po zimi in
v mrzlejših krajih, pekoče solnce nadomešča vsaj nekoliko tečno hrano.
Angleži dajejo svojim otrokom — učencem 300 gramov mesa
na dan. To je pač preveč za nas prebivalce na jugu. Predlagam, da
se pri nas (na Francoskem) tiaje malim. 150 gramov, srednjim 200
gramov in odraslim 250 gramov mesa na dan.
Otrok od 5—15 let mora jesti štirikrat na dan.
V več družinah se je zvečer največ, kar je popolnoma krivo.
Otrok, ki leže spat neposredno po večerji, ne sme imeti v želodci
težkih jedi, ampak le jajca in sočivje, kar redi otroka, ne da bi ga
motilo v spanji.
Zjutraj pošiljate svoje otroke v šolo z borno skledico kave ali
šokolade in koščekom kruha in hočete, da po dolgi noči prebije s to
pičlo hrano vse dolge ure dopoldne. Štiri ali pet ur pazljivosti, ki
napenja otroku živce in možgane in hočete, naj razumi in obdrži sto
različnih, dolgočasnih in težkih reči ! To je naravnost absurdno.
Na ta način je duh vse jutro le na pol bedeč na pol speč.
Opoldne pa je slast do jedi že glad, vsled kojega jedo oti'oci naglo
in mnogo ter potem prebavljajo slabo. Iz tega sklepamo, da bi mo-
ral učenec imeti ob sedmih zjutraj : dve jajci, dober kos kruha se
surovim maslom in ako ne mesa vsaj skledo mleka, le nekoliko uma-
zanega s črno kavo. Ako ga tako pošljete v šolo, ne bo tako raz-
tresen, bo delavnejši in se bode učil z manjšim trudom.
Dajati suhega kruha, tudi ni pravo. Ko pridejo otroci ob štirih
iz šole, dajte jim kaj tečnega jesti in piti kaj gorkega.
Opoldne naj se da otroku jesti največ, tedaj naj ima svoj dober
kos mesa, ki nadomešča izgubljene sile.
V nekaterih zavodih je slaba navada, da med kosilom nekdo
čita. To je naravnost nekoliko barbarsko, da se ne dovoljuje ubogim
malčekom govoriti, nego samo o počitku.
Marica: O ženskem vprašanji.
37
In kaj sledi iz tega? Siti učenja in čitanja do g"rla, želeči ne-
koliko zabave in počitka, hité jesti in požirati, da so tem prej prosti,
kar jim zopet provzroča slabo prebavljanje.      (Konec prihodnjič.)'
Pri nas je navada in nekak dogma še, da je treba jesti mnogo
juhe in kruha, da se raste in postane močno.
O ženskem vprašanji.
Skrajnosti.
Spisala Marica.
ko je kje opravičen izrek, da »les extremes se touchent»,
opravičen je gotovo v gibanji, ki se je začelo med slo-
venskim ženstvom o ženskem vprašanji. V kratki dobi
našega lista sem kot urednica naletela in našla toliko protislovja,
toliko dijametralno različnih menenj in zajedno tudi dokaj pretira-
nosti, da ne morem drugače, nego da tu-le povem, kako si jaz mislim
pravo, uzorno a ob enem napredno, naobraženo in nad malenkostim!
emancipirano žensko.
Ni treba, da si jo še le ustvarim v domišliji, imam jo živo in
sicer celo med Slovenci. Ta naša »emancipirana« žena mi je pisala
pred kratkim :
»Oprostiti!, draga gospica, da ste morali dolgo dovolj čakati
mojega spisa, pa saj veste, da sem mati treh otrok, gospodinja, knji-
govodja svojemu možu in pa štacunsko dekle. Ko je zvečer vse mirno
in tiho, ko pospravim svoje malčeke spat, tedaj pišem, a premnogo-
krat ne morem, ker sem trudna, strašnv trudna . . .«
Kaj pravijo tiste, načičkane dame, ki se svojih mehkih faute-
ailov zdihujejo pod premnogimi (?) skrbmi ter se smejejo in rogajo
ženski, ki poleg fizičnega dela najde še časa za duševno delovanje ?
Ker same ne zmorejo ničesa, ker je njim samim narava odrekla vsako
sposobnost za kaj dobrega in vzvišenega, pa pridigujajo : Kaj žen-
ska ! Sama vidim, da komaj vtegnem opraviti še to, kar je neob-
hodno potrebno, ako torej ta gospa N. N. še čita, piše in se zanima
za literaturo, mora zanemarjati dom. In vendar je dom gospe N. N.
pri vsem njenem duševnem delovaniji lehko mnogo bolj v redu nego
one gospe, ki propoveduje, naj ostane ženska le pri domačem delu.
Seveda prva nima 13 mesecev v letu šivilje na vratu, ne preoblači
se po večkrat na dan, ne hodi na šetališča, ne vzprejema nebrojnih
38
Marica : O ženskem vprašanji.
posetov, ki bi ji polnili glavo s puhlimi pogovori in škandaloznimi
kronikami ter ne vteg-ne zabavati se z gibkimi častniki in njihovimi
bedastimi puhlicami.
To bi bila torej ena skrajnost, ono smešno mišljenje našega
pred svetom najbolj uglednega ženstva, koje sem morala po-
slušati tu in tam na svojem potovanji po slovenskem. Žene, ki go-
vore, da je nemožno opravljati poleg domačih opravil še kaj druzega,
govore najbrže, same zavisti, ker same ne zmorejo ničesa.
Druga skrajnost, kojo sem zalotila med slovenskim žentvom, je
zopet pretirana emancipacija, iskanje zunanjih efektov, ekscentričnost,
ekstravagantnost, katero hočejo kazati že po zunanjosti in v vsem
vedenji. Take ženske so na videz že tako emancipirane, da skoro niso
več ženske ali vsaj nočejo biti, nočejo več čutiti po žensko, a ker
tudi možki niso, so to nekak »tretji spol« ^), kakor jih je imenoval
neki Francoz.
Ali bi ne bilo lepše, da tudi emancipirana ženska ohrani v sebi
ono žensko privlačno nežnost in ljubeznivost ter jo druži se svojim
odločnim delovanjem, se svojo vedo in se svojo duševno samostoj-
nostjo ?
Glejmo, Slovenke, da ne zajdemo tudi tu predaleč, ne le, da si
tako ne napravimo vgleda, ampak zasmehovali bi nas tudi in to
nekoliko po pravici.
Izmed teh-le ženskih iščočih ekstravagantnosti in ekscentričnosti
je zopet mnogo takih, ki so protivne zakonu, češ zakon nas umori.
Smešno, prav tako smešno je to kakor ono, da zakonska žena ne
more delovati duševno. In kako še lehko deluje ! Ne le, da je njeno
srce pokojno, ako je zakon srečen, ampak zakonska žena giblje se
vsled večjih izkušenj mnogo svobodneje v kterem koli si bodi de-
lovanju.
Taka nasprotnica zakona je pisala svoji prijateljici, ktero je prej
oboževala in o kateri je izvedela, da se poroči, tako-le :
»Bog mi je priča, da kult, s katerim sem se ti klanjala, ni bil
le slama, a toliko odkritosrčna sem, da Ti povem, da se je malce
izpremenil, kajti oboževanje se je izprevrglo v navadno prijateljstvo.
Ljubezen ni nič manjša, a ona ne izvira več iz oboževanja, ampak iz
pomilovanja, s o č u s t v a ! Ti si mi bila nekaj višjega, vzor, tako
svetel in čist......«
Kaj je to druzega nego pretiranost, skrajna pretiranost, prisil-
jena originalnost ? Pri navadni ženski bi se menilo, da je to zavist
^) Mi, ki že imamo tri spole, bi rekli četrti.
Zorana : O vrnitvi.
39
a tu ni misliti o tem, to je le ekstravagantnost, po katerej sodi ista,
gotovo resnično dobra prijateljica, da je zakon — samomor.
V zakonu ali izven zakona bodi ženska delavna, poteguj se za
pravice ženstva, delaj za njega blagor, toda bodi že doktorica, pro-
fesorica, skromna ekspeditorica ali pisateljica, ostani ženska po ve-
denji, po nežnosti, po čustvovanji, drugači te mora človeška družba,
do katere imamo vsak svoje dolžnosti, obsojati ter te prištevati v
nekak — tretji spol.
Le v skrajnosti nikar !
O vrnitvi.
Le cveti klinček mi rudec
In bujno rasti rožmarin.
Da v sopelî zvijem te duliteč.
Ko vrne  ljubeč se s tujin !
Na prsa šopek mu pripnem,
Ko zopet pride mi na vrt;
V zahvalo pa v očeh zazre ra
Ljubavi žarne raj odprt !
Zorana.
Sličice.
Piše „Z."
XI.
rijatelja sta sedela v kavarni, počasi srkala dehtečo, črno kavo
in pušila cigarete. Krog biljardne mize sta se motala nade-
budna sinova dveh bogatih trgovcev ter gracijozno  suvala
krogle in se ležerno opirala na tenke, dolge palice.
Bilo je vroče. Neka teška atmosfera je legala po kavarni in
dim svalčic se je počasno raztezaval proti stropu. Mimo oken so
hodili ljudje in prijatelja sta malomarno opazovala gospice v svitlih
krilih, ki so počasno stopale mimo. Skoro vsaka je koketno pogle-
dala v okno, potem pa resno nabrala obrvi, popravila si rokavice
ali razpela solnčnik.
Vis-a-vis kavarne so zidali veliko, novo hišo. Zidovje je stalo
že jako visoko, a vendar so še vedno vili opeko kvišku in cela vrsta
deklet je nosila po improviziranih odrih malto. Solnce je pripekalo
tjekaj na ono stran, pa kljub temu je mej oporami in mej križasto
razpetimi tramovi vse mrgolelo pridnih delalcev. Mej  delalkami je
40
„Z." : Sličice.
bilo mnogo prav lepih rasti. Izpod kratkih zavihanih in zamazanih
rokavov so gledale rujave, močne, a lepe roke in kratka zaprašena
krila niso do cela pokrivala od opeke porudečenih bosih nog in mo-
dere je objemal krepke dovršene oblike života.
Marker je že drugič premenil vodo pred našima znancema, a
ona sta še vedno molče vrtela cigarete mej prsti in zaspano pogle-
davala skozi okno.
»Ti, Milan, poglej vendar ono-le dekle tamkaj na odru«, je začel
čez dolgo časa eden izmed njiju ter kazal z roko na nasprotno stran,
kjer je ravno mlada delavka se škafom malte stopala kvišku.
»No kaj je?« je vprašal oni mirno in zazdihal.
»O ti flegmatik ti? jezil se je drugi »poglej vendar, kako ne-
beško je to dekle zraščeno, poglej one lakte, vrat, pa oni na pol
zakriti obraz!«
»Ha, ha, kako si v og^nju ! . . . Pah . . . delavka!« zamahnil je
z roko in prižigal drugo cigareto !
»Ne delaj se ne, ti Milane, kakor da bi ne vedel, kako si vča-
sih letal za vsakim ženskim krilom.
»Pah . . . brate, kedaj je že bilo to ! Zdaj pa se mi že davnaj
ženske uprav gabijo, ker ni niti jedne, ki bi ne bila izprijena».
»Preostro sodiš«, ugovarjal mu je prijatelj in še vedno gledal
tjakaj na ono stran k stavbi.
»No, povedal bi ti lahko par prav mičnih dogodbic par eksempel,
pa vidim, da ti je ta vis-a-vis zanimivejši, nego moje prozaično do-
kazovanje.
Ah, ne norčuj se, jaz sem čisto indiferenten, ali to dekle ima
tako nekaj nedotaknjenega na sebi ...
Nedotaknjenega! Ha! ha! Ti si naravnost naiven! Za petdeset
krajcarjev je tvoja!«
»Dvomim!«
»Skoro bi stavil s teboj!«
»Obžalujem, pa jaz ne ljubim takih frivolnih stav!
»O—o—o—o! Glej, glej moralista!« rogai  se je  Milan in se
stezal po stolu.
»Do moralista mi še precej manjka, dragi. Toda poglej ! . . .
Vidiš !« Skočil je kvišku in z največjo pazljivostjo zrl na ono stran.
Tudi prijatelj je vstal in mn gledal čez ramo s ciničnim nasme-
hom na ustnih.
Delavka je prispela mej tem precej visoko in hotela ravno za-
viti na drugo stran, kamor so tudi druge ženske nosile malto, ko ji
E. Mlailé : Radi pijanca. 41
41
je nek zidar, mlad Italijan, kakor je kazal obraz, zastavil pot in go-
voril nekaj prav vanjo.
»Takoj vidiva in brez stave« zasmejal se je Milan prijatelju, a
potem zopet pozorno opazoval dvojico.
Zidar je v istem hipu pristopil k delavki in jo z eno roko surovo
zagrabil, z drugo pa prijel jo krog pasa. Na ovinku odra, kjer je
stala in ki je bil na tistem mestu jako širok, bila je le jako nizka
ograja. Stala je k nesreči blizu roba in ko jo je drzni Italijan hotel
potegniti nase, nagnila se je z životom nazaj in pri tem zgubila
ravnotežje. Škaf malte ji je najprvo zdrsel z glave v globino, ona
se je lovila za hipec z rokama, potem pa z groznim krikom padla,
čez ograjo. Trenotek je nje truplo plavalo v zraku, nato pa štrbunk-
nilo na tla mej kamenje in opeko. Vsem gledalcem je za trenotek
zastala kri, potem pa so drli vsi k njej in takoj jo je obkrožala
množica ljudij. Bila je grozno strta. Vse na okrog je brlizgnila krL
in še je curljala iz premnogih ran in se mešala med pesek. Nekaj
redarjev je priteklo, odpodilo ljudij in jo obstopilo, da bi se ne pasle
radovedne oči gledalcev po nesrečnici.
»Grozno, grozno!« so mrmrala bleda ustna Milanova in zdelo
se je, kakor da je on zakrivil nesrečo uboge delavke se svojimi
podlimi zabavljicami. Pogledal je še enkrat nazaj na njo in zdela se
mu je se svojim še svežim bolestno zategnjenim nepremakljivim obra-
zom podoba mučenice in nek spoštljiv svet čut ga je prevzel, kate-
rega še ni čutil nikoli. Nemo sta si gledala s prijateljem v oči in
vedela sta, da čutita enako, da občudujeta neskrunjeno čistost ubozega
dekleta iz proletarijata, ki je strto in mrtvo ležalo mej kamenjem..
Radi pijanca.
Spisal E. M lade.
Sedela je na kupu slame. Obleka ji je bila raztrgana in uma-
zana. Lase je imela zmršene, lica upadla in bleda, — niti
trohice krvi ni bilo v njih. Roke so bile suhe, bele, skoro
prozorne. V naročju je imela nekaj v cunji zavitega — dete svoje.
Tiščala je je k sebi, hote je ogreti na svojih prsih, zroča mu bolestno
v prepadli, sedaj speči obraz.
Bila je žalostna — obupana.
42
E. Mladé :  Radi pijanca.
Zanaj je deževalo, treskalo in grmelo. Sedaj je udarila strela, —
šipe na majhnem oknu borne sobe zažvenketajo. V sobi pa tika jed-
nakomerno stara stenska ura. Razun ure in kupa slame, — njeno
ležišče, — bila je   v sobi še nezakurjena peč in stara omara.
Pri vsakem blisku se je stresla po vsem životu — bilo ji je
mraz. Z izbuljenimi očmi je gledala okolu sebe po sobi, pogledovala
na omaro, kakor da bi od nje pričakovala rešitve.
Bila je lačna, grozno lačna — že dva dni ni imela gorke jedi
v ustih.
Od omare pa ji je uhajal pogled na njeno dete. Gledala je je
neizrecno bolestno.
»Kako naj te nasitim, kako — utešim, ljubo dete moje — ko
sem sama tako bolna, — tako bedna« je mrmrala sama seboj.
»Proklet naj bode tisti, ki je kriv, da tako stradava, tisti, ki
nama je vse zapravil, moj mož in tvoj oče!« Skrči se ji roka v pest,
kakor da bi hotela prouzročitelja tega zla kaznovati — ubiti ter za-
škriplje z zobmi.
Spomni se nekdanjih časov, prežitih v veselju in sreči. Kako je
takrat, ko se je omožila, zaupno gledala v bodočnost! Kako je bila
takrat vsa srečna in blažena, predstavljajoča si v mislih srečno živ-
ljenje na strani svojega ljubljenega moža.
Kolikokrat je sanjala, kako bode žnjim pridno delala, da si za-
služita vsakdanjega kruha, da si opomoreta. sanjarila, kako da od-
goji svoje otroke!«
A postalo je drugače.
Njen mož je postal pijanec in zapravljivec. Mesto da bi delal,
je pil in zapravljal vse, kar je zaslužil, s svojimi prijatelji. Tudi sedaj   ,
sedi v krčmi ter zapiva zadnji vinar, doma pa stradata žena in otrok
ter umirata — gladu.
Škriplje se zobmi, ko mora misliti nanj, katereg-a je tako lju-
bila, nanj, ki ji je dal to dete — misle si kako bi lehko bilo vse
drugače, da bi lahko živela srečno, veselo. Se enkrat zaškriplje se
zobmi, ko misli, kako se je grozno varala in kako zdaj sovraži in
zaničuje — njega, svojega moža.
Oh ko bi mogla — ubila bi ga.
A v svesti si svoje slabosti, globoko in bolestno vzdihne.
Tedaj se pa zbudi dete ter začne kričati in jokati, zahtevajoč
hrane. In ona ? Vide, da ne more nasititi svojega deteta, začne je
burno poljubovati, upajoč, da je tako umiri. — A dete joče le vedno
bolj in bolj. Srce ji poka žalosti, ko vidi svoje dete, od gladu zvijati
E: Mladé :  Radi pijanca.
43
se v naročju. Ona bi že pretrpela glad, a dete, dete ne sme gladu
umreti.
A kje, — kje naj vzame hrane, da nasiti dete? V omari ni niti
trohice kruha, kaj šele mleka, da bi nasitila otroka.
In v obupu šine ji grozna misel v glavo.
»Kaj......  kaj......  ko bi ... si vzela . . . življenje ... ko
bi naredila konec . . . temu obupnemu stanju ... da ne bom več gle-
dala stradajočega . . . otroka«. In se strese že ob sami misli na ta
grozni čin.
»Ali kaj naj pa hočem še na tem svetu? . . . Otroka in sebe ne
morem nasititi . . . Ali naj oba od gladu umreva ? . . . Bolje je, . . .
da si sama vzamem življenje!... Ali kaj bo pa... na onem svetu...?«
In zopet se strese.
Take misli ji spreletavajo možgane, dete pa ji joče v naročju
vedno huje in huje, tako mu še pojema sapa in glas. In ko sliši ta
mili otroški glasek, postaja bolj in bolj zmešana, v glavi ji buči in
vedno bolj in bolj se vglablja v grešno misel.
»A — Bog je pravičen sodnik, on me gotovo ne bode kazno-
val, ne — ne, on me ne . . . more kaznovati ... In kdo me bode re-
šil pogube, kdo mi bode dal živeža za — dete in zame ? . . . Moj
mož? . . . Ali drugi ljudje? Ko so vsi tako nevsmiljeni ! . . . Proč
bi me spodili ! . . . Delaj ! . . . delaj ! . . . bi vpili... saj si zdrava !. . .
Kaj bi nadlegovala poštene ljudi ! . . . In otroka kam naj dene,
otroka ! Končaj toraj to borno življenje !... Ali hočeš gladu umreti ?...
In dete ? . . . Ne, ne, jaz ga ne zapustim . . . Rajše umreva oba, nego
da bi ono stradalo ! ...»
Otrok joče vedno huje in huje! . . . Zavrti se ji v glavi. Hitro
vstane in kakor besna leti z detetom iz sobe v noč.
Zunaj je ponehala nevihta, — le dež je' še polagoma kapljal.
Z razpletenimi lasmi in bosimi nogami je letela v noč, ne ve-
doča kam. Tresla se je od mraza, noge so jo komaj nesle, tako je
bila sestradana. Letela je naprej ! . . . Od daleč se začuje bobnenje !...
Predno se je zavedla, je stala na mostu. Pod mostom pa je
skrivnostno šumela od dežja narasla voda.
Sklonila se je čez most ter zrla nepremično doli.
»Samo en skok in vse je pri kraju ; vse trplenje — ves glad!«
»Ne — ne — nikar i Ne bodi samomorilka ! Kaj poreče Bog,
kaj ljudje, ko te potegnejo iz vode«.
»Ali ni dosti, da si sama vzameš življenje, še deteta umoriš!«
»Ne — nikar !«
»Vendar le vzemi si življenje — vse bode pri kraju«. Stresla se
44
Književnost in umetnost.
je. Voda je bobnela vabljivo, ter drvila naprej. Dete pa je jokalo
in stokalo z milim, utrujenim in hripavim glasom. Krčevito je je pri-
tiskala k sebi, ter je poljubljala. Vsa kri ji je silila v glavo, bucalo
ji je v glavi in najrazličnejše misli so jo prešinjale.
»Ali naj dopustim, da mi gladu umreš v naročju, milo dete moje.
RajSe umri z mçnoj. Bog mi to odpusti . . . On vse ve in vse vidi...
Voda je visoko plusknila, potem pa grgraje požrla svojo žrtev.
Valovi so jo odnesli dalje. Voda je pa zopet .šumela, kakor
poprej.
Književnost in umetnost.
»Kozaki«, drama vpetih dejanjih. Spisala Armand Silvestre
in E v g e n Morand.
Iz ruske povesti Taras Bulba, katero je spisal Nikolaj Go-
golj in ki je prevedena skoro na vse evropske jezike — imamo jo
tudi v slovenskem — sta napravila francoska pisatelja Silvestre in
Morand prav efektno dramo. Predstavljala se je ta najnovejša — in
kakor pišejo francoski listi — drama prave literarne vrednosti, prvič
4. decembra.
Slovensko gledališče v Ljubljani. Mi, ki živimo tu-le ob meji in
ki samo čitamo, kar se godi v svetišči umetnosti v našej Ljubljani,
moramo se le čuditi fenomenalnim uspehom slovenskega gledališča.
Pač blagor, blagor Ljubljančanom in bližnjim njihovim sosedom, da
morejo slušati slovensko opero in slovensko dramo!
Ali, ki smo vajeni, da se v našem mestu dajeta v enej sezoni
po dve ali k večjemu tri opere, ker ena napolnuje gledališče večer
za večerom, se kar divimo, kako more Ljubljana dajati v gledališki
sezoni toliko novitet.
In dajati jih mora. Ljudi ni tam toliko, da bi ena opera ali
ena drama polnila gledališče za več večerov.
In kakšne novitete daje slavna intendanca slovenskega gleda-
lišča svojemu občinstvu! »Aida«, »Lohengrin«, poleg »Stare pesmi«
in poleg reprize skoro vseh že danih oper !
In drame, najnovejše in najmodernejše drame predstavljajo se
na slovenskem odru, a žal, da ne polnijo gledališča, kar je pač skoro
neverjetno.
Pred kratkim se je igrala izvrstna hrvatska tragedija od Sergija
Tučića  »Trhli dorn»  a iq. t. m. se je pela veličastna Wagnerjeva
Razno.
45
opera Lohengrin, ki more vspeti le na velikih odrih in ki je vspela
v Ljubljani le vsled velikanske požrtvovalnosti gledališke intendance
in gledališkega osobja. Vodnik, Prešeren in drugi, ki ste morali gle-
dati, kako so se diletantje sukali na tesnem odru tesne čitalnice, kaj
bi rekli sedaj, ko bi stopili v gledališče, ko se poje Wagnerjeva opera
v slovenskem jeziku ? Verjeti bi ne mogli, da ste v Ljubljani, kaj
ne da?
Ve, Slovenke, ki imate priliko zahajati v ta sveti hram umet-
nosti, ne zamujajte prilike, saj se vam tam blaži srce in duša, bistri
um in duh, izobražujte se in veselite se zajedno.
Razno.
Prijateljska pisma urednici „Slovenke".
Prejela sem naslednje pismo od naše pesnikinje Bogomile. Po-
dajem je našim sotrudnicam v prevdarek, da izrečejo i one svoje
menenj e.
»Kar nas je mlajših moči, delujočih na leposlovnem polji, delamo
vsak za se . . , osameli — skrivaje se pod pohlevnim psevdonimom
tako, da se še po imenu ne poznamo drug druzega. No, to nima, Bog
si ga vedi kake veljave za naš narod, ne za nas same sploh. Treba
bi bilo, da bi se nekakako seznanili mej seboj ter se tako vspodbu-
jali k vzajemnemu delu. Evo Vam, gospica urednica, misli našega
pesnika g. M. doslovno, kakor jih je sam napisal, ko sem mu od-
kritosrčno povedala svojo mlado idejo — morda še nezrelo za jav-
nost. G. M. jo je odobril, da, celo pohvalil ter je še sam pripravljen
pomagati, da se vresniči.
»Jeden, recimo jaz, bi pisal vsem pisateljem in pesnikom obo-
jega spola ter umetni'kom zasebna kratka pisemca, da naj imajo od-
prte duri in roke za vsacega izmed onih, ki delujejo kot umetniki
za svoj rod. Tako bi se seznanjali med seboj, poučevali in okrepljali
v idejah in nazorih. Vsakdo bi mi seveda moral pisati, da je z mojo
mislijo zadovoljen. Te obiske bi si seveda med seboj naznanjevali, da
bi bili gotovo doma. Tako bi vplivali drug na druzega in se kratko
rečeno dušno in moralno spopolnjevali. Taki zasebni sestanki bi imeli
veliko večji pomen nego pa nameravani, sedaj menda speči »Shod
slovenskih pisateljev«.
46
Razno.
Će bi bilo to pretežavno, meni g. M., naj bi se vsaj seznanile
tem potom sotrudnice »Slovenke« . . .
Prepu.ščam na.šim vrlim sotrudnikom in sotrudnicam, da izrečejo
oni najprej svoje menenje. Ideja pač ne zasluži, da umre že o porodu.
Za Prešernov spomenik je darovala gospica Jos. Deik in 2
Kroni in gospa Zinka Rybaf io Kron. Naj bi vrli darovalki imeli
mnogo posnemovalk !
Društvo učiteljic je imelo v četrtek dne 29. dee. svoj prvi občni
zbor. Društvo je ustanovljeno v proslavo 5oletnice vladanja Nj. Ve-
ličanstva. Dosedanja predsednica gdč. K. Demšarjeva otvori zboro-
vanje s prijaznimpozdravom na prisotne, katere se niso plašile slabega
vremena — ter jih zahvali na njih trudu in požrtvovalnosti. Na to da
besedo tajnici gdč. Janji Miklavčičevi, katera poroča o delovanju usta-
novnega odbora od dobe zadnjega zborovanja do dné prvega obč-
nega zbora. Pri tej točki zahvali poročevalka gospodični Rossovi,
na njenem prijaznem sodelovanji pri sestavljanju pravil. V nadaljnem
govoru poroča tajnica tudi o udeležbi kranjskih učiteljic pri shodu
učiteljic na Dunaju, kateri se je vršil dne 8. avgusta t. 1.; sporoči
pozdrav dunajskih učiteljic, katere se toplo zanimajo za vsa deželna
diuštva učiteljic, kajti one snujejo zvezo vseh avstrijskih društev uči-
teljic, katera bi imela namen, braniti pravice učiteljic. Zvala se bode
zveza: »Oesterr. Lehrerinnenbund«, ter se brez ozira na narodnost
ima boriti le za pravice učiteljic, bodisi v materijelnih ali formelnih
zadevah. Ta zveza bode imela svoj ustanovni shod o binkoštih na
Dunaju. Ker pa so se vse navzoče učiteljice izrekle proti temu času,
naprosil se bode dunajski pripravljalni odbor, da, ako mogoče, pre-
loži shod na velike počitnice. Slednjič prečita poročevalka zahvalo
na vis. dež. zbor kranjski na — vsaj deloma — ugodni rešitvi prošnje
učiteljic, povodom regulacije plač, ter se sklene, da se ta zahvala po
deputaciji izroči visokor. g. deželnemu glavarju. Pri volitvi odbora
so se izvolile zastopnice naslednje gdč. in sicer : za okraj radovljiški
Razinger, za kranjski Miklavčič, za kamniški Klančar, za ljublj. oko-
lico Vidic, za litijski Demšar, za logaški Galle, za postojinski Vele-
pič, za črnomeljski Zupančič, za krški Schmidinger, za kočevski
Blahna, za novomeški Clarici M. in za ljubljansko mesto Zupan, Ma-
rout, Praprotnik. Iz teh -zastopnic se je volil ožji odbor in sicer gdč.
Zupan Agneza, predsednica; Prapotnik L, nje namestnica ; Miklavčič,
tajnica ; Demšar, nje namestnica ; Marout, blagajnica ; Vidic, nje na-
mestnica. Ostale zastopnice okrajev so odbornice.
Po svetu. (II.) «Minerva», spolek pro ženske Studium, je pri-
redila pred kratkem tri vrlo poučna predavanja.   V Pragi so  sicer
Doma.
17
predavanja nekaj običnega, no, ta le so bila jako zanimiva. Prišla je
namreč iz Cleevelanda v Ameriki mlada, simpatična Čehinja dokto-
rica medicine Vlasta Bejčkova v zlato Prago. Posetila je razna dru-
štva, tako tudi « Minervo. » Na prošnjo odbornic je pa prevzela jedno
predavanje.
In kmalo smo čitali: pozvani na tri verejne (javne) predmaške.
Dne 23. pr. m. je predaval prof. Anton Belohoubek : O pomëreh
spolecenskyh v Dansku» — 26. pak doktorica Vlasta : «Zenaaveda».
Dvorana «Mëstânske Besedy» je bila polna. Kako tudi ne! Koga ne
bi primamila ta zanimiva ameriška Čehinja ! Predavala je fino, nekako
originalno, da sem se čudil. Tema ji je bil seveda vrlo nepripraven.
O ženski in vedi se je pisalo, predavalo, govorilo uprav premnogo
— ona seveda ni absolutno nič «novega» povedala, ali kar je po-
vedala, je povedala res na neki originalni način. Burna pohvala ji
je bila v plačilo, misliti pak si morate, da smo ji bili i v srcu za-
hvalni za lepo popoldne. Tretje predavanje je pak zopet lepo 30. pr.
m. začel in dovršil g. prof. Ant. Belohoubek. Govoril je: «0 žen-
skem ruchu v Dansku».
Kdor je marljivo poslušal vsa tri predavanja, ta je sigurno
mnogo «profitiral» na svojem znanju. —
Češke pisateljice so vrlo marljive in plodovite. Osobito se izti-
četa Gabrijela Preissova in Ružena Svoboda. Pri njih je skoro res-
nica: nulla dies sine linea. Razume se, da nista osamljeni.
Na češkem vseučilišču je letos okoli 40 slušateljk. Na filozof-
skem fakultetu morejo biti.celo redne — na medicinskem pa še ne.
Seveda je tu boj za «prava naša sveta» neizogiben. O tem kaj več
prihodnjič.
A. K. Gorjancev.
Doma.
Opekline. Kakor hitro si se spekla, torej še predno občutiš bo-
lečino, drgni opeklino z oljem ali z maslom, kar imaš sploh bolj pri
rokah in potem potresi rano z fino zdrobljeno soljo. Čutila ne bodeš
tako nikake bolečine in mesto, kjer si se spekla, ne bode ne rdeče,
niti seti nata način ne napravijo mehurčki. Po 5. ali 6. minutah rano
že lahko odkriješ.
48
Doma.
48 Doma.
Da slana rastlinam ne škoduje, polivaj jih prihodno pred solnč-
nim vzhodom z mrzlo vodo. Rastline si tako opomorejo, če jih je
tudi slana požgala.
Da odpraviš iz na novo pobarvanih sob duh po barvi, zapri
okna in vrata, prinesi v sobe žareče oglje in potrosi nanje bezgovih
jagod. Čez 12 ur odpri okna in vrata, da pride v sobo sveži zrak in
tedaj se uveriš, da je slabi in neprijetni duh izginil popolnoma.
Noži in vilice se očistijo najboljše se zdrobljenim apnom. Zmoči
navadni zamašek in drgni ž njim nože in vilice. Izperi in posuši.
Sčetke za obleko in lase prenove se in zboljšajo za nadaljno
rabo, ako se namočijo v hladni lug od sode in sicer tako globoko,
da se skrijejo ščetine. V lugu se puste i - 2 uri, potem se. pa iztrese
tekočina dobro iz njih. Posušivši se, služijo kakor nove.
Kako se čisti vezenje v barvah na belej ali sivej svili in volni.
Skuhaj nekaj milnice (Seifenwurzel) in ko se ta ohladi, prilij jej ne-
koliko salmijakovca ali terpentina. Ko si vezenje s to mešanico oči-
stila, izperi je najprej v mlačnej in potem v mrzlej vodi ; posuši je s
kosom sukna in potem pogladi narobe.
Listnica uredništva.
Zorana. Prelepa hvala za Va.še ljubke pesmi, jako ste me razveselili, da ste mi
jih poslali toliko. Srčen pozdrav !
Benjamin Rus. Ako je v «Slovenia» več pisateljic, je našemu ženstvu le na
čast, čemu se torej Vi skrivate za možkim psevdonimom? Izmislite si rajši drugo žensko
ime za — drug spis. Tega ne morem tiskati, ker je jako nerazumljiv ; preveč stvari ste
stlačili v tako kratko stvarico. Le pogumno na kaj dr.uzega !
M o k r i š k a. Hvala za prijazni listič. Tam, kjer ste Vi, je pač najbolj treba, da
delujete; tamošnje ženstvo je jako — čudno. O pesmi prihodnjič. Vaše pravo ime?
VetoSekov. Prejela; ko prečitam, Vam odpišem v posebnem pismu več.
«Na verandi» pride; le pošljite še kaj, kajti sujet, kojega ste v tej črtici ob-
delali Vi, je bil v kratkih presledkih predmet kar trem takim spisom, Vaš je pa še
najboljši.
Iv. Pij u š k i n. V resnici mi je nekako žal za Vas, ker vidim, da se trudite in
da imate bobro voljo, toda tudi sedaj poslana sličica je še jako, jako negodua po sujet-u,
po stilu, po jeziku. Gotovo ste še prav zelo mladi; ko bi ne mislila, da je tako, rekla bi
Vam: pustite, ta posel ni za Vas, ker pa sodim, da ste preživeli jirav malo pomladi, sve-
tujem Vam: počakajte, ne silite šc v javnost!