8554 AA 6 O 'i O O2 O O o s R EI) H J A K H JI ž HIC A DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ,, . . Abb. postale I gruppo CtiDU 4UU lil' Lelo XXXVIII. Št. 57 (11.185) TRST, sreda, 17. marca 1982 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, MOGOČNA MANIFESTACIJA PROTI ZAVLAČEVANJEM 150.000 upokojencev protestiralo v Rimu Ce vlada ne bo nujno odobrila reforme, bodo sindikati pristopili k odločnejšim oblikam boja RIM — Pričakovali so jih 100 tisoč, prišlo jih je polovica več. Na protestno mita« estacijo, ki jo je priredila enotna sindikalna zveza CG1L - C JSi - UIL, sc je včeraj namreč zbralo v Rimu več kot 150.000 upokojencev iz vse Italije, da iztresejo svojo jezo nad brezbrižnostjo pristojnih državnih oblasti do njihovih problemov, da uveljavijo svojo vlogo še vedno pomembnih članov družbe- ne skupnosti, da terjajo svojo pravico do dostojnih sredstev za preživljanje in odpravo kričečih krivic, ki označujejo italijanski skrbstveni u stroj. Z njimi so bili zastopniki tovarniških svetov iz vse države, desetine županov z občinskimi prapori, predstavniki naprednih strank in združenj ter mladinskih organizacij. »Prihodnje srečanje z vlado (ki je bilo zaradi parlamentarnega procesa proti Andreottiju, Rumorju in Tanassiju odloženo na petek) bo zadnja priložnost, da preverimo namene javne oblasti*, je poudaril generalni tajnik CGIL Luciano Lama v sklepnem posegu protestnega shoda na prenatrpanem Trgu S. Giovanni. in zatrdil, da če vlada ne bo menjala svoiega zadržanja, bodo sindikati »razvili splošno protestno akcijo*. Smoter protestne pobude je doseči ®nako pokojnino tako za javne kot za zasebne uslužbence, za enako de lo in enako raven prispevanja. Zato je treba ohraniti enotnost u-pokojencev in delavcev navzlic de-ihagoškim poskusom in ciničnim in-strumentalizacijam (pri čemer je bržkone namigoval na kampanjo PSDIL da bi zaustavili reforme pokojninskega sistema, je naglasil Lama, da se uresničijo prvenstvene Zahteve upokojencev: po 40 letih službe 80 odstotkov zadnje plače in trimesečno obračunavanje draginj ske doklade, ki vsaj delno pokriva posledice inflacije. »Smo v ključnem trenutku, je dejal Lama, tako za reformo pokojnin, kot za ostvarja-hje zdravstvene reforme*, ki se jima upirajo konservativne sile in pri tem mora skoraj 14 milijonov upokojencev odigrati pomembno vlogo. Tudi deželni tajnik sindikata CISL Borgomeo in vsedržavni tajni!: strokovne zveze upokojencev UIL Con-salvo sta izrekla ostro kritiko zavlačevalni politiki vlade in poudarjala važnost enotnega nastopanja u-Pokojencev in zaposlenih, ki je porok za uspeh njihove skupne borbe r-pravičnejše družbene in gospodarske odnose. Udeleženci shoda pa so dokazali, da borbenost ni le značilnost mladih let. Z živahnim zadržanjem med sprevodom po središčnih ulicah, med katerim so razdeljevali letake s svojimi zahtevami, so si pridobili naklonjenost Rimljanov. Gesla na njihovih transparentih: «socialna pokojnina - lakota*, »višje pokojnine, manj tankov* in sklicevanje na letošnje leto, ki ga je OZN proglasila za mednarodno leto ostarelih ter zahteva po odpravi privilegijev, zapravljanja in davčnih utaj so bila deležna pritrjevanja in podpore še mnogo širšega občinstva. Včerajšnja manifestacija je dokazala neokrnjeno organizacijsko in politično moč sindikatov, po drugi strani pa je pomenila resen opomin vladi in političnim silam, da je treba opustiti zavlačevalne poskuse in o-brambo cehovskih privilegijev. Srd belgijskih livarjev Bruselj je bil včeraj prizorišče hudih pouličnih izgredov med manifestacijo valonskih livarjev, ki zahtevajo izpolnitev razvojnih načrtov (Telefoto AP) ČE SE NE BO MEDNARODNI POLOŽAJ POSLABŠAL Sovjetska zveza napoveduje delen umik svojih jedrskih raket srednjega dometa Trenutno so žc ustavili nameščanje novih raket «SS-20» - Za ZDA in NATO skiep ne bo okrnil sovjetske premoči MOSKVA, AVASHINGTON — Sovjetsko vodstvo je sklenilo, da ne bo nameščalo novih raket srednjega dometa v evropskem delu Sovjetske zveze v pričakovanju sporazuma z ZDA o omejevanju evroizstrelkov. Skiep bodo preklicali le v primeru, da bi AVashington začel s «konkretnimi pobudami, za namestitev novih jedrskih raket tpershlng 2» in «cruise» na ozemlju zahodne Evrope. Enostransko pobudo je včeraj slovesno napovedal sovjetski partijski in državni voditelj Leonid Brežnjev v otvoritvenem govoru na 17. kongresu sovjetskih sindikatov. »Sklenili smo«, je dejal Brežnjev «da kvantitativno in kvalitativno zamrznemo o-------------------- rdije srednjega dometa v Evropi in da prekinemo zamenjavo starih raket «SS-4» in «SS-5» z norimi »SS-20*. Kot dokaz »sovjetske dobre volje* bodo po trditvah Leonida Brežnjeva že letos znižali število svojih raket srednjega dometa, če bodo (o dovoljevale mednarodne razmere. Brežnjev je tudi obljubil, da bi SZ umaknila še večje število svojih jedrskih raket, če bi ZDA pristale na zamrzitev sedanjega stanja. Sovjetski voditelj pa je obenem zagrozil, da bo Moskva sprejela primerne protiukrepe v primeru, da bi namestili nove ameriške jedrske rakete, in sicer z novo generacijo je- drskih raket, ki bi neposredno o-grožale tudi ameriško ozemlje. Kljub grožnjam in obsodbam, saj je Brežnjev krivil ameriško »neodgovornost* in »pustolovstvo* za sedanje poslabšane odnose v svetu, pa je sovjetski voditelj izrazil prepričanje in voljo nadaljevati razorožitvena pogajanja. Zaželel je tudi, da bi lahko v bližnji bodočnosti SZ in ZDA sklenile tudi sporazum o omejeva-vanju akcijskega radija jedrskih podmornic v pričakovanju odprave jedrskega orožja z vseh morij in oceanov. Novo sovjetsko mirovno pobudo so na Zahodu sprejeli izredno hladno, ■uiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiinniininiiiHiiiiiiiimiiiiiiiininuiiuiiiiMmiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiMiiiiiimiiiiiMiiiiinin SKRIVNOSTNA IZJAVA PREDSEDNIKA KD NA VSEDRŽAVNEM SVETU Ugibanja o Forlanijevi izjavi: kandidira ali ne za sekretarja? Vrsta nasprotujočih si tolmačenj - Odložili odobritev statutarnih sprememb RIM — Vsedržavni svet krščanske demokracije, ki se je sestal včeraj ha sedežu stranke na EUR. ni odobril niti ene od številnih sprememb statuta, ki jih je imel na dnevnem redu in ki bi jih moral odobriti pred kongresom stranke. Zato pa se je Pozornost vseh političnih predstavnikov osredotočila na kratek stavek, ki ga je izrekel predsednik krščanske demokracije Forlani med spominsko svečanostjo za pokojnim Al dom Morom. Stavek, ki je povzročil vrsto ugibanj med politiki in časnikarji, se glasi približno takole: »Na Predvečer našega kongresa menim, da se moj predsedniški mandat iztoka in mislim, da zase ne moram Predvidevati drugih vodilnih nalog v V PARLAMENTU Začel se je proces proti Andreottiju Tanassiju in Rumorju RIM — Ob prisotnosti le kakih tristo do štiristo poslancev in senatorjev se je v parlamentu žačela razprava o »zadevi Gian-nettini - SID*. v katero so vpleteni bivši ministri Rumor, Ta-nassi in Andreotti. Demokristjan Beorchia je v imenu pet-strankarske večine zahteval o-prostitev obtožencev, radikalec Ghedini in misovec Franchi pa sta zahtevala, naj se ministre prijavi ustavnemu sodišču, medtem ko je komunist Lugnani kar zadeva Andreottija izrazil mnenje. da parlament ni pristojen, da mn sodi. temveč, da bi moralo o njegovem položaju skic Pati redno sodstvo. Razprava bi se morala končati jutri, ko bo na vrsti tudi glasovanje. vrstah stranke, razen tistih, ki sem jih,dolgo časa imel v stranki in v vladi.* Kaj je hotel Forlani s tem reči? Ugibanj je mnogo in vsa imajo prizvok verjetnosti. Gui, predstavnik levice znotraj krščanske demokracije. pravi, da je vsa zadeva zelo jasna: Forlani se odpoveduje kandidaturi za tajniško mesto, sicer svoje izjave ne bi dal v tako pomembni priložnosti kot je zasedanje vsedržavnega sveta. Prav nasprotno tolmači Forlanijeve izjave Evangelisti, goreč pristaš Andreottija: 'Forlani je postavil svojo kandidaturo za tajništvo. Za pripadnika nekdanje struje forze nuove Fontano je Forlani postavil svojo kandidaturo, vendar samo v primeru, če bi njegova kandidatura pomenila, da predstavlja vso stranko. Njegov kolega Brandi-ni je dodal, da je Forlani s svojo izjavo hotel reči, da bodo njegovo kandidaturo morali postaviti drugi, ne on sam. Da gre najbrž za potegovanje za tajništvo potrjuje nejevoljnost v vrstah pristašev Ciriaca De Mite, sedanjega namestnika tajnika in u-radnega kandidata .demokristjanske levice. Upali so namreč, da Forlani jasno pove, da se odpoveduje kandidaturi. kar bi De Mitovo delo mnogo olajšalo. Eden pristašev namestnika tajnika je dejal, da je Forlani v dobri veri in da si najbrž res prizadeva za enotnost stranke in obnovitev demokristjanskega vodstva. Ker se Je komemoracija Alda Mora zavlekla je odgovorni za organizacijo Samese samo prebral in o-risal katere so spremembe statuta, ki jih je treba odobriti, kot je predlagalo vodstvo stranke. Razprava o tem ni bila mogoča, saj so demo-kristjanski parlamentarci morali biti navzoči na skupnem zasedanju parlamenta, ki mora soditi Andreottiju. Rumorju in Tanassiju. Tako so spremembe, ki čakajo na odobritev že od novembra, spet odložili in ni izključeno, da bodo o njih morali sklepati na kongresu. R. G. RIM — Prigovarjanja predsednika vlade Spadolinija in ministra za državne udeležbe so zalegla: inž. Enrico Gandolfi je sprejel imenovanje za izrednega komisarja državnega petrolejskega podjetja ENI. Vlada je že včeraj sprejela na nujni seji ustrezni zakonski odlok, ki ga mora še podpisati predsednik republike Pertini. saj trdijo, da je le propagandna ge sta, ki bi morala pred svetovno javnostjo, predvsem pa med rastočim pacifističnim gibanjem, dokazati miroljubno politiko Sovjetske zveze. V Washingtonu in v krogih NATO tudi ne skrivajo, da Moskva želi razdvojiti zahodnoevropsko zavezništvo. Za ameriškega predsednika Reagana ni Brežnjev napovedal nič norega, saj ponovno predlaga s,aro mrznitev*, ki bi le uzakonila sovjetsko raketno premoč v Evropi. Funkcionarji Reaganove administracije pa pripominjajo, da je Brežnjev napovedal svojo »dobrohotno pobudo* v trenutku, ko so dokončali predviden plan zamenjave stalih raket in je proti zahodni Evropi usmerjenih že 3C0 raket «SS-29». Predsednica britanske vlade Thatcherjeva pa je ob sovjetski napovedi poudarila, da predlog o zamrznitvi ne upošteva dejstva o sovjetski premoči v raketnem orožju in ugotovitev, da rakete »SS-20* lahko rušijo britanska in evropska mesta tudi iz azijskega dela SZ. Z nekoliko večjim razumevanjem so sovjetsko napoved sprejeli v Bonnu, a so vseeno poudarili skupno zahodno stališče o porušenem ravnotežju jedrskih sil v Evropi zaradi novih sovjetskih jedrskih raket. AVashington, London in Bonn zagovarjajo torej načrt »opcije nič*, ki bi z odpravo sovjetskih raket «SS-20» edina preprečila namestitev novih a-meriških raket v Evropi. V krogih atlantskega zavezništva v Bruslju pa ugotavljajo, da je sovjetska napoved vse prej kot enostranski sklep dobre volje, saj ga pogojuje zahteva, da AVashington ne sprejme »konkretnih pobud* za modernizacijo evropskega raketnega sistema. Konkretne pobude pa bodo morali zahodni zavezniki sprejeti namreč še pred praktičnim nameščanjem novih raket poleti 1983. leta. da lahko Sovjetska zveza vsak trenutek prekliče svoj »enostranski* sklep. Vsekakor pa sovjetska »mirovna pobuda* vsebuje nekaj novosti. V prvi vrsti izhaja iz nje volja po nadaljevanju razorožitvenih pogajanj, ki so jih prav včeraj odložili za dva meseca. Prav tako je SZ pripravljena, da umakne del svojih raket, v primeru da se mednarodni položaj ne poslabša. Novost je tudi napoved o «novi generaciji* jedrskih raket, bržkone na podmornicah, ki bi lahko nemoteno tolkle ameriško ozemlje. Cilj je precej jasen, V primeru spo pada, ZDA razvijajo celo teorijo o omejeni jedrski vojni, bi trpela predvsem Evropa, z «novo generacijo* pa bi se z istim udarnim ognjem soočale tudi ZDA. Kaj takega pa se jim ne izplača, da je pristanek na, zamrznitev edina rešitev. RIM — Ob četrti obletnici ugrabitve predsednika KD Alda Mora in podlega umora petih članov njegove osebne straže, je predsednik vlade Spadolini položil venec na kraj u-grabitve v Ul. Fani. Morovemu spominu so se poklonili tudi v raznih krajih Italije s posebnimi svečanostmi. V Rimu so se spominske maše udeležili vsi najvišji predstavniki KD, ki so soglasno ugotovili, da so doslej odkrili Moro ve morilce, ne pa naročnikov in morebitnih drugih pokroviteljev njegove tragične smrti. NA SEJI CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV Dolanc je izrazil zaskrbljenost ZKJ ob trenutnem mednarodnem položaju Praznina po Titovi smrti ni povzročila kriznih socialnih trenj ali pretresov in ni in ne bo povzročila najmanjše spremembe osnovne politične usmeritve na notranjem in zunanjem področju oceni Staneta Dolanca politika neuvrščenosti v tem obdobju potrdila in uveljavila kot edina prava alternativa blokovski razdelitvi sveta. Dogodki na Poljskem in v zvezi z njo imajo usoden pomen za celoten razvoj sodobnega socializma, ogromen vpliv na delavsko gibanje in napredne demokratične sile v vseh državah. Ti dogodki neposredno vplivajo na splošne politične razmere v Evropi in v svetu. Poljska je posta- BEOGRAD — 12. kongres ZKJ je prvi po zmagi revolucije in ustanovitvi socialistične Jugoslavije, na katerem ne bosta navzoča dva velikana jugoslovanskega revolucionarnega gibanja — Josip Broz Tito in Edvard Kardelj. Smrt tovariša Tita, ki je več kot 40 let v najboljšem pomenu te besede vodil jugoslovanske komuniste, delavski razred ter narode in narodnosti Jugoslavije po poteh socialistične revolucije, je v družbi seveda morala pustiti praznino. Toda ta praznina ni, tako kot v podobnih zgodovinskih položajih, povzročila kriznih socialnih trenj ali pretresov in ni in ne bo povzročila niti najmanjše spremembe osnovne politične usmeritve na notranjem in zunanjem področju. Zato tudi pravimo, da ni nikakršnega potitovskega obdobja, temveč usmeritev, ki je izražena v programu ZKJ, torej politika ZKJ, ki sta jo ustvarjala Tito in Kardelj, skupaj s centralnim komitejem in Zvezo komunistov Jugoslavije. To je poudaril Stanc Dolanc član predsedstva in predsednik komisije CK ZKJ za izdelavo osnutka poročila o delu CK med obema kongresoma. V nadaljevanju je Stane Dolanc zelo obširno govoril o aktivnostih ZKJ med kongresoma, o problemih, težavah in slabostih, ki so se pojavljale. Precej pozornosti je namenil materialnim problemom in poudaril, da so številni izmed njih nastali zaradi objektivnih težav, vendar je prav tako veliko subjektivnih slabosti. »Pri tem gospodarskih zakonitosti nismo vedno dovolj spoštovali, prelahko smo posegali po administrativnih ukrepih, ki niso vedno dolgoročno reševali problemov,* je dejal. Povprečna starost članstva ZKJ je 34 let in po tem smo ena najmlajših partij v Evropi. Toda po drugi strani je povprečna starost vodstva veliko višja, kar je samo deloma razumljivo. Še vedno smo priča dejstvu, da rotacijo jemljemo formalistično in da se bolj ali tranj pogosto vsi obračamo v zaprtem krogu, z ene odgovo-ne dolžnosti na drugo,* je dejal Dolanc. Stane Dolanc je za tern obširneje govoril tudi o mednarodnem sodelovanju ZKJ in aktualnih vprašanjih sodobnega sveta. Ocenil je. da se nadaljujejo blokovska razdeljenost, oboroževalna tekma, pritiski velikih na man;' razvite države in podobno. Vse to, je poudaril Dolanc, skrbi SFRJ in ZKJ, ki nadaljujeta svoje mednarodno sodelovanje na dobro znanih načelih enakopravnosti, odgovornosti vsake partije pred svojim delavskim razredom in svojim narodom. nevmešavaniu v notranje zadeve in drugo. Kljub pritiskom na neuvrščene države in poskusom, da bi jih navezali na bloke, se je po la predmet tekmovanja, ki pelje k resnemu mednarodnemu zaostrovanju. Hkrati je po Dolančevih besedah kriza na Poljskem vnovič postavila v ospredje vprašanja, kot so odnosi med komunističnimi partijami, perspektiva razvoja socializma itd. Danes nihče ne potrebuje propagandističnih nastopov pri reševanju takih razmer, ampak resničen marksistični znanstveni in kritično ustvarjalni pristop. Samo tako bodo razprave o odnosih med komunističnimi partijami lahko plodne. Žal še vedno velja stara praksa etiketiranja in vztrajnega zavračanja vsake kritične misli. Navzoče so težnje, da bi vsako kritiko označili kot podporo imperializmu in reakcionarnim vojno - hujskašim centrom v svetu, je dejal Dolanc, (dd) tiiiuiiiiiiiiifluitiiiimiiiiMiiHiiiniMiiiiiMiiiitiiiiiuiiiiiiiininniiiimiiiniiimiMiiiiiiiiiiiiiiimiitiiuiiMiiMI V OKVIRU KOMISIJE ZA MEDNARODNE ODNOSE SKUPŠČINE V Ljubljani ocenili odnose z našo deželo Komisija se je med drugim zavzela za čimprejšnje sprejetje zakona o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji LJUBLJANA — Komisija za mednarodne odnose skupščine SR Slovenije je obravnavala aktualna vprašanja odnosov z Italijo v luči uresničevanja osimskih sporazumov. V uvodni obrazložitvi, ki ,jo je podal Drago Mirošie, namestnik predsednika republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje, so dele gatj poudarili pomen, ki ga ima v celotnih odnosih z Italijo sodelovanje med SR Slovenijo ir. sosednjo avtonomno deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Komisija je poudarila velik napredek v razvoju medsebojnega sodelovanja na političnem in gospodarskem področju. Takšno sodelovanje je še posebej v korist prebivalstva na obeh straneh meje ter konkreten prispevek obeh držav U borbf za mir in miroljubno sožitje v Evropi in svetu, v skladu s sklepno listino konference o varnosti in sodelovanju v Evropi iz Helsinkov. Ob tem se je zavzela za hitrejše ■iiiiiiiiiiiiiininiuiitiiMiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimAiiiiumimiiiniiHiiiimimiifiiiiiMitHiiimiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiifMmiiiiMitiiiiiMiiiiii RAZMERE V SREDNJI AMERIKI SE ŠE NAPREJ ZAOSTRUJEJO V Nikaragui izredno stanje Ostri spopadi v Salvadoru MANAGUA, SAN SALVADOR -Kljub nekaterim obetajočim vestem, ki prihajajo iz AVashingtona, se položaj v Srednji Ameriki še naprej zaostruje. V Nikaragui so včeraj uvedb' izredno stanje. Vlada je za dobo 80 dni praktično prepovedala vsako družbeno delovanje. Vzpostavila je cenzuro nad vsemi sredstvi množičnega obveščanja in celo začasno z.apria katoliško radijsko postajo, ki jo obtožuje, da je oddajala tendenciozne vesti. Te izredne ukrepe so v Managui opravičili z načrti ameriške tajne službe CIA. ki jih .je objavil AVashington Post. po katerih, naj bi ZDA pripravljale večjo skupino Somo-zovih privržencev, da bi se vrnili v Nikaraguo. CLA naj bi pripadnike bivšega režima v Nikaragui pripravljala predvsem na diverzantske akcije proti gospodarskim objektom in cestnim povezavam. S tem namerava spraviti v težave sedanjo vlado v Managui Vendar vse kaže. da je med sedanjimi vodilnimi silam.' v Nikaragui tudi vedno več nesporazumov in da so zmerne sile, ki predstavljajo srednji razred, celo zapustile vladno koalicijo. Cenzura nad sred stvi množičnega obveščanja, naj bi bila usmerjena predvsem proti tem NIIIIIIIIUIIIIItlllllllMIIIIIIIIIIIMnilllllMIIIIflllllHIIIIIIIinilllllllllllllllHIIlillllllllUlllllllllllllllllllllllllllimillllllllllllllUIIIIIIHIIMMIHliUHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlMlIllUimilllllllllllllllllllllUlllllIft Antonio Savasta je na procesu obširno govoril o mednarodnih povezavah rdečih brigadistov VERONA — »Skesani* Antonio Savasta. čigar pričevanje je trajalo dobršen del včerajšnje razprave na procesu po hitrem postopku zaradi ugrabitve ameriškega generala Dozie-ra, je v celoti potrdil svojo vlogo vodilnega moža v vrstah rdečih brigadistov, saj je razkril marsikatero še nepojasnjeno okoliščino polpretekle zgodovine prevratniške organizacije. Savasta se ni omejil le na naštevanje podatkov o pripravah in o izvedbi ugrabitve visokega častnika NATO, temveč je v umir jerem tonu, kot da bi govoril o vsakdanjih rečeh, potrdil tudi pričevanja o vlogi Lo-risa Scricciola, ki je imel nalogo, da naveže mednarodne stike (zlasti s PLO), ki so se po -aretaciji Maria Morettija hudo ošibili. Savasta je dejal, da je jdo Morovi ugrabitvi neuradni predstavnik PLO v Franciji nabavil teroristom pošiljko novega orožja, nato pa naj bi se stiki povsem prekinili. Loris Scricciolo. naj bi zato preko svojega bratranca Luigija, sindikalista UTL, prišel v stik s p ipadnikom bolgarskega diplomatskega predstavništva, s katerim naj bi se sestal v ne- ki rimski kinodvorani. Vendar Savasta ni znal povedati, ali je do sestanka sploh prišlo. Tudi sicer je »skesani* terorist priznal, da je bil z vestmi o mednarodnih povezavah seznanjen le posredno, kot tudi ni bilo slikati iz njegovih ust neposrednega napada na Luigija Scricciola. Omejil se je le na trditev, da mu je Loris Scricciolo zaupal, da je bratranca seznani! s svojim pripadništvom rdečim brigadam. Dobršen del svojega pričevanja je Sava sta namenil utemeljevanju odločitve, da zavrne oboroženi boj kot obliko razrednega boja. Skupaj z zaročenko Emilio Libero, Ema-nuelo Frascello in Giovannijeir. Ciuccijem je Savasta osvetlil »politične, družbene in osebne razloge*, ki so jim narekovali to odločitev. Bivši vodja rimskega voda RB je dejal. da se povsem zaveda teže in odgovornosti svojih dejanj, za katere je svoj čas menil, da lahko obrodijo ugodne politične re zultate. Prav tako. da mu ni lahko seznaniti oblasti z imeni svojih bivših pajdašev (Sa-vastova pričevanja so kot znano omogočila aretacijo desetin domnevnih teroristov), da pa se mu zdi to vseeno potrebno, ker se zaveda, da oboroženi boj škodi svojemu r menu. Skratka Savasta je hotel zavrniti tezo, da je njegovo »kesanje* zgolj oportunistično ali pa izsiljeno z mučenjem. Savastovo pričevanje je potrdila tudi Emi-lia Libera, ki je poudarila, da so se na dan Dozierove osvoboditve v Padovi dobro zavedali. da jih je policija odkrila. Kljub temu. da so že imeli pripravljen načrt o begu iz stanovanja v UL Pindemonte, pa niso ukrenili ničesar, saj, je dejala Savaslova zaročenka. že samo dejstvo, da so nas odkrili je za nas pomenilo poraz. Sodniki so jo tudi vprašali, kaj so si pravzaprav obetali od generalove ugrabitve. Odgovoril je Savasta, k' je dejal, da so nameravali zahtevati ukinitev posebnih zaporov in osamitve »političnih* jetnikov. Včeraj se je v kletki, nam .njeni »skesanim* brigadistom, pojavil tudi šofer RB Ruggero Volinia, ki je dejansko omogočil odkritje Dozierove »ječe*. Neomajna Cesare Di Lenardo in Alberta Biliato pa sta celotni r./.pravi sledila, kot da se ju ne tiče. silam, ki so odločilno prispevale k padcu diktatorja Somoze. V Washingtonu so z zaskrbljenostjo sprejeli vest o izrednem stanju v Nikaragui. Predstavniki Reaganove administracije so tudi nakazali možnost, da je ukinitev u-stavnih svoboščin le začetek notranjega obračunavanja v tej državi. Drugačnega mnenja so bili v Havani in Moskvi, kjer sc sklep ni-kai agujske vlade sprejeli z odobra vanjem in kot edino možno obrambo proti vmešavanju ZDA. Dva tedna pred volitvami v ustavodajno skupščino se tudi v Salva-deru zaostruje ozračje. Duartejeve enote so včeraj zjutraj do ostrih bojih pregnale iz predmestja San Salvadora pripadnike uporniške fronte Farabundo Marti, ki so predvčerajšnjim napadli najpomembnejšo salvadorsko vojašnico pehote Uporniški radio Venceremos poroča, da so gverilci presenetili vladne vojake in povzročili večjo gmotno škodo. V spopadih naj bi približno deset vladnih vojakov izgubilo življenje, podobno število mrtvih so imeli tudi uporniki. Na obeh straneh pa je bilo precej večje število ranjenih. Pripadniki fronte so včeraj obenem izvedli več diverzantskih akcij po vsej državi. V Bogoti pa so včeraj objavili prve nepopolne rezultate neaeljskih administrativnih volitev. Po ore-štetju 15 odstotkov glasov vodi liberalna stranka predsednika Julia Cesara Turbavja Ayala. ki bo po napovedih dobil približno dva milijona preferenc. Liberalcem sledijo konservativci, poraz pa naj bi beležile levičarske politične organizacije. Volitev se je udeležilo le polovica volilnih upravičencev. uresničevanje sprejetih dogovorov, zlasti kar zadeva obmejno gospodarsko sodelovanje, položaj in vlogo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, rcstitucijo jugoslovanskih kulturnih dobrin in arhivskega materiala in podobno. Ko so razpravljali o gospodarskem sodelovanju, so delegati pozitivno ocenili zlasti rezultate v obmejnem gospodarskem sodelovanju, zavzeli pa so se za pospeševanje višjih oblik gospodarskega sodelovanja. Menili so da so določila 9. člena osimskih sporazumov trdna osnova za nadaljnji razvoj medsebojnega gospodarskega sodelovanja, skora.jšnja ustanovitev mešane komisije za obmejno gospodarsko sodelovanje pa bo to sodelovanje še nospešila. Uresničitev dogovorov glede proste industrijske cone bi predstavljala pomembno sestavino medsebojnega gosuodarskega sodelovanja in tudi v širšem evropskem prostoru. Komisija je s posebno pozornostjo obravnavala položaj in vlogo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Menila je, da imajo narodnostne skupnosti neprecenljivo vlo eo pr: povezovanju, zbliževanju in razvoju sodelovanja med sosedi. To funkcijo pa lahko opravljajo, ie v pogojih nacionalne enakopravnosti in vsestranskih možnosti za svoj nadaljnji razvoj. V zvezi s tem se je komisija zavzela za čimprejšnje sprejetje zakona o globalni zaščiti slovensko narodnostne skupnosti v Italiji kot uresničitev določb preambule in člena 8 osimskih sporazumov in notranjih ustavnih določil. Komisija pričakuje, da bo zakon formuliran in sprejet v sodelovanju s samo narodnostno skupnostjo, zaščita pa naj zajema vse Slovence na vseh območjih, kjer živijo, ne glede na njihovo število. Le na ta način je mogoče zaščititi nadaljnji razvoj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in ji omogočiti, da bo lahko odigrala tisto vlogo v medsebojnih odnosih, ki je potrebna in ki jo pričakujejo. Komisija je obravnavala tudi druga področja medsebojnega sodelovanja, kot je ribolov v Tržaškem zalivu, vprašanje prometnih povezav. sodelovanje med severnoja-dranskimi pristanišči, novelacija videmskega sporazuma itd. Ob tem so delegati opozorili tudi na zaostajanje pri ustreznem obravnavanju in reševanju problematike re-stitucije kulturnih dobrin, arhivov in podobno. Na seji je prav tako bila podana informacija o sodelovanju skupščine SFRJ z mednarodnimi parlamentarnimi ustanovami, parlamentarnimi skupinami v posameznih parlamentih za sodelovanje s skupščino SFRJ in o drugih posebnih oblikah parlamentarnih stikov. MADRID — Vprašanje vstona Španije v EGS bo osrednja tema obiska španskega ministrskeea predsednika Calva Sotela v Italiji Španski voditelj bo dopotoval v Rim drevi. Aretiran domnevni atentator v Bruslju BRUSELJ — Pomočnik tožilca za mesto Bruselj je včeraj dopisniku Tanjuga izjavil, da je oseba, ki so jo zaprli zaradi suma, da je 3. marca izvedla teroristični napad na klub »Jugoslavija*, jugoslovanski e-migrant albanskega rodu. Gre za Iza Hotija, rojenega 30. julija 1950 v Kosovski Mitroviči, ki že več let živi v občini Kukelberg na obrobju Bruslja. Po tožilčevih besedah Hoti še ni priznal zločina. PRIMORSKI DNEVNIK 2 TRŽAŠKI DNEVNIK 17. marca 1982 SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SLOVENSKE KULTURNO GOSPODARSKE ZVEZE Globalna zaščita in razlaščanja zahtevajo akcijo celotne manjšine Važnost avdicij v senatni komisiji za ustavna vprašanja - Srečanja s Comel-lijem in Rincldijem glede razlaščanj - Enoten dokument organizacij s prizadetega področja ■ Ocena srečanja ISCRE v Gorici Izvršni odbor Slovenske kulturno -gospodarske zveze, ki se je sestal v ponedeljek, 15. t.m. v Gorici, je imel na dnevnem redu aktualna vprašanja, s katerimi se sooča tako zveza sama kot vsa slovenska narodnostna skupnost. Gre za razpravo o zakonskih osnutkih za globalno zaščito v senatni ustavni ko misiji, gre za razlaščanje slovenske zemlje, za čimbolj enotna stališča o teh vprašanjih in še za druge probleme. Glede razprave v senatu je predsednik Race seznanil izvršni odbor z razpravo v enotni slovenski delegaciji, kateri je senatorka Jelka Gerbčeva poročala o poteku razprave v senatni komisiji za ustavna vprašanja. Ker je komisija osvojila predlog, da zasliši razne organizacije in ustanove na tako imenovanih avdicijah (že za danes je na primer povabila na avdicijo predstavnike Kulturnega društva «Igo Gruden* iz Nabrežine), je izvršni odbor razpravljal prvenstveno o tem in seveda tudi o drugih oblikah seznanjanja senatne komisije s stališči slovenske narodnostne skupnosti glede globalne zaščite. Izvršni odbor je podprl težnjo, da bi prišlo do enotnega dokumenta. Izvršni odbor je tudi vzel na znanje izjavo deželnega tajnika Krščanske demokracije, da se bo njegova stranka zavzemala, da bi bil zaščitni zakon sprejet do konca 1982. O perečem problemu razlaščanja je poročal tajnik Dušan Udovič. Izvršni odbor je seznanil z dosedanjo dejavnostjo zveze v tesni povezanosti s KZ, za zaščito interesov tako neposredno prizadetih lastnikov kot celotne narodnostne skupnosti in kmetijstva še posebej. Kot znano grozi okrog 500 lastnikom 250 hektarjev skoraj izključno slovenske zemlje, ki naj bi jo razlastili za gradnjo hitre ceste čez Kras do pristanišča in za namestitev področja za znanstvene raziskave na območju vzhodnega Krasa. Izvršni odbor je obvestil, da je v smislu sklepa zadnjega glavnega odbora bil sestavljen dokument, ki vsebuje zahteve po novem odnosu do uporabe teritorija za razvoj kmetijstva, po protivrednosti za razlaščena zemljišča, ki naj jih bo deležna celotna narodnostna skupnost v obliki socialnih in kulturnih objektov itd. Dokument so poleg Kmečke zveze in SKGZ podpisali tudi Koordinacijski odbor vasi Bazovica, Padriče, Gropada, Trebče in Bani kakor tudi vse kulturne, socialne in politične organizacije, ki delujejo na tem področju. Dokument, ki ga v teh dneh pošiljajo na razna pristojna mesta, bo predstavljen tudi na tiskovni konferenci, ki jo podpisniki prirejajo v četrtek, 18. t.m. na sedežu SKGZ v Ul. sv. Frančiška 20. Izvršni odbor se je seznanil nadalje z razgovori predstavnikov SKGZ in Kmečke zveze pri predsedniku deželnega odbora Comelli-ju in deželnem odborniku Rinaldiju o tem vprašanju in jih ocenil kot odprte, kar zadeva pripravljenost dežele, da nameni večjo pozornost razvoju kmetijskih dejavnosti, za kar obstajajo tudi finančna sredstva. Izvršni odbor se je seznanil tudi z vsebino srečanja med SKGZ In Svetom slovenskih organizacij, kjer je bil govor predvsem po potrebi večjega in boljšega sodelovanja med obema organizacijama in njunimi članicami s podpiranjem in spodbujanjem vsega tistega, kar lahko združuje. V tej zvezi je bil govor tudi o izkoriščanju obstoječih kulturnih domov. Izražena je bila želja in potreba, da bi v najkrajšem času prišlo do srečanja z Unijo Italijanov za Reko in Istro za medsebojno izmenjavo informacij o aktualnih vprašanjih, ki zanimajo obe manjšini. Izvršni odbor .je ocenil tudi študijski posvet o pravnih aspek tih zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, ki je bil preteklo soboto v Gorici v priredbi Deželnega inštituta za pravne študije. Izvršni odbor je soglašal o koristnosti srečanja, ugotovil pa je, da so tudi ob tej priložnosti prišla do izraza različna stališča: tista, ki so jih z nekaterimi raz- likami zastopali poročevalci KD, in tista, ki so jih s kvalitetnimi in stvarnimi argumenti zastopali v razpravi številni diskutanti skoraj izključno iz vrst slovenske manjšine na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini. Zlasti kvaliteten je bil v tem smislu nastop predstavnikov beneških Slovencev, o čemer je podrobneje seznanil izvršni odbor prof. Pavel Petričič. Izvršni odbor se je nato sezna nil še s težkim finančnim položajem Založništva tržaškega tiska, ki se je zaostril v preteklih dneh z najavljenim skrčenjem zaposlenega osebja v kolateralnih komercialnih dejavnostih, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela. Vzel je na znanje, da je ravnateljstvo ZTT vložilo vse napore, da bi v največji možni meri omejilo posledice nastalega položaja. Beseda je tekla še o načrtovanem srečanju partizanskih pevskih zborov iz Slovenije, Koroške in Italije v priredbi Tržaškega partizanskega pevskega zbora, o nekaterih aktualnih vprašanjih glede upravljanja Kulturnega doma v Gorici in o nekaterih pobudah za publicizacijo glasbene šole Glasbene matice v Gorici v okviru reforme italijanskega glasbenega šolanja v Italiji. Nazadnje j» razpravljal še o neizpolnitvi konvencije med vlado in RAI. po kateri bi moral biti dogovor o začetku slovenskih televizijskih oddaj v okviru tretje mreže, podpisan do konca februarja 11. Odbor za sredstva množičnega obveščanja pri SKGZ je izdelal glede tega stališče, ki ga bo predložil enotni slovenski delegaciji za nadaljnje u-krepanje v smislu zakona št. 103 o reformi radijsko-televizijske službe, pidpisanega pred sedmimi leti. Protest kovinarjev na Goldonijevem trgu Goldonijev trg so včeraj dopoldne «zastražili» delavci, zaposleni v o-bratih Italcantieri v Trstu in Tržiču, v Tovarni velikih motorjev pri Boljuncu ter v Tržaškem arzenalu -Sv. Marku. Kovinarji so hoteli s tem izraziti svoj protest proti skrajni po- časnosti, s katero pripravlja vlada že večkrat napovedane ukrepe v korist državnega ladjedelstva. Hkrati s tem so hoteli poudariti tudi svojo zaskrbljenost ob dejstvu, da ima ladjedelnica Italcantieri v Tržiču naročeno le še eno ladjo, zaradi česar bo vodstvo obrata v kratkem vpisalo 500 delavcev v dopolnilno blagajno. Prav tako se stopnjujejo težave v Tovarni velikih motorjev. Kovinarji iz vse Italije bodo v prihodnjih dneh «zastražili» tudi palačo v Rimu, kjer zaseda vlada. Koordinacijski odbor za ljudsko peticijo proti spolnemu nasilju prireja drevi ob 20.30 v novem študentskem domu (Ul. Fabio Severo) javno srečanje o perečem vprašanju nasilja v družinah. Kot izhodišče za razpravo so izbrali tragični primer umora Rosette Conforti in grškega študenta Georgiosa Zonosa. MED VČERAJŠNJIM SREČANJEM Vodstvo KZE sprejelo zahteve predstavnikov posvetovalnic Sestanka so se udeležili tudi župani okoliških občin Vprašanje zdravstvenega osebja za enkrat še nerešeno V konferenčni dvorani glavne bolnice je bilo včeraj ob prisotnosti županov dolinske, devinsko - nabre-žinske in miljske občine ter drugih predstavnikov političnih in sindikalnih sil toliko pričakovano srečanje med člani upravnega odbora KZE in predstavniki upravnih odborov družinskih posvetovalnic in operaterjev. Po prvi in splošni oceni je bilo srečanje zadovoljivo, saj je v imenu odbora KZE svetovalec Gra-nara predstavil dokument, s katerim je KZE v bistvu sprejela vse zahteve porabnikov in operaterjev posvetovalnic. Poglejmo posamezne točke. KZE se popolnoma strinja z ugotovitvijo, da morajo postati posvetovalnice res družbena storitev brez tistih značilnosti javne ambulante, ki so do sedaj iz različnih razlogov opredeljevale posvetovalnice. To med drugim tudi pomeni, da se točno definirajo razne kompetence: u-pravni organi posvetovalnic naj bodo pristojni za načrtovanje in vodenje dejavnosti posamezne posvetovalnice, KZE pa ima nalogo, da nu- HiMiHiiiiiiiMiirfitiiiiiiiiiiiiiiuiiifiiiiiiiimifniiiiiiiiiiMiiiiHiiiMiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA SVETA Programske izjave predsednika odbora pod drobnogledom svetovalskih skupin Razprava se bo končala danes • Skupščina istočasno razpravlja o zakonskem osnutku, na osnovi katerega bo povišano število odborništev • Poseg svetovalca Štoke (SSk) V deželnem svetu se je včeraj začela razprava o programskih izjavah, ki jih je predsednik odbora Co-melli podal prejšnji četrtek v imenu nove šeststrankarske večine. V razpravo, ki se bo zaključila danes, se je prijavilo šestnajst svetovalcev, ki bodo spregovorili v imenu vseh svetovalskih skupin, prisotnih v deželnem svetu. Istočasno s programskimi izjavami predsednika Comelli-ja je v razpravi tudi zakonski osnutek, s katerim bodo v smislu sporazuma o razširitvi večine povečali število odborništev od sedanjih dvanajst na štirinajst. Zakonski osnutek spremljata dve poročili: večine, ki ga je pripravil Dominici (KD), in manjšine, ki ga je pripravil komunist Simsig. Včeraj je spregovorilo devet svetovalcev: razpravo je odprl predstavnik Furlanskega gibanja De A-gostini, ki je med drugim dejal, da ga niso Comellijeve programske izjave zadovoljile in se vprašal, če je bilo sploh treba čakati za oblikovanje sedanje večine toliko časa, ko pa bi jo lahko oblikovali že pred dvema letoma. Za njim je spregovoril predstavnik SSk Štoka, katerega so predsednikove izjave zadovo- Gianfranco Ladini kmalu na svobodi Kot poroča tiskovna agencija Italia, je jugoslovanski veleposlanik v Rimu Marko Kosin včeraj uradno sporočil italijanskemu ministrstvu za zunanje zadeve, da predsedstvo SFRJ pripravlja odlok za izpustitev italijanskega trgovca Gianfran-ca Ladinija, ki je kot znano priprt v Beogradu. Po neuradnih vesteh kaže, da bi moral tržaški trgovec zapustiti zapor že v prihodnjih dneh. Ladinija, ki je skupaj z brati lastnik podjetja import - ex-port «La dlstributrice*, so aretirali v jugoslovanskem glavnem mestu 25. junija lani pod obtožbo protirevolucionarne dejavnosti in atentata na jugoslovanski družbeni in gospodarski red. ljile, saj izhajajo iz točnega političnega, socialnega in gospodarskega programa šestih strank večine. Dejal je, da je SSk z vstopom v večino naredila točno politično izbiro in da bo, kot že v preteklosti (v okviru politike deželne solidarnosti) nudila svoj doprinos pri reševanju številnih odprtih socialnih in gospodarskih problemov. Pristavil je, da se je nova večina izoblikovala v delikatnem trenutku, posebno za Tržaško in Goriško, kjer sta poleg drugih problemov v sedanjem trenutku posebno pereči vprašanji razlastitev. Štoka je v nadaljevanju svojega posega podčrtal, kako so naši kmetje vedno protestirali zaradi prekomernih in nekoristnih razlastitev, škoda za katerimi je bila poleg vsega tudi slabo poravnana. S tem v zvezi je tudi podčrtal važnost, ki jo zemlja ima za vsako manjšino. Deželni odbor pa je spričo zadnjih primerov na Tržaškem pozval, naj pozorno sledi tem problemom, naj razlastitve omeji le na neobhodno potrebne fn naj poravna škodo ne samo razlaščencem, ampak tudi skupnosti kot taki. V zaključnem delu svojega posega je predstavnik SSk pozitivno ocenil vstop stranke v novo večino in priznal ostalim petim strankam, da so hotele poleg sebe SSk kot sestavni del nove koalicije. Pozitivno je tudi ocenil dejstvo, da je Comelli podčrtal važnost vstopa slovenske stranke v večino in potrdil voljo, da bi prišlo do zaščite slovenske narodnostne skupnosti. Glede predloženih zakonskih osnutkov o zaščiti manjšine pa je dejal, da se ne namerava spuščati v njihovo vsebino, SSk pa bo s svoje strani podpirala svojega. Tudi listarja Bologno so Comellijeve izjave razočarale, saj ni bilo v njih nič novega, pozitivno pa je razširitev večine ocenil liberalec So-limbergo. Serijo nezadovoljivih ocen o programu nove večine so nadaljevali demoproletarec Cavallo, listarja Pellis in Tassinari ter Barazzut-ti (PDUP), ocena socialdemokrata Vespasiana pa je bila pozitivna: po njegovem je homogenost med deželnim in državnim političnim okvirom velikega pomena za rešitev odprtih vprašanj. Kot že znano, je bil pred dnevi u-stanovljen Deželni koordinacijski odbor žensk, ki so zaposlene na področju sredstev javnega obveščanja. Koordinacijski odbor ima sedež pri Novinarskem krožku, Korzo Italia 1. Ustanove, združenja in posamez-t ne ženske, ki jih zanima ta pobuda ali bi radi nudili javnosti širšo informacijo v zvezi z žensko problematiko. so vabljeni, da se javijo ali telefonirajo vsak ponedeljek od 17.30 do 19.30 (tel. 68 093) na sedežu odbora. Pogovori med dolinsko občino in EZIT Pred dnevi sta se na dolinskem županstvu sestali delegaciji dolinske občinske uprave, ki jo je vodil župan Edvin Švab in ustanove EZIT, ki jo je vodil predsednik Antonini. Tema pogovorov se je dotaknila predvsem prilagoditve variante k deželnemu urbanističnemu načrtu s strani dolinske občine, varianta pa za- ...................................................HM.... ...liti.... V NEDELJO POPOLDNE V LJUDSKEM DOMU V KRIŽU Važna kulturna prireditev za uzakonitev naših pravic Hvalevredna pobuda petih kulturnih društev Govoril bo predsednik SKGZ Boris Race »Vedi, zemlja ta .je naša, tvoji dedi spijo v njej, zanjo bori se naprej!...*, ta značilni in za naše razmere vedno zelo aktualni poziv nabrežinskega rojaka Iga Grudna v pesmi »Sinku* bo osrednje vodilo pomembne kulturne prireditve, ki bo v nedeljo popoldne v Ljudskem domu v Križu. Manifestacija, ki jo prire.ja.jo kulturna društva Vesna iz Križa, Prosek Kontovel, Igo Gruden iz Nabrežine, Rdeča zvezda iz zgoniške občine in Kraški dom iz repentabrske občine, bo posvečena boju in prizadevanju naše narodnostne skupnosti za uzakonitev globalnega zaščitnega zakona ln to prav v trenutku, ko se .je v senatni komisiji za ustavna vprašanja začela razprava o predloženih osnutkih zakona. S srečanjem v Kri- žu hočejo tudi omenjena kulturna društva jasno in odločno izpričati nujnost izglasovanja pravičnega za ščitnega zakona, ki mora v nraksi potrditi celovitost in enotnost slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini ter se ob tem zoperstaviti vsakršnemu poskusu diskriminacije dela Slovencev in omejevalnega tolmačenja naših pravic na vseh področjih družbenopolitičnega življenja. Na prireditvi bodo nastopili mo ški pevski zbor »Vasilij Mirk* s Proseka - Kontovela, dekliška zbo ra iz Križa in iz Nabrežine, fol klor na skupina Rdeča zvezda ter glasbena solista društva Kraški dom. Slavnostni govornik bo Boris Race, predsednik Slovenske kultur no gospodarske zveze. deva tudi nekatera področja, ki so v kompetenci EZIT. Poleg tega so na sestanku obravnavali tudi vprašanje popravkov meja komprenzorija EZIT, nakar so se pogovarjali še o razširitvi metano-voda na tista področja dolinske občine, kjer je največ industrijskih ob jektov in infrastruktur. Ob koncu so se domenili še za nov sestanek, na katerem bodo vsa nakazana vprašanja začeli tudi konkretno reševati. DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI di strukture ir. osebje ter da preverja skladnost njihovega delovanja z obstoječimi zakoni. V zvezi z zahtevami posameznih posvetovalnic je KZE mnenja, da je res treba dvigniti kakovostno in količinsko raven storitev. Zato je odbor sprejel predlog o zvišanju ur posameznih operaterjev in s tem tudi delovanja posvetovalnic. Zvišanje ur gre predvsem na račun ginekoloških in porodniških uslug, v začetku aprila pa naj bi KZE zaposlila štiri socialne delavke, ki naj bi delale v posvetovalnicah s polnim urnikom. V zvezi z obnovo konvencij s posameznimi operaterji, ki so zaposleni predvsem v nabrežin-ski in dolinski posvetovalnici, pa je odbor podčrtal, da misli ratificirati pogodbe, ki so jih operaterji do sedaj imeli s posameznimi občinami. To stališče je KZE zavzela tudi V soboto občni zbor tržaških industrijcev V soboto bo v tržaškem Avditoriju redni letni občni zbor tukajšnjega združenja industrijcev. Skupščine se bodo udeležile številne osebnosti, med temi minister za industrijo Mar-cora, predsednik vsedržavnega združenja malih in srednjih industrij Pichetto, predsednik deželnega odbora Comelli, podpredsednik De Carli ter odbornika za načrtovanje in proračun Coloni in za turizem Rinal-di. Glavno poročilo o lanskem delovanju združenja tržaških industrijcev bo podal predsednik De Riu. glede zdravstvenega osebja otroške bolnice, ki pa naj bi v okviru te ustanove definiralo svoj normativni položaj. Če dodamo, da se je KZE, kljub temu, da na splošno skuša zvrniti na deželo to pristojnost, obvezala za tečaj ažurniranja osebia posvetovalnic, moramo zabeležiti, da so glavne nejasnosti še vedno povezane z zdravstvenim osebjem, ki ni še doseglo sporazuma z upravo otroške bolnice in ie njihova ostavka torej še vedno veljavna. Vodilni svet Ustanove za industrijsko cono v Žavljah je včeraj izdal tiskovno poročilo, v katerem pravi, da je pred anevi vzei v pretres načrt za uresničitev premogovnega terminala v luki, ki sta ga za družbo Terminal Trieste izdelali družbi Technital in Snam - Pro-getti. Poročilo pravi, da bo terminal v prvi fazi (do leta 1985) zavzel 30,7 ha površine, od tega 17,7 ha od bivše čistilnice Esso, 13 ha pa bodo pridobili z zasipanjem morja. Pozneje naj bi se terminal razširil še na nove površine, deloma na morju in deloma na kopnem. kjer bi se raztegnil na območja sedanjih družb Cica - Beton Est, Auber in Brussi. Kar zadeva tehnično plat problema, .ie vodilni svet industrijske ustanove mnenja, da je načrt dovolj izčrpen, tudi kar se nanaša na varnost pred onesnaženjem okolja. Za razširitev terminala po letu 1985, pravi v tej zvezi poročilo, pa bo treba predhodno izdelati posebno študijo o posledicah delovanja nove strukture za naravno okolje. S tem, da bo morala žrtvovati obsežno zemljišče za premogovni terminal — pravi še poročilo — bo EZIT v kratkem na tesnem s pro- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiiitmimtimtittiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiritHttiHiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiMiintitiiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM V STRAHOVITEM TRČENJU BLIZU BRIŠČ Zavarovalnica »Assicurazioni Generali*, največja družba s tega področja v Italiji, bo v letošnjem letu proslavila 150-letnico svojega nastanka in delovanja (ustanovna listina je bila sicer podpisana 26. decembra 1831. leta). Te dni je izšla izredna številka družbinega biltena, v kateri je povzet razvoj družbe in njenega delovanja v zadnjih 50 letih. Bilten predstavlja nekakšno nadaljevanje obsežne slavnostne publikacije, ki jo je zavarovalnica izdala ob svoji stoletnici. Predgovor k izredni številki biltena je napisal predsednik družbe E. Randone. Po stanju konec oktobra 1981 V naši deželi išče zaposlitev 33.000 ljudi Po podatkih, ki jih je objavila statistična služba deželnega »opazovališča* gibanja delovne sile, je bilo konec lanskega oktobra v Furlaniji - Julijski krajini v delovnem odnosu 458.000 ljudi, to je 37,5 odst. vsega rezidentnega prebivalstva. Moških je bilo zaposlenih približno dvakrat toliko kakor žensk (302.000 - 156.000). Ob i-stem datumu je zaposlitev iskalo 33.000 ljudi. Okrog 731.000 prebivalcev pa je bilo izven proizvodnje: v to kategorijo neaktivnega prebivalstva spadajo otroci do 14. leta, priletni deželam, gospodinje, upokojenci, študentje, itd. Polno zaposlenih ljudi je bilo ob koncu lanskega oktobra v naši deželi 396.000, od tega 116.000 v industriji, 111 tisoč v javni upravi, 97.000 v trgovini, 36.000 v zavarovalstvu ter 33.000 n., področju prometa in komunikacij. SINOČI V BABNI HIŠI SLOVESEN ZAČETEK RICMANJSKEGA TEDNA Sinoči se je v Babni hiši v Ric-manjih slovesno pričel Ricmanjski teden kulturno zabavnih prireditev, ki ga organizira KD Slavec. Prva pobuda Ricmanjskega tedna je bila razstava v galeriji Babna hiša. Razstavo je pripravil fotokrožek Foto Trst ’80, razstavljajo pa Vijolica Božič, Slavoj Tul, Marjan Slep-čevič, Sergej Slavec, Danila ščuka, Antek Seražin, Duilio Vecchiet, Saša Ota in Janko Kovačič. V čudovitem okviru galerije Babne hiše in številnega občinstva je sinoči potekla otvoritev. Ricmanjski teden je otvoril predsednik KD Slavec Sergej Vatovec, pomen fotografske razstave pa je orisal predsednik fotokrož-ka Foto Trst ’80 Saša Ota. Otvoritveno slovesnost je zaključil Tržaški oktet, ki je v svojem nastopu podal kratek prerez skozi zgodovino slovenskega zborovskega ustvarjanja od Gallusa do danes. Večer se je nadaljeval v prijetni in živahni družabnosti, (ris) Nova TV oddaja o našem mestu Italijanska televizija je spet pripravila oddajo o Trstu, ki pa bo to- Inštitut za študijo in dokumentacijo vzhodne Evrope bo priredil 6., 7. in 8. maja v Trstu konferenco o problematiki političnih in gospodarskih odnosov med državami Evropske gospodarske skupnosti in vzhodno Evropo. ................................................ PO NAČRTU DRUŽBE ^TERMINAL TRIESTE» Vodstvo EZIT izreklo pozitivno mnenje o premogovnem terminalu V zameno za zemljišče bivše čistilnice Esso (17,7 ha) pa zahteva izravnavo Kormačnika (27 ha) - «Načrt je izčrpen tudi kar zadeva varstvo naravnega okolja» Smrt mladega mehanika iz Samatorce Komaj 23-letni Marjan Laurenčičje s svojim fiatom 500 zavozil iz ovinka in trčil v drevo V noči med ponedeljkom in torkom je na zadnjem ovinku pred Brišči prometna nesreča zahtevala življenje mladega in nadebudnega kraškega fanta, 23-letnega Marjana Laurenčiča iz Samatorce 8. Marjan, ki je bil mehanik, se je okrog 4. ure zjutraj vračal proti domu po državni cesti 202. Pri odcepu za Križ je zavil s svojim fiatom 500 na desno, proti domači Samatorci. Iz neznanih razlogov, karabinjerji ne izključujejo, da ga je premagal spanec, pa je pred Brišči zavozil na levo, najprej v drevo, nato pa še v obcestni zidek. Zaradi sile udarca se je avto zavrtel okrog svoje osi, pločevina se je skrotovičila in zlomila, Marjana pa je vrglo na cesto. Prav udarec ob asfalt je bil zanj usoden, saj si je prebil lobanjsko kost in bil na mestu mrtev. Karabinjerji iz Nabrežine, ki so prvi prihiteli na kraj nesreče, domnevajo, da se je Marjan vračal z dela, oziroma, da se je morda po delu ustavil pri kakem prijatelju. V avtu je namreč imel razne avtomobilske dele, sam pa je bil oblečen v delovno obleko. Ker na cesti ni sledov zaviranja in je hitrost njegovega avta objektivno omejena, so zato mnenja, da ga je nepričakovano izdal trenutek utrujenosti. Marjan Laurenčič izhaja iz poznane kmečke družine iz Samatorce, in zapušča mater Danico Kokorovec, 23-letni Marjan Laurenčič štorom za nove industrijske pobude. Zaradi tega se postavlja z vso nujnostjo potreba po izravnavi Kormačnika — griča, na katerem stoji Tovarna velikih motorjev pri Bo-ljuncu — tako da bo EZIT pridobila nadaljnjih 27 ha uporabnega zemljišča. Material, ki ga bodo pridobivali pri tem delu, bi kakor nalašč služil za zasipavanje morja pred bivšo čistilnico Esso pravi na koncu poročilo. Izleti V nedeljo, 21. t.m., prirejajo starejši planinci izlet na Artviže (z avtobusom do Materije). Zbirališče ob 8.10 na avtobusni postaji. Odhod avtobusa, ki gre na Reka ob 8.20. Povraferflnr ‘uri;;. SPDT vabi planince, da se udeležijo Zimskega pohoda na Porezen, ki bo v nedeljo, 21. t.m. Avtobusni izlet prireja PD Sežana, zbirališče pa je ob 6. uri na avtobusni postaji v Sežani. Primerna je zimska oprema, skupno pa bo od tri do štiri ure hoje. Povratek v Sežano med 19. in 20. uro. Vabljeni! SPDT prireja v okviru delovanja ŠPORTNE ŠOLE v nedeljo, 21. t.m., izlet na Volnik za osnovnošolske in predšolske otroke. Za osnovnošolce bo zbirališče ob 9. uri na Trgu Ober-dan, odhod avtobusa proti Repnu pa ob 9.15. Od tam se bo mladina v spremstvu vodičev podala na sprehod na Volnik, med potjo pa bodo na sporedu ocenjevalni pohod in spretnostne igrice. Povratek v Repen ob 17.30, na Trg Oberdan pa ob 18. uri, in ne kot je bilo prvotno javljeno. Za predšolske otroke pa bo zbirališče ob 10. uri pred gostilno »Križman* v Repnu. odhod proti Volniku pa ob 10.15. Prijavnice so na razpolago na posameznih šolah. krat nekoliko posebna. Gre namreč za nekakšen turistični «vodič» po mestu, ki namerava odkrivati umetniške in zgodovinske značilnosti Trsta. Oddajo, ki bo na sporedu prvič 30. t.m., so pripravili Fabio Malusa. Gianni Contessi in Marco Poz-zetto. delila pa se bo na dva dela, ki bosta trajala po trideset minut. Predvajali jo bodo po tretji TV mreži, prvo poglavje pa bo obsegalo prikaz tistih arhitekturnih zanimivosti, ki so nastajale v dobi neoklasicizma. Sindikalna zveza proti povišku tarif za dobavo vode v miljski občini Pokrajinsko vodstvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL je na zadnji seji vzelo v pretres najnovejšo podražitev tarif za dobavo vode v miljski občini, kjer stane potrošnike kubični meter (razen za revnejše prebivalce) kar 1.360 lir. Vodstvo sindikata zavrača ta povišek in zahteva sklic nujnega sestanka z občinskim komisarjem in z župani okoliških občin, da bi dosegli poenotenje tarif za dobavo vode na vsem ozemlju tržaške pokrajine. Sindikalna zveza je nadalje mnenja, da bi morali v okviru tržaške pokrajine ustanoviti javno podjetje, ki naj bi se izrecno ukvarjalo z distri-buciio vode in zemeljskega plina. v ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVLJAH PO F. S. FINŽGARJU Namesto cvetja na grob drage prijateljice Viktorije - Stocca darujeta Albina in Marija 20.000 lir. Namesto cvetja na grob drage sestrične Viktorije Pertot - Stocca daruje Roža 10.000 lir. Namesto cvetja na grob drage sestrične Viktorije Pertot - Stocca darujejo Dana, Sonja in Mara 30 tisoč lir. V počastitev spomina Marije Ma-dotto - Siega, mame nepozabnega Marcella Siege, darujeta Miro in Iva Ščuka 20.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob tete Viktorije Štoka darujejo Mito, Rita in Tatjana Pertot 30.000 lir za TPK Sirena. Namesto cvetja na grob tete Viktorije Štoka darujejo Majda, Danilo in Jana Gerdol 30.000 lir za TPK Sirena. Ob 6.obletnici smrti Uršule Sancin daruje hčerka Vilma 25.000 lir za dom Jakoba Ukmarja v Škednju. V spomin na Jožeta Cesarja daruje Sandra Rajkovska 10.000 lir za atletsko sekcijo ŠZ Bor. Namesto cvetja na grob Rudolfa Puriča in Emilije Purič daruje družina Vodopivec (Repen 120) 10.000 lir za KD Kraški dom. V spomin na Marjučo Žerjal - Te-desco darujeta Nerina in Ezio Fon-tanot 30.000 lir za ŠD Breg. Ob obletnici smrti staršev daruje Karlo Kalc z družino (Gropada 105) 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. Ob prvi obletnici smrti žene in mame Francke Parovel daruje družina 10.000 za KD Primorsko - Ma-čkolje in 10.000 lir za Zvezo žena — Mačkolje. Prizorišče tragične nesreče pri Briščih očeta Ivana, starejšega brata Ivana ter mlajšo sestro Lauro. Mati Danica je sestra partizanskega učitelja Lojzeta Kokorovca - Gorazda, ki je padel pod svinčenkami nacifašizma in po katerem je poimenovana slovenska šola v Saležu. Pokojni Marjan je bil zelo resen, delaven in zaveden fant. Najprej se je učil mizarske obrti, po opravljeni vojaščini pa se je zaposlil pri tržaški pristaniški ustanovi, ob prostem času pa je zelo rad opravljal kmečka dela doma. Neznani tatovi so med soboto in nedeljo obiskali urad pristaniške menze »Dispral porto* in odnesli iz blagajne približno 600 tisoč lir. Krajo ie prva opazila blagajničarka Leda Babudri, ko je v ponedeljek zjutraj prišla na delo. Nicola Conforti verjetno obtožen premišljenega umora Proti 27-letnemu Nicoli Conforti-ju, ki se po dvojnemu umoru v Ul. San Donato še vedno ni predal policiji, bo namestnik državnega tožilca Drigani danes izdal zaporni nalog. Vse kaže, da ga bo obtožil dvojnega premišljenega umora, za kar predvideva italijanski zakon — kot razumljivo — dosmrtno ječo. Danes bodo tudi prepeljali v Grčijo truplo grškega študenta Georgiosa Zonosa. pogreb 24-letne Rosette Barto-lomeo pa bo jutri ob 10. uri izpred mrtvašnice na pokopališče pri Sv. Ani. Izkušenj tatici ponovno prelisičili starejši ženski Vse kaže, da naše mesto prinaša dobre posle dvem ženskam — prva stara okrog 30 let, druga pa okrog 18 let —, ki sta v par dneh z dobro naštudirano zvijačo prelisičili tri starejše ženske ter jim odnesli denar in dragulje. Ista usoda kot v ponedeljek 88-letno Angelo Fan-toni, .je včeraj doletela 80-letno Va-lerio Andretti (Miramarski drevored 39) in 76-letno Nicoletto Frisa-ni (Drevored Čampi Elisi 39), ki sta .ju neznani ženski prelisičili z neko anketo INPS in jima ukradli skoraj dva milijona in pol lir oziroma približno pol milijona lir v dragocenostih. Na ortopedskem oddelku so včeraj sprejeli 72-letno gospodinjo Gio-vanno Guiducci iz Molino a Vento 3, katero je na prehodu za pešce v Ul. F. Severo z vespo povozil 17 ietno Renato Giannini V nesreči si je ženska zlomila desno podlaket, udarila pa se .je tudi po obrazu in kolenih. Ozdravela bo v 50 dneh. Zapustila nas je naša draga PAVLA POLH por. ZAFRED Pogreb bo jutri, v četrtek, ob 10.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na škedenjsko pokopališče. Žalostno vest sporočajo: mož Jožef, hčeri Miranda in Romana, zeta in vnuki Franco, Alessandra in Stojan Posebna zahvala profesorici Stefani in osebju II. geronto-loškega oddelka. Trst, 17. marca 1982 (Pogrebno podjetje Zimolo) Pogreb FEDERICA BRESCIANIJA (MIRKA) bo danes, 17. t.m., ob 13. uri iz cerkve na Proseku. Briščiki, 17. marca 1982 (Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3) 17. 3. 1962 17. 3. 1982 Minilo je 20 let odkar nas je zapustil naš dragi MARIJO ŽAFRAN Z žalostjo se ga spominjajo SVOJCI marca 1982 i iz razprave na nedeljskem občnem zboru Kmečke zveze tenzivn saj niso ogrožena le delov-J.toesta odvisnih delavcev, tem-“ vlada vse večja negotovost gle-,. ^Plačevanja že prizadetih po-22®.. da ne goorimo o krivičnem ^jenem položaju samostojnih de-med katere spadajo tudi 5**1- ki so še zmeraj grobo diskri- * t državljani B kategorije. ik?°neta je podčrtal, da je tudi *etu 1981 patronat KZ INAC nu-Pomoč pri uveljavljanju pravic i Področju socialnega varstva, ‘ ostva ne le članom KZ in SD r ®mpak ima krog njegovih va-vancev širše obeležje. Vseh pra-jiji.so bile uradno predložene na in sorodne urade, je bilo la-.‘•330, vendar pa ta številka ne ariva globalnega števila pose-v uradov patronata. Pristavil je. izredne težavne povzroča biro-zasnova in predvsem neza-zamude zavoda INPS pri re-. anlu posameznih pratik. Poseb-t kar zadeva pokojnine po kon-?Q.ii; pa tudi vloge za starostne i Jinine in kmečko otroško do-so zakasnitve tolikšne, da l*Jo številne in pogoste posege. Jpte in prizive, kar bistveno o-delo patronata in ima za teico nezadovoljstvo tako nas, - Predvsem upravičencev samih, patronata porabi približno i delovnega časa za evidenti-J* Upravičenih protestov priza-’ . in za urgiranje na pristojnih “L Ravnatelj Simoneta je nate občni zbor seznanil, da je spričo danih razmer zelo 1 zdravniško in legalno službo. Boris Štrekelj Direktor konzorcija Grmada Hektor konzorcija «Grmada» Bo-/ Štrekelj, ki združuje deset za-^ S iz P-JK, predvsem pa iz Trsta, jf u^°doma orisal, kako in zakaj ^Pioh prišlo do ustanovitve kon-(3®. Problemi, s katerimi so se - spoprijeti novoustanovljene 'Zn k?e. 50 bostajai' 'z dneva v ^lj pereči, zaradi česar je bilo tjPotrebno ustanoviti konzorcij, i,4' se loteval njihovega reševanj Mislim, da je konzorcij s sodc-^tptJern Kmečke zveze — je dejal — opravil in še opravlja to i y'c,jo. predvsem pri sodelovanju ^družno zvezo Slovenije, kjer je Uesebično strokovno pomoč za zadružne iniciative v različnih . “bskih sektorjili. Kar pa se tiče v^darskega sodelovanja v 'pra-smislu besede, se je konzorcij ij.^ul z obmejnimi delovnimi or-^dcijami. Ijis e'i je tudi dodal, da se vse konzorcija niso uresničile, <9,.ea'1 pa je izrazil prepričanje, id® P°t sodelovanja ob meji neob-kajn° Potrebna. Navedel je nato ne-H^PfoIjlemov. ki nastajajo pri orga-jjj ®Uosti kmetijskih zadrug in de je dolinski župan Švab dejal, da tako razpolaganje z našim ozemljem nam daje misliti, da kar so za časa fašizma počenjali režim in posebna sodišča za obrambo države podobno delajo danes v spremenjenih razmerah ustavna telesa države. Vsiljujejo nam rešitve in merijo pravice po merilih, ki so v nasprotju z državo. To velja za državo, deželo in za EZIT. Župan Švab je nato podčrtal, kako je na skupnem zasedanju glavnega odbora. SKGZ in KZ poudaril važnost zavezništva, kar pomeni, da se moramo prešteti tisti — je dejal — ki «v srcu dobro mislimo* kot poje Prešeren. V zvezi s poročilom o pripravah na občni zbor, ki ga je priobčil naš dnevnik in v katerem je bilo zapisano, da je pri vseh krajevnih upravah malo razumevanja za kmetijske probleme, je Švab dejal, da kar zadeva dolinsko občino in to naj povemo za tiste, ki ne vedo — je dejal — smo se na skupnem sestanku 3. marca letos s predstavniki KZ obvezali, da bomo podprli in v okviru naših pristojnosti uresničili vse konkretne predloge, ki nam jih bo dala KZ. Dušan Udovič Tajnik SKGZ ,'^a* kot take. drugič zaradi (itesevanja proizvodnje in nena-j,, le zaradi smernic, po katerih % a razviiati naše kmetijstvo. i f'cu je še dodal, da bo ob dj u delovanja nekaterih zadrug. em mlekarne, vrsta proble- so zelo veliki: prvič zaradi ^atere k° treba zaorali zelo Po delo na tem področju ku”*0 v prepričanju, da bodo prav Pobude dale novega elana za fdvin Švab ^Pan občine Oolina župan Švab je prinesel trLave občinske uprave in iskren kijč'ay razvil v nekaj misli, o ka-*nen vsi želimo — je dejal — ja-^stj,nTP° možnosti čim širše enot- Kgotavljamo, da na naši nji- vi, , ie na naši zemlji sejejo in žal prevečkrat nekateri CKtij žanjejo, poklicani in nepokli-W "aša občinska uprava se za->Ln° in brez zadrege prišteva ItivjT10 s KZ med poklicane, da ak-hjd Posega za pravilno ovrednote-|ie j^^ije in človeka, ki jo obdelu-n človeka, ki bi lahko še in- Tajnik Slovenske kulturno gospodarske zveze Dušan Udovič je uvodoma podčrtal, kako sta SKGZ in KZ tesno povezani v vsakdanjem dogajanju naše skupnosti; naše misli so enake — je dejal — enocni so tudi cilji, ki nas vodijo k temu da priborimo kmetijstvu v tržaški pokrajini vlogo, ki mu pripada. Razlogi za tako sodelovanje sc c-čitni. kajti delovanje KZ je ou nek daj tesno povezano .. vprašanji, ki so za našo s: uonost življenj'ke važnosti. Pomisii.no samo na vprašanja urbanistične ureditve, ki te rjajo od nas vse ostrejšo pozornost, na vprašanja kmetijskega razvoja v pokrajini, kot garancijo za aktivno zaščito teritorija, ali točneje, česar je od njega še ostalo. Udovič je tudi podčrtal, kako so za nami težke posledice številnih razlastitev kot grenka izkušpja, pred ipmi pa so vedno novi pritiski razlaščanja. Razlaščanje je danes za našo narodnostno skupnost problem, ki nas neposredno postavlja pred vpraša- nje obstoja vsak dan, predstavlja konkretno in neposredno nevarnost, da v razmeroma kratkem času, kljub vsem zahtevam, ki jih postavljamo kot manjšina, ostanemo praznili rok tam, kjer smo najbolj občutljivi in ranljivi. Nobena nacij nalistična gonja nam ne zadaja ta ko težkih udarcev, kakor zahrDtnii zakonodaja, namerni birokratski za pletljaji in teorija o družbenem razvoju in javnih koristih, ki gredo mimo nas, pravzaprav na račun našega življenjskega prostora. Iz gleda, da je ob pomanjkanju gosp>-darskih iniciativ — je poudaril U dovič — v tržaški pokrajini razla ščanje ostalo edina gospodarska dejavnost. KZ je od svojega nastanka dalje vedno zavzela jasna stališča ob izgubi vsakega metra zemlje — je nadaljeval Udovič — vedno smo skupno v to bitko vložili velik napor. In vendar se lahko zgodi, da KZ v svojem prizadevanju ostane o-samljena, ker so interesi pri vprašanju rabe teritorija tolikšni, da so naše zahteve potisnjene v stran spričo psihoze, da se je družbenemu razvoju pač nemogoče upirati brez žrtev. Vsi vemo, da ni tako, zahteve po novi kmetijski politiki in protivrednostih, ki jih mora naša skupnost prejeti za ogromno povzročeno škodo je upravičena in predstavlja le minimalno povračilo za tla, ki jih izgubljamo pod nogami. Vsa naša javnost se mora sedaj strniti okrog KZ — je še poudaril tajnik SKGZ — in okrog njenih zahtev. KZ je v prvi vrsti tega boja, a skupno z njo morajo v prvo vrsto vse naše organizacije, vsi naši ljudje, kajti tudi haše življenje na vseli področjih nima prave perspektive, če ne bomo razumeli, da se nam z razlaščanjem hoče odvzeti življenjski prostor. Današnji trenutek je za našo skupnost zgodovinske važnosti — je zaključil Udovič — ko se v Rimu po dolgem odlašanju končno začenja razprava o globalnem zaščitnem zakonu. Tekoče leto je torej za nas leto trdega boja, da bo sprejet tak zakon, kol ga zahtevamo. Drugačnega nočemo in ga bomo zavrnili, kot smo do slej zavrnili vsak poskus, da bi se nam namesto pravične zaščite in pogojev za enakopravnost ustvarili pogoji za asimilacijo. Firmino Pozzar Podpredsednik deželne Confcoltivatori V imenu Confcoltivatori (katere članica je tudi KZ) je občni zbor pozdravil deželni podpredsednik le Organizacije: podčrtal je. kako je v čeprav kratkem časa obstoja organizacija veliko nareaiia na državni, pa tudi na deželni ravni kjer ji je .končno uspilo navezati stik(T-/.-drirgimi organizacijami ki združujejo kmete. Skupaj s temi jc Confcoltivatori odprla spor na de želni ravni, da bi se 'otila reševanja problemov, o katerai je go Od leve proti desni: Edi Bukavec med podajanjem tajniškega poročila, predsednik KZ Alfonz Guštin, predsednik občnega zbora Lucijan Volk, podpredsednika KZ Dušan Kodrič in Alojz Debeliš vora tudi na občnem zbora in ki so problemi vseh kmetov iz F-JK. Pozzar je skupščino nadalje seznanil. da je že bilo nekaj sestankov s predstavniki deželnega odbora, le zultati pa niso bili povsem zadovoljivi. Bili so preskromni z ozirom na sedanje probleme tega sektorja Eno glavnih vprašanj, ki so jih postavili, je bilo vprašanje, kako se uporabljajo finančna sredstva ta kmetijske namene. Pozzar je vsekakor poudaril, da je potrebna čimširša enotnost ne samo med kmeti, ampak tudi z o-stalim delavstvom, da bodo rešeni ti problemi; to so sicer pokazali tudi nekateri pozitivni rezultati. Janko Uroš Tajnik Zadružne zveze Slovenije V imenu Zadružne zveze Slovenije in slovenskih kmetov je občni zbor KZ pozdravil Janko Uroš. Dejal Je, da slovenski kmetje in Zadružna zveza vseskozi spremljajo razvoj kmetijstva tudi preko meje Slovenije, zavedajoč se, da od tega razvoja je odvisen tudi obstoj slovenske manjšine. Zato ni čudnb, da je sodelovanje med Zadružno zvezo in KZ čvrsto in da se vsako leto sprejemajo tudi programi, ki so večinoma tudi uresničeni. Brez dvoma je vloga KZ izredno pomembna —-je nadaljeval Uroš — pri nadaljnjem razvoju kmetijstva na Tržaškem in v F-JK; predvsem pa je pomembna zaradi ohranjevanja nacionalne identitete. Uroš je nadalje podčrtal, da Zadružna zveza vseskozi spremlja tudi bitko KZ in vseh naših ljudi proti odtujevanju slovenske zemlje in v tem pogledu so vsa njena prizadevanja na naši strani, ki bijemo ta boj. Vsekakor pa bo Zadružna zveza, v okviru svojih moči, še naprej nudila ustrezno strokovno in ostalo pomoč z željo, da bi dejansko še bolj razvila sodelovanje. Ob sodelovanju zadružnih organizacij v Italiji si nadalje prizadeva tudi za globalno zaščito slovenske manjšine, ker smatra, da je od zaščite manjšine nekje odvisno tudi sodelovanje zadružnih organizacij Italije in pa Slovenije. Miloš Budin Predsednik Kmečke gorske skupnosti Kmečka zveza, kateri se zahvaljujem za njeno sodelovanje pri reševanju problemov v zvezi s kmetijstvom in teritorijem kot takim, je dala odločilen prispevek k izdelavi 3-letnega načria za razvoj kmetijstva. Predsednik deželne vlade Como] li je načrt pozjjUvnoi,gpfinU povabiHKraško gorsko ‘skupnost mr pomenek glede njegove uresničitve; sam deželni odbor je izrazil pripravljenost, da se predvideni posegi realizirajo. Omenjeni načrt je bistvene važnosti za uskladitev novih industrijskih in splošno gospodarskih pobud v mestni okolici s potrebo po nadaljnjem razvoju kmetijstva in po zaščiti okolja in teritorija ter seveda po nemotenem razvoju slovenske narodnostne skupnosti. V ta namen pa so nujna izdatna finančna sredstva tudi za kmetijstvo in javni organi naj vedno pokažejo posluh za naša vprašanja. Naši ljudje, ki na seljujejo Kras, morajo s svojo zem Ijo avtonomno razpolagati, saj jim zemlja pomeni življenjsko podlago že od venomer. Treba jim je dati možnost, da lahko zemljo še smotrneje kmetijsko izkoriščajo in s tem tudi ohranijo naši narodnostni skupnosti njene tradicionalne korenine. Zato je treba v besedilo zaščitnega zakona vnesti naše kmetijske in siceršnje gospodarske probleme. Glede urbanistične ureditve ozemelj v okoliških občinah se bo vodstvo KGS v kratkem sestalo z zainteresiranimi upravami. Vito Svetina Predsednik SDGZ Sorodni in skoraj bratski organi zaciji je pozdrav SDGZ prinesel predsednik dr. Vito Svetina, ki je uvodoma podčrtal, kako se obe organizaciji vsa ta leta stalno bojuje- Množična udeležba kmetov na občnem zboru je dokaz njihove zavzetosti za rešitev današnjih problemov ta za uveljavitev slovenskega gospo-1 Modiana. Kritike na račun zbornice __rr_ ________j____ __ • i*i _•.. .........• _ ____Kil darstva. Ta pozdrav pa je bil izne šen s še posebnim zadovoljstvom, je {»udaril dr. Svetina, ko ugotavljamo, da se KZ v svoji dolgoletni prisotnosti stalno spreminja v smi slu lastnih potreb, v smislu potreb širše skupnosti, da se gopodarsko uveljavi, da uveljavi gospodarske dejavnosti svojih članov, posebno pa da najde v naši širši skupnosti tisto mesto, ki ji pripada, to je mesto aktivnega ustvarjalca novih potreb in tudi zaščite. Dr. Svetina je nadalje podčrtal, da zadnje, oziroma dolgoletne borbe proti razlaščanju dajejo KZ še večjo težo in še večjo moč vsakemu posamezniku od nas. Predsednik SDGZ je izrazil željo, da bi se ti odnosi med obema organizacijama še poglobili; vemo, da danes brez trdne gospodarske podlage — je nadaljeval — in to poudarjamo na vsakem občnem zboru, se naša narodnostna skupnost v I-taliji težko ohranja. V tem smislu je potrebno, da se razvijamo iz kmeta in polkmeta in postanemo gospodarstveniki, kmečki gospodarstveniki. V programu, ki nas nekako izsiljujejo v to, da se samo branimo. je treba vključiti neko aktivno obrambo; tu so predvsem nove pobude zadružništva, ki so najbolj poklicane, da to zemljo ohranijo in jo zaščitijo; važno je namreč predvsem. da se združujemo in da ohranjamo to našo slovensko zemljo. Kot Slovensko deželno gospodarsko ^.druženje si želimo — je nadaljeval dr. Svetina — d5 bT fo'akči-' jo skupno vodili; potrebno je, da gremo skupaj naprej tudi v sodelovanju naše krovne organizacije, da gremo v boj, da si ohranimo tisto potrebno mesto v odločujočih forumih, v strokovnih organizacijah, v družbi, v kateri živimo. To mesto nam pripada — je poudaril — vendar smo doslej v tem pogledu kljub velikim naporom dosegli le majhne rezultate. To pa bomo dosegli, če bomo bolj poglobljeno prisotni prav s tem, da bomo ustvarili in da bomo ojačili gospodarske iniciative, da bomo šli v specializacijo v posameznih področjih. Na tem področju moramo vložiti še dosti naporov. V zadnjem delu svojega posega se je dr. Svetina zaustavil ob odnosih s slovenskimi krajevnimi upravami. ki so nam stale stalno ob strani in nam dokazale, da delujejo za dobrobit našega gospodarstva. Le-te imajo mnogo moči in možnosti, da tudi nas aktivizirajo in da tudi sami postanemo aktivni soustvarjalci gospodarske politike. Ob koncu je dr. Svetina ponovno izra zil željo, da bi se sodelovanje med SDGZ in KZ še poglobilo. Lucijan Volk Predstavnik trgovinske zbornice Pozdravljam vas in vam želim uspešno delo v imenu trgovinske zbornice in njenega predsednika v zvezi z dejstvom, da še ni bil uveden seznam kmetijskih podjetij, so docela upravičene. Z druge strani je tudi res, da je bil v odnosih med trgovinsko zbornico in našim kmečkim svetom oziroma njegovimi predstavniki prebit led, saj zbornica npr. ni storila škode kmetijstvu, ko je šlo za kolonkovške razlastitve, razen tega je pri deželi podprla načrt za razvoj kmetijstva v izdelavi Kraške gorske skupnosti. Vsekakor je nujno potrebno, da trgovinska zbornica prevzame aktivnejšo vlogo v spodbujanju kmetijskih de javnosti. Lucijan Malalan Član KZ Občni zbor sovpada nekako z začetkom spomladanskih del na polju in v vinogradu. Sovpada pa tudi z boljšim vremenom, ko se bodo mestni izletniki v sobotah, nedeljah in praznikih zopet pričeli brezobzirno polaščati naših travnikov in ograd in jih spreminjati v parkirišča, nogometna igrišča in smetišča, že leta nam ti neomikani ljudje povzročajo veliko škodo in v tistih dneh, ko bi se lahko odpočili po trdem delu, moramo biti na straži; ne samo, dostikrat smo bili kmetje deležni smešenja in grobih žalitev pa tudi celo fizičnih napadov ir vrst ljubiteljev Krasa*, ki so zadnje čase pod vtikom strupene kampanje ijste za Trst še bolj nesramni. Vprašujemo, kje so in kaj delajo — zlasti ob sobotah, nedeljah in praznikih — poljski čuvaji. Najslabše je v tržaški občini, od Lonjerja do Donija, od Križa do Bazovice, od Piščancev do Sv. Ivana: tu ni bilo za naše upravičene pritožbe nikoli najmanjšega posluha, kvečjemu so nam očitali, da meščanom ne privoščimo svežega zraka in zelenja. V resnici to ni res, hočemo le, da nam prišleki ne delajo škode. Pristojne oblasti naj zalo poskrbijo za ureditev primernih zelenic, ki naj bodo namenjene razvedrilu prebivalstva, kajti sama prepoved vožnje z motornimi vozili po poljskih poteh ne zadostuje. • Novoizvoljeni organi KZ naj takoj posredujejo na vseh potrebnih mestih, da se to žgoče vprašanje enkrat za vselej reši. Mirko Križmančič Predsednik Pokrajinskega združenja rejcev Za vse težave in probleme, ki tarejo naše kmetijstvo, so krive tiste javne ustanove in njihovi organizmi, ki nas pod pritiskom Slovencem nenaklonjenih političnih in drugih dejavnikov vlečejo že dolgo za nos: obljubljajo nam finančna in druga sredstva, obljube pa ostajajo pri besedah. Manjka še zlasti politična volja, in to ne le pri tistih političnih silah, ki so vso povojno obdobje tradicionalno na oblasti, ampak tudi pri tistih strankah, ki predstavljajo slovenske volivce. Če hočemo torej kaj doseči v prid kmetijstva, potem moramo nujno nastopiti enotno, jasno in konkretno, brez špekuliranja. Dovolj bi že bilo. da bi se v najkrajšem izdelal conski načrt za kmetijstvo, katerega je KZ predhodno pripravila in posredovala vsem pristojnim organom; brez dolgoročnega plana pač ni govora o investicijah v kmetijstvu. Odgovornost za uresničitev načrta imajo deželna uprava in politične sile. S conskim načrtom bi kmetijstvo ne le ohranili, ampak tudi dodobra razvili v brk tistim, ki menijo, da je ta panoga za Tržaško nedonosna. V resnici .se za to trditvijo skriva nekaj drugega: javni upravitelji in njihovi strokovnjaki se zavedajo, kako pomembno vlogo igra kmetijstvo za Slovence v gospodarskem in narodnoobrambnem pogledu; prav kmetijstvo, ki se v večji meri usmerja v za družni sistem dela, je ena najvažnejših komponent zakonske zaščite naše narodnostne skupnosti, za katero se zavzemamo že nad 30 let. Ugo Poli Predstavnik pokrajinskega vodstva KPI Občni -»b^pbmeriPvažfcb^befcpevelf- v postopku za kakovostnejši razvoj tržaškega gospodarstva, ob katerem gre tako Slovencem kot Italijanom zajamčiti enakopravno njihove pravice. Gospodarsko krizo je treba reševati z modernizacijo in večjo u-činkovitostjo podjetij, tako tudi kmetijskih, zlasti pa z zadružnimi oblikami delovanja. Kmetijska in splošna gospodarska politika mora nujno upoštevati potrebe in pravice delovnih ljudi, a z druge strani tudi razpoložljivo bogastvo, kakršno je npr. v živinoreji in poljedelstvu. V tem smislu lahko odigrajo pomembno vlogo zadolžene oblasti, ped pogojem seveda, da so prežete s pravo politično voljo, tako tudi glede na krajevne obmejne značilnosti, ki nalagajo dolžnost prijateljskega sodelovanja z Jugoslavijo v vsestransko korist. V danili razmerah je nujna popolna enotnost demokratičnih ljudi in organizacij, italijanskih in slovenskih, kajti opraviti nimamo s sogovorniki, ampak z nasprotniki; zaenkrat smo jim ustavili gradbeno akcijo na Kolonkovcu pa tudi preprečili odprtje smetišča pri Trebčah, toda dela je še na pretek. Raziskovalni center: preden se razlasti zemlja, je treba vedeti, kako bo v resnici uporabljena in če bodo slovenski razlaščenci dobili v zameno ustrezno protivrednost. Podobno velja za hitre ceste. Vse to ni zgolj gospodarski, ampak tudi in predvsem politični problem, ki se uokvirja v problematiko zakonske zaščite Slovencev; ta naj bo popolna ne glede na številčni obseg ali kraj. kjer Slovenci živijo. Sergij Mahnič Dolinska sekcija SSk Predstavnik dolinske sekcije SSk Sergij Mahnič je uvodoma dejal, da je boj naše Kmečke zveze v o-brambo naše, slovenske zemlje, naš boj. Stališča naše krajevne sekcije — je pristavil — proti divjemu razlaščanju domačega teritorija so jasna; poleg zagotovila o pravični odškodnini posameznim razlaščencem ter celotni skupnosti postavljamo zahtevo, da se neizkoriščene površine razlaščene zemlje vrnejo skupnosti, da jih bo ovrednotila z utemeljenimi in smiselnimi posegi v smislu izjav ter smernic slovenskih strokovnih ter političnih sil. Dovolj je demagogije — je nadaljeval — krajevne uprave morajo upoštevati zahteve naših ljudi. Smotrno ovrednotenje naših krajev je prvenstvena naloga upraviteljev. Predstavnik dolinske sekcije SSk je zaključil z ugotovitvijo, da je zemlja skupno bogastvo, ki ga zato moramo skupno braniti. Branko Pahor Pokrajinsko vodstvo PSI V imenu pokrajinskega vodstva PSI je občnemu zboru pozdrav prinesel Branko Pahor; dejal je, da bodoče delo KZ ni lahko, ker poleg strokovno - sindikalnega gre za narodno - obrambno delo, upoštevajoč dejstvo, da je velika večina kmetov v naši pokrajini slovenske narodnosti in je torej tem kmetom v veliko oporo in pomoč pri njihovem stalnem boju proti odvzemanju zemlje, ki je v teku nepretrgoma le s krajšimi presledki v vsej povojni dobi. Potem ko je poudaril, da letošnji občni zbor KZ, žal, sovpada z novim valom razlastitev, ki so bile in so zelo boleča rana za kmetijstvo in ljudi, je Pahor podčrtal, da je pri nas vsak poseg po zemlji še mnogo bolj boleč kot sicer, ker poleg gmotne škode povzroča istočasno tudi veliko in dostikrat tudi nepopravljivo škodo na narodnostnem področju, torej škodi tudi celotni narodnostni skupnosti. Zaradi tega je stališče KZ pravilno in vredno vse podpore — je nadaljeval Pahor — ko se zavzema za u-blažitev negativnih učinkov kot posledice razlastitev s tem, da bi neposredno prizadeti, kakor tudi skupnost prejeli primerno odškodnino, odnosno protiusluge, ki naj bi . vsaj delno popravile povzročeno škodo. Ko se je ob koncu navezal na ; splošni politični položaj je pred- ; KtavrdttePSI'pozitivno ocenil dejstvo.*' da je tudi KD vložila zakonski osnutek o zaščiti manjšine, ko pa preberemo njegovo vsebino — je dejal — se ta pozitivnost razblini. Alojz Tul Pokrajinsko vodstvo SSk V imenu pokrajinskega in deželnega tajništva SSk pozdravljam občni zbor KZ, ki značilno sovpada s številnimi razlastitvenimi posegi po naši zemlji — stanovanjske gradnje, hitre ceste, razne infrastrukture itd. Gre za sistematično krčenje našega ozemlja, ki nas navdaja z veliko zaskrbljenostjo, saj se naš kmet — Slovenec upravičeno čuti ogrožen v svojem delu in obstoju sploh. Naš delovni človek bi želel zemljo še bolj valorizirati, če bi se le vodila do kmetijstva pametna in smotrna politika; toda, namesto da bi naši kmetovalci bili deležni vsestranskih spodbud, se jim postavljajo vse mogoče ovire in kmetijske površine se jim z razlastitvami krčijo. Popolnoma delimo zaskrbljenost Kmečke zveze kot strokovne manjšinske organizacije na tem specifičnem področju, kajti tudi mi kot manjšinska politična organizacija čutimo in zasledujemo isti cilj; ohranitev naše narodnostne skupnosti in naše zemlje. ki jo imamo pravico primerno gospodarsko izkoriščati. Zato zagotavljamo vsem naporom Kmečke zveze v tej smeri našo pomoč in solidarnost. (Nacialievanie na zadnji strani) ^TONIJA KOLARIČ: Bil JE SV. IVAN IN NI CA VEČ račun tega strahu pred bolnišnico smo se otroci i* 8o|z nasmejali očetu, ki nam je pripovedoval zgodbico Hj v°iih otroških let. Otroci so se igrali «na šanci», ki je s 'eč, ko se je fantiček ponesrečil in močno krvavel. Kai Zdravnika ni bilo v bližini, zato so sklenili, da v bolnišnico. Takrat niso imeli telefona, da bi koga k t,/'Cak ni bilo Rdečega križa, ni bilo avta, ne tramva-naglici so dobili voz in iznajdljivo uporabili leseno I ki jim je navadno služilo, da so prašiča oparili, so ga zaklali. V to leseno nečko so položili malega it Jsnca in pohiteli proti bolnišnici. «Bubček» pa, ko se Hu ic*el v tej leseni posodi in ugotovil, kam ga peljejo, se t#| .J® zdelo, da je že na parah. Obupno prestrašen je za-d .leti in kričati: «0 mftte muaja, ta buo truga muaja, te muaja ta buo truga muaja!» To tarnanje se je na Cvalo vso pot. .Na srečo pa ni bilo tako hudo in je fan-brtšel kmalu domov. ihi ^ hiši, kjer je bilo navadno dosti otrok, so morali sa-D,, boniagati drug drugemu. Starejši je navadno pazil na ti a,Siega. Kdaj pa kdaj so bili potolčeni in objokani. Mb-111 'niela časa, da bi jih objemala in »črtala-, saj »ura teče, p’č ne reče-! Tudi nje ni nikdo božal ne poljubljal. Te sentimentalnosti si je lahko privoščila le gospoda. Njih pa je potolažila. «Prej ku se užjeneš, buo use fenilo!- In je moralo miniti, ker je moralo perilo za gospodo biti o-prano in zelenjava za mestni trg nabrana. Na večer pa si je izmučeno telo zaželelo počitka, trudno od celodnevnega garanja jo je delo dostikrat klicalo še pozno v noč. Težko delo je ni upognilo in njena drža je ostala ravna od cul perila, ki jih je znosila na glavi. Nikoli ji ni prišlo na misel, da bi vrgla raz sebe skrbi in bridkosti, ki so se nagrmadile v njej. Ni mogla iz svojega oklepa in tudi ni smela. Preveč odgovornosti je nosila na svojih ramenih. Saj so bili vmes tudi lepi, veseli in vedri dnevi, le da teh ni bilo veliko. ! Otroci pa so rasli vsak po svoji naravi in se uvedli v eno ali drugo delo. Poženili so se in je nato ona postala nona in je navadno še naprej prala, mnogokrat dokler ji smrt ni iztrgala perila iz rok. Naš človek je bil veren, ni pa bil versko fanatičen. Mogoče zato, ker je živel skupaj z mestom, kjer so v miru delovale razne veroizpovedi. Tudi domača duhovščina ga ni zavajala v versko nestrpnost. Ost so imeli le proti židovski politiki v našem mestu. Ne zaradi njihove vere. marveč, ker je bil dnevnik «11 Piccolo-, ki je bil v njihovih rokah, glasilo najbolj strupene iredentistične gonie proti Slovencem. Ker. so radi prepevali, so čutili potrebo, da pojejo Bogu v čast. Peli so v domači stari cerkvici, v domačem narečju že v daljnih dneh. To so peli kot psalm, še v stari cerkvici (ni jmpolna': «Fulek (volk - narod) ti muoj, kej s'n jest tebe sturo? Pavede ti mne! Kaku s'n jest tebe razžalo? Odgovuore ti m’ne! Jest s'n tebe skuze Rdječe murje pr'pelo ti se pr’pelo m'ne pred Pilata/» Tudi ta nabožna pesem je še iz tistih časov, ko je bilo v naši cerkvi pod slikami križevega pota še pisano v slovenščini. (Tudi to so samo odlomki.l: »Je jogrou dvanajst jn Jezus trinajst. Le s’n, le s'n jogar buažje, uedpelme tuo ženuo spad muaj'ga križa, ke m’ne tježa st'ri in jouk, ku muaja bridkust jn muoj krvave put , . . Ta stara pesem je iz leta 1873, mogoče še od prej: «Bog pred tvojim veličastvom • molimo iz praha te. Tvoje milosti bogastvom, se ozri v nas grešnike. Ofer naš naj ti dopade, Jagnje si brez madežaI Ti izvir nebeške gnade, ki odjemlješ greh svetal» Naši ljudje pa niso peli samo v domači cerkvi. Nono je rad povedal, da so on in drugi domačini hodili v cerkev »svjetega Žusta- (svetega Justa), kjer so med drugim peli tudi: «Pred tronom tvoje milosti, tvoj verni rud kleči . . . /» Pri Sv. Justu so peli domačini do leta 1896, ko so ukinili slovensko mašo. V tem času pa so bili povabljeni tudi domači. veljaki na velikonočni obred umivanja nog, ki ga je opravljal tržaški škof v stolnici sv. Justa. Ko je postala stara cerkvica premajhna za potrebe svetoivanskih župljanov, so zgradili bolj v centru novo cerkev, ki so jo blagoslovili leta 1858. Svetoivančani so jo pomagali graditi in tudi 'olepšati. Oltarje je napravil domači mojster kamnosek Josip Negode. Tudi zvonove so kupili sami domačini s samoprispevki. V novi cerkvi je biia na desni strani glavnega oltarja klop, kjer so prisostvovali maši svetoivanski cerkveni starešine. Stara cerkvica pa je ostala nam Svetoivančanom drag spomin na naše prednike, kjer smo leto za letom obnavljali stare šege in običaje, posebno za viljo sv. Ivana, ki smo ga vedno smatrali za patrona naše fare. Na ta predvečer smo pozabili na vse težave in skrbi. To je bil sanjski večer za nas, ki smo se rodili in še živimo na tem koščku naše zemlje. V novi cerkvi je cerkveni pevski zbor nadaljeval svojo pesem. Vadili so ga razni požrtvovalni pevovodje, ki so učili razen cerkvenih tudi narodne pesmi. Svetoivančani pa bi ne smeli pozabiti dolgoletnega pevovodje Maksa Bareta. PRIMORSKI DNEVNIK 3 GORIŠKI DNEVNIK 17. marca 1982 RICMANJSKI TEDEN TEDEN KULTURNO - ZABAVNIH PRIREDITEV V ORGANIZACIJI KD SLAVEC RICMANJE - LOG PROGRAM: Danes, 17. marca, ob 20.30 v prireditveni dvorani nastopajo skupina KD SLOVENEC — BORŠT dramska skupina z veseloigro »štorja ud Iganja* mešani pevski zbor Slovenec in otroški pevski zbor V PETEK, 19. marca, ob 14.00 v prireditveni dvorani nastopajo dijaki osnovne šole RICMANJE - DOMJO s samostojnim programom ob 20.30 v prireditveni dvorani nastopa moški pevski zbor VALENTIN VODNIK - DOLINA z «V1NSKIM KONCERTOM* V SOBOTO, 20. marca, ob 20.30 v prireditveni dvorani nastopa dramska skupina KD F. PREŠEREN - BOLJU-NEC z veseloigro «Teta Karlota* V NEDELJO, 21. 'marca, ob 14.00 na vaškem trgu v Ricmanjih koncert domače godbe na pihala ob 20.30 v prireditveni dvorani večerni ples z ansamblom POMLAD SLOVENSKA KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA in KMEČKA ZVEZA sklicujeta javni sestanek v zvezi z nameravanimi razlastitvami za hitro cesto v občini Devin - Nabrežina. Sestanek bo danes, 17. t.m., ob 20.30 v dvorani društva Igo Gruden v Nabrežini. Na sestanek so zlasti vabljeni predvideni razlaščenci in vaške organizacije. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU Danes, 17. marca, Sancin na temo ob 18.30 bo predaval zdravnik dr. Adrijan GEOGRAFSKI. SOCIALNI IN ZDRAVSTVENI ASPEKTI V JUŽNI SAHARI Predavanje bodo spremljale skioptične slike. — Predavanje bo v dvorani odseka za zgodovino pri NŠK v Ul. Petronio 4 (Kulturni dom) KROŽEK ZKMI Devin - Nabrežina I priredi danes ob 20.30 v občinski knjižnici v NABREŽINI večer, posvečen boju salvadorskega ljudstva. Vabljeni! Razstave VABILO NA OBČNI ZBOR Društvo slovenskih upokojencev v Italiji vabi na svoj 8. redni občni zbor, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu v Ulici Petronio 4 v so.oto, 20. marca t.l.. ob 15.30. Na dnevnem redu so poročila o delovanju društva, obračun, poročilo nadzornega odbora in volitve novega odbora. Ako ob napovedani uri ne bo navzoče za sklepčnost potrebno število članov, se bo občni zbor začel pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih. Ker praznuje društvo letos 10 letnico obstoja, vabimo vse upokojence, da se nam ob tej priložnosti pridružijo. ODBOR SKD Tabor - Opčine. V petek, 19. marca, ob 20.30 odprtje razstave Silvija Pečariča. Uvodna beseda — Milko Bambič. Na večeru bo nastopila flavtistka Luisa Sello. V galeriji «A1 Corso* so v ponedeljek otvorili razstavo slikarjev De-cavera, Aloisija in Gerardija iz Piemonta. V soboto, 20. t.m., ob 18. uri v galeriji »Cartesius* otvoritev razstave škotskega slikarja Alistaira Craw-forda. Razstava bo odprta do 1. a-prila in sicer ob delavnikih od 10.30 do 13. ure in od 16.30 do 19.30, ob nedeljah in praznikih pa od 11. do 13. ure. V ponedeljkih zaprto. V galeriji »Corsia Stadion* bo v soboto, 20. t.m., ob 18. uri otvoritev razstave slikarja Claudia Morettija. Razstava bo odprta do 1. aprila po običajnem urniku. Včeraj-danes Danes, SREDA, 17. marca JERICA Sonce vzide ob 6.14 in zatone ob 18.12. — Dolžina dneva 11.58. — Luna vzide ob 1.08 in zatone ob 10.23. Jutri, ČETRTEK, 18. marca EDVARD Vreme včeraj: najvišja temperatura 9,1 stopinje, najnižja 4, ob 18. uri 8.3 stopinje, zračni tlak 1017,8 mb pada, brezvetrje, vlaga 67-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 7,9 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI UMRLI SO: 86-letni Ugo Lippera, 82-letni Mariano Fassetta, 85-letna Vittoria Sega vd. Grili, 75-letna Giu-seppina Franco vd. Bertotti, 80-let-na Giustina Marž vd. Celigoi, 62-letni Ermanno Faidulti, 75 letna Santa Teresa Merlino vd. Tosoiini. 70-letna Caterina Di Franco vd. Mam-mana, 73-letna Alberta Wimmer vd. Garbari, 75-letni Pietro Merlich, 85-letni Franc Kenda, 79 letna Maria Zetrini, 69-letni Lodovico Levak, 85-letni Amedeo Bon, 69 letni Arcange-lo Noviello, 74-letni Enrico Perini, Sekcija VZP1 in KD Vesna' ANPI vabita danes, 17. t.m.. ob 20.30 v dom A. Sirk v Križ na predavanje o «40-letnici množičnih odgonov Slovencev v fašistična taborišča* Govoril bo JOŽE KOREN. Krožek za družbene in politične vede P. Tomažič v Trstu vabi danes, 17. marca, ob 20. uri v veliko dvorano pokrajinskega sedeža KPI — Ul. Capi-tolina št. 3 (vhod tudi z Ulice Madonnina 19) na okroglo mizo z naslovom VEČ »POTI* ALI VEČ •SOCIALIZMOV*? Sodelujejo: Miloš Budin, Jože Pirjevec in Pavel Stranj SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU Dacia Marairti ŽENSKI NA PODEŽELJU Jutri, 18. marca, ob 18.30 v Kulturnem domu v TRSTU V nedeljo, 21. marca, ob 20. uri in v ponedeljek, 22. marca, ob 20. uri v gledališču «Forum» na DUNAJU Gledališča Razna obvestila SKD Tabor — Opčine. V nedeljo, 21. t.m,. ob 17. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah gostovalo godbeno društvo Prosek s celovečernim koncertom. Dirigent Slavko Luksa. Kulturna društva I. Gruden, Vesna, Rdeča zvezda, Prosek - Kontovel in Kraški dom prirejajo v nedeljo, 21. marca, ob 17. uri v Ljudskem domu v Križu pod geslom «... Vedi, zemlja ta je naša, tvoji dedi spijo v njej, zanjo bori se naprej! ...» (I. Gruden) kulturno srečanje posvečeno boju za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Govoril bo Boris Race, predsednik Slovenske-kulturno gospodarske zveze. V okviru srečanja bo v večernih urah koncert rock skupine »Deseti brat» iz Kopra. Vabljeni! Sindikat slovenske šole tajništvo Trst obvešča učitelje, da si lahko ogledajo na šolskem skrbništvu mi nistrsko okrožnico št. 20, ki se nanaša na ‘premestitve in začasne namestitve na osnovni šoli za šolsko leto 1982/5*3. Rok za vlaganje prošenj zapade jutri, 18. marca. Zainteresirani učitelji lahko dvignejo o-brazce prošenj na skrbništvu (soba št. 4). KD Upa, KD Slovan in KD Primorec sporočajo, da se bo nadaljeval plesni tečaj za mlade v petek, 19. marca, ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. KD F. Prešeren iz Bol junca obve šča, da se vpisovanje za plesni tečaj nadaljuje do jutri, 18. t.m., pri Lauri v mlekarni. Isti dan bo ob 20.30 v društveni dvorani v gledališču F. Prešeren informativni sestanek za vse udeležence tečaja. KD Primorsko - Inf kolje vabi na prireditev v nedeljo, 21. t.m., ob 18. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. Na stopa dramska skupina KD F. Pre šeren iz Boljunoa z veseloigro v na rečiu »Teta Karlota*. Tekst in reži ja Tatjana Turko, Dom Jakoba Ukmarja v skednju priredi danes ob 20. uri srečanje domačim prebivalstvom, na katerem bodo strokovnjaki razložili varianto 25 urbanističnega načrta tržaške občine za področje Skedenj ; Sv. Ana. SSG slovensko stalno gledališče gostuje s predstavo Eduarda De Filippa Dolgonoge lažj danes, 17. marca, ob 19.30 v Kočevju. ROSSETTI Jutri, 18. marca, bo Stalno gledališče iz Turina predstavilo Goldonijevo delo «La villeggiatura». Režija Mario Misriroli. Rezervacije pri o-srednji blagajni. VERDI Jutri ob 18.30 bo v Krožku za kulturo in umetnost Giovanni Carli Ballola predstavil občinstvu opero Domenica Cimarose «11 matrimonio segreto* (Tajna poroka), ki bo na sporedu v petek. Vstop prost. Kino Ariston 16.00 - 18.00 - 20.00 22.00 «Anni di piombo*. Jutta Lampe, Barbara LSukovva, Rudiger Vogler. Ritz 16.30 »La časa stregata*. Eden 16.00 «Fuga per la vittoria*. Grattacielo 16.30—22.15 «Buddy Bud dy». Jack Lemmon in Walter Mattha'i. Režija Billy Wilder. Fenice 16.00 «11 tempo delle mele* Nazionale 16.00 «Crash, i giganti del brivido*. Cristallo 16.00 «Ricchi, ricchissimi, praticamente in mutande*. Renato Pozzetto in Edvvige Fenech. Aurora 16.30 «Pomo a Montecarlo*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 15.30 «Fichissimi». Filodrammatico 15.00 — 22.00 «Porno fantasie di ur. super dotato*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Capitol 16.00 «Nudo di donna*. Vittorio Veneto 16.30 «Tre uomini da abbattere*. A. Delon in D. Di Laz-zaro. Mignon 15.00 «Heavy metal*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Radio 14.40 «Sessofobia». Prepovedan mladini pod 18. letom. Lumiere 16.00 «Aier». Film za vse. POZITIVNI POTEK AKCUE Vsestranska podpora prizadevanjem za odprtje srednje šole v Doberdobu Šolski skrbnik Condorelli je županu Lavrenčiču dal zagotovila za pozitivni poseg v Rimu - V kratkem srečanje občinskih mož z deželnim odbornikom Barnabo Pred nekaj dnevi je bil na obisku skem županstvu in poudarili zahte 10 iNOvieiio, n-ieLin imiiiuu jtciiiu, j t ----. 71-letni Francesco Riccardi, 82 letni I njihovi nameri. Doberdobu goriški šolski skrbnik dr. Condorelli. Sestal se je z županom dr. Lavrenčičem in njegovimi sodelavci. Šolski skrbnik je preučil skupno z občinskimi zastopniki najbolj žgoče vprašanje, ki že precej časa zanima tamkajšnje občinske može. Gre za vprašanje nižje srednje šole. ki bi jo hoteli Doberdobci in vsi Kraševci odpreti v tem kraju, in za katero se vsa kraška javnost poteguje nekaj let. Dijaki iz Doberdoba, Jamelj, Dola, Poljan in z Vrha obiskujejo vsa povojna leta slovensko nižjo srednjo šolo v Gorici. Na eni strani je prav, da pridejo v dotik s svojimi vrstniki iz mesta in drugih krajev Goriške. Na drugi pa so otroci z našega Krasa zelo prizadeti, kajti na avtobus morajo zgodaj zjutraj, prav tako se z avtobusom vračajo pozno popoldne domov. Za pot morajo porabiti od ene do dveh ur več kot njihovi vrstniki iz mesta ali iz njegove neposredne okolice. To pa ni malo. Pred leti so starši dosegli, da so se šolske ure, ki so jih imeli v popoldanskem času strnile v dopoldanskega. A vse to ni dovolj. Čisto upravičena je zaradi tega bila pred leti postavljena zahteva staršev, da se cdpre nižja srednja šola v Doberdobu. To zahtevo so podprli domača občinska uprava, vse domače organizacije in društva, Sindikat slovenske šole, SK GZ, šolski konfederalni sindikati in v zadnjem času tudi občine na tržiškem območju. Lani je to zahtevo podprla tudi goriška pokrajinska uprava. Ta je morala zadostiti zahtevam deželnega zakona štev. 7 iz leta 1981 in v programska dela na svojem območju vključila tudi zahtevam po denarju za šolsko poslopje nižje srednje šole v Doberdobu ter za stavbe za slovenski šolski center v južnem delu mesta Gorica. še pred kratkim so se doberdob-ski občinski upravitelji sestali tudi z zastopstvom teritorialnega odbora SKGZ za Goriško in dobili tudi v tej organizaciji potrjeno podporo Luigi Tomini, 77-letni Mirhelango Lombardo, 73-letna Anna Germani vd. Ciriello, 71-letni Antonio Ruzzier, 52 letni Giovanni Gratton. 801etna Antonia Radanich vd. Morgan. 80-let-ni Giordano iDell'Agata, 86 letna O-detta. Paulich vd. Carletti, 92 letna Amelia Kompara vd. Rebeni. 87-let-na EJda GraH. fikletna Corinna Mat-tessioh, 89 letna Umberta Grilj vd. Vettor. DNEVNE DEŽURNE LEKARNE Tod 8.39 do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1. Ul. dei Soncin' 179. Ul. Revoltella 41, Opčine in Zavije. (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Garibaldi 5 in Ul. Diaz 2. NOČNE DEŽURNE LEKARNE Tod 20.30 dalje) Trg Garibaldi 5 in Ul. Diaz 2, Opčine in Žavlje. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732 627. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure. tel. 68 441. vo po ustanovitvi te šole. Šolski skrbnik je doberdobskim občinskim upraviteljem obljubil svojo vsestransko podporo v tej zahtevi in dejal, da bo osebno interveniral v Rimu v tem smislu. Svetoval je tudi, da bi začetno odprli samo prvi razred, kar bi bilo možno že v šolskem letu 1983 - 84. Temu naj bi sledila še druga dva razreda. To pa bi najbrž otežilo delo profesorjem, ki bi se morali še v istem dopoldnevu voziti na izmenične lekcije v Doberdob in v Gorico. Vsekakor ne bi bila do-berdobska nižja šola nekaj samostojnega, marveč bi bili to paralelni razredi goriške nižje srednje šole «Ivan Trinko*. Župan dr. Lavrenčič se bo s sodelovalci v kratkem sestal z deželnim odbornikom Barnabo in mu ponovil zahtevo občine. Na to pot v Trst bodo šli občinski možje opremljeni z vso ustrezno dokumentacijo, tudi z že prej omenjenim načrtom za nadzidavo in popravilo občinske stavbe. Povejmo še, da bj po sedanjih cenah porabili v ta namen 340.000.000 lir. Zahteva doberdobskih staršev in vse kraške javnosti je seveda upravičena in jo gre vsestransko pod: pirati. Povejmo še enkrat, da ni to le v interesu otrok na gorskem Krasu marveč tudi otrok, ki obiskujejo slovenski vrtec in osnovno šolo v Ronkah. Prav od slovenske nižje srednje šole v Doberdob j. pa bo v veliki meri odvisno, ali bo ta šola v Ronkah uspevala. OB 40-LETNICI USTANOVITVE IX. KORPUSA NA TRNOVEM BO SPOMENIK IN GROBNICA BORCEV NOV Ob preurejenem obeležju bodo spominske plošče z imeni padlih iz novogoriške občine V okviru priprav na osrednjo slovesnost ob 40-letnici ustanovitve IX. korpusa narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije — ta bo v mesecu septembru leta 1983 — je med važnimi nalogami tudi urejanje spomenikov, spominskih plošč, grobnic in drugih obeležij iz medvojnega obdobja. Pri tem velja posebna skrb dokončni ureditvi spomenika in grobnice na Trnovem nad Novo Gorico. V tej grobnici leži 268 posmrtnih o-stankov borcev IX. korpusa raznih narodnosti, med njimi največ slovenske, pa tudi italijanske. V vznožju spomenika pa bo prostor v obliki amfiteatra, na katerem bedo spominske plošče z vklesanimi imeni 2.350 padlih borcev in žrtev fašističnega terorja iz celotnega območja občine Nova Gorica. Za uresničitev načrta potrebujejo še približno 500 milijonov starih dinarjev. Denar oziroma potrebna VČERAJ NA GORIŠKEM ŽUPANSTVU Občani nagrajeni za svoj pogum Župan dr. Lavrenčič nam je povedal, da je zahtevo po odprtju paralelnih razredov goriške nižje srednje šole «Ivan Trinko* v Doberdobu ponovno potrdil na svoji zadnji seji doberdobski občinski svet. šli so dalje in ker bi bili stroški za gradnjo čisto novega poslopja preveliki,, so naročili geometru Vincenzu Mirandi iz Gorice, naj izdela načrt za dodatno gradnjo enega nadstropja na stavbi v kateri so sedaj občinska knjižnica in razne ambulante. Pridobili bi tako v drugem nadstropju tri učilnice. Knjižnica bi ostala, nekatere ambulante bi prenesli v pritličje. v prvem nadstropju pa bi bile dodatne učilnice ter pisarne za upravo šole in profesorje Predvidevajo, da bi imeli v vsakem razredu niž e srednje šole približno dvajset dijakov. V to šolo naj bi namreč hodili dijaki iz vse doberdobske občine, oni z Vrha in tudi tisti, ki bi dokončali slovensko ošnovno šolo v Ronkah. Za te bi bila nižja srednja šola v Doberdobu zelo važna. Starši teh otrok so bili prejšnji mesec na doberdob- sredstva zdaj zbirajo med delavci, kmeti, upokojenci, obrtniki in drugimi delovnimi ljudmi ter občani. Zbiranje sredstev poteka na osnov posebnega samoupravnega sporazuma, za katerega je dala pobudo občinska organizacija Zveze bor cev v Novi Gorici. Dokument J* odobrila tudi občinska skupščina. Tako delavci prispevajo po 20 soč starih dinarjev, ki jih 'zPla' čujejo iz skladov podjetij ozironi tovarn. Za tiste, ki niso zaposi« j ni, pa zbirajo denar prek Krajev- , nih združenj borcev. . . I Odziv je zelo ugoden. Mnogi pr*- | spevajo za izvedbo plemenitega na i črta tudi po več kot 20 tisoč sta rih dinarjev. «To je naša dolžno do padlih borcev in žrtev, bi j žrtvovali sebe za našo srečo svobodo*, poudarjajo občani <*' stran meje. Predstavitev Ruplove knjige v Novi Gorici V Novi Gorici bodo jutri, v Čeh-tek, ob 18. uri, predstavili bnjif. prof. Alda Rupla o telesni kultu med Slovenci v Italiji. Predstavite bo v čitalnici ljudsko-pionirskega o® delka Goriške knjižnice Fran<*** Bevka v Kidričevi ulici 20. Knjig0 bo predstavil Rajko Šugman, Pietr sednik izvršnega odbora Telesnoktu turne skupnosti Slovenije, sodeloval« bosta avtor in Boris Kovšca. Na Aitranovi sliki so Giovanbattista Patruno, Franjo Žvanut, župan'Šcarano in Aurora Paganelli vd. Boschin Mali oglasi PRODAM avto renault R 12 TS iz leta 1974 v dobrem stanju. Telefon (040) 422-207. PRODAM hišo v Bregu. Telefonirati od 14. do 16. ure na št. 040/228293. DOMAČO SAVNO skoraj novo heim-sauna shutzmarke 220 volt elektri-scher heizer prodam po ugodni ceni, telefon (0481) 83498. OSMICO je odprl Lovrenc Zerjul — Lonjer 253. Toči belo in črno vino. METROMARKET zaposli prodajalca/ko z znanjem fotografske tehnike; prodajalca/ko za oddelek »RADIO HI-FI* in vestnega mladeniča prostega vojaščine kot pripravnika. Zaželeno je znanje slovenščine ali srbohrvaščine in čim večja resnost. Telefon (040) 631017. telefon (040) 79 46 72 tudi LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228 124; Bazovica tel. 226 165; Opčine; tel. 211001; Prosek; tel, 225 141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200 121; Seslja n tel. 209 197; žavlje: tel 213 137; Milje: tel. 271 124 f Čestitke Danes bo ugasnila drug« svečko IRINA ŽAGAR. Nono Andrej, nooi Sabina in Marija ji voščijo vse, kar je najlepšega na svetu. ALFA ROMEO ZANARDO POOBLAŠČENI ZASTOPNIK, Ul. del Boseo 20, tel.: 796348 in Mirainarski drevored 9, tel.: 414020. Maksimalne ocenitve vaših rabljenih avtomobilov, nudimo nove in rabljene na obroke brez menic, zamenjamo rabljeno za rabljeno. ALFA ROMEO alfetta 2000 L 80, 77 al-fetta 1800 78, 77, 76, 73, giuliet-ta 1600 81, 79, alfasud sprint ve-loce 1500, 80, 79, alfasud TI 1200 75, alfasud 1200 76. FIAT argen-ta 2000 81, 131 supermirafiori 1600, 1300 80, 131 mirafiori 1300 77, 75, 125 s pedal 71, panda 30 81, 127 3 vrat 1050 CL 79. TALBOT solara 1600 SX 81. PEUGEOT 104 ZS 81. NAŠI RABIJENI AVTOMOBI LI IMAJO 3 MESEČNO GARANCIJO. OBIŠČITE NAS!!! boste našli kaj primernega za vas. OSMICO je odprl Milan Kraljič — Prebeneg štev. 73. Toči belo in črno vino. KUPIM rabljen ape 500 ali 600. Tele fon (040) 220610 od 12. do 13. ure. PRODAM psa pasme doberman starega tri leta z rodovnikom. Telefonirati ob urah kosila na št. 040/817931 ,, SLOVENSKO stalno gledališče išče e lektrikarja. Pismene prošnje sprejema uprava SSG. Trst. Ul. Petronio 4 (Kulturni dom) do zasedbe delovnega mesta. UNIVERZITETNA študentka išče za poslitev otroške negovalke. Telefon (040) 224407. OSMICO je odprl Ivan Antonič. Cerovi ie 34. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Ignac Strain, Mač-kolje - Križpot 84 Toči belo in črno vino RAZPRODAJAMO raznovrstna drevesa po zelo ugodnih cenah. Ul. Bovedo 26, Barkovlje, tel. 413275. SPREJMEMO v družbo samostojne ga trgovca - knjigovodjo. Pismene ponudbp poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6. pod šifro »Samostojen društvenik*. V beli dvorani goriškega županstva je včeraj zjutraj župan Scara-no, ob prisotnosti predstavnikov vojske in nekaterih drugih ustanov, nagradil tri občane, za njihovo hrabrost in pogum. Častni znak borcev za svobodo, ki ga podeli ministrstvo za obrambo, je dobil naš rojak Franjo Žvanut. Odlikovan je bil zato ker je konec leta 1943. potem ko so ga nacisti zajeli kot italijanskega vojaka v Boc-nu, bil prepeljan v koncentracijsko taborišče Hohenstein v Vzhodno Prusijo. Tam so ujete italijanske vojake nacistični oficirji skušali prepričati, da bi se javili v nemško vojsko ali v Mussolinijevo republikinsko vojsko. Veliko se jih je odzvalo, mnogi pa so ostali v taborišču. Franjo Žvanut ni šel nacistom na limanice in je odklonil sodelovanje ter ostal v koncentracijskem taborišču. Župan je izročil še diplomo za zasluge mestnemu stražniku Giovan-battisti Patrunu, ki je leta 1978 zvezal z vrvico eksplozivni stroj na avtomobil in ga potem odpeljal iz mesta, kjer so napravo razstrelili. Na- grajen je bil tudi od mednarodne u-stanove Carnegie. Srebrno kolajno predsednika republike pa je dobil Milano Boschin, ki se je vrgel v Sočo, da bi rešil prijatelja v nesreči, čeprav je sam bil invalid. Ker je Boschin medtem umrl je nagrado dobila vdova Aurora Paganelli. Uredništvo in uprava Primorskega dnevnika iz Gorice vabita vse bralce našega časopisa, da se udeležijo tradicionalnega ŽREBANJA nagrad, ki bo v petek, 19. marca, ob 17.30 v mali dvorani Kulturnega doma v GORICI. MHMiMiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiuiHiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiitiiiHtmmMMiiiiimim ZBOROVANJE KOMUNISTOV V TRŽIČU Po sodbi KPI deželni odbor ukinja delovna mesta Alternativni predlog za Detroit V nedeljo Chiaromonte v Tržiču VSE PREPARATE priznane kozmetične tvrdke HANORAH dobite tudi pri Kozmetiki 90 — Opčine Narodna ulica 120. DIPLOMIRANA pedikerka nudi u-sluge. Telefonirati ob urah kosila na štev. (040) 212387. V GORICI v Škabrijelovi ulici štev. 52 je odprla trgovino oblačil Mir-yam Komel. Obiščite jo, morda ZLATARNA URARNA «Svizzera» di A. Sorace DOXA nat/Mk TRST UL S. S P I R I D I O N E 12 Tel. 60-252 Komunisti zaposleni v tovarnah so v soboto zborovali v Tržiču. Poglavitni cilj tega zborovanja je bila želja, razkriti vzroke sedanje težavne gospodarske krize, predvsem pa poiskati zdravilo. Shod, ki so ga imeli v Palazzetto Veneto, je odprl pokrajinski tajnik stranke Renzo Redivo, položaj v industrijskih obratih v Posočju pa je osvetlil član deželnega tajništva stranke Tullio Paiza. Pri tem je Paiza obtožil deželni odbor Furlanije - Julijske krajine, da ima za cilj zapiranje obratov in znižanje števila delovnih mest. S tem ustvarja vedno bolj dramatičen in vedno bolj napet družbeni položaj. Paiza je predlagal, naj za podjetje Detroit, ki so ga poslali v likvidacijo, poiščejo alternativno rešitev. Po sodbi komunistične stranke naj bi alternativna rešitev obstajala v konzorciju, ki bi ga sestavljali delavci tega kolektiva, vsedržavne zadruge in pa deželna finančna družba. Gospodarski problemi naše dežele, ne samo Gorice, ampak tudi Trsta, so v zadnjem času v žarišču zanimanja italijanske vlade. Ni zgolj naključje, da je prišlo v našo deželo več vplivnih ministrov, ki so si v pogovoru s predstavniki dežele in strank ustvarili sliko položaja in bodo vsak v svojem resorju poskušali poiskati ustrezne rešitve. Poglavitno gibalo teh potovanj so spomladanske upravne volitve v Trstu, nad katerimi kot Damoklejev meč visi grožnja Liste za Trst. Odvzeti manevrski prostor in možnost demago-škega izkoriščanja tržaških gospodarskih in političnih vprašanj za izo-lacionistične in konservativne cilje Liste za Trst je slej kot prej naloga vseh demokratičnih sil, če nočejo Trst in z njim tudi druga deželna območja in zlasti Goriška pasti v še hujšo krizo. Ta problema- tika bo predmet poglobljene razprave komunistične stranke na shodu, ki ga bo priredila v nedeljo v Tržiču, na katerem bo spregovoril od govoren za gospodarska vprašanja v vsedržavnem tajništvu KPI Chiaromonte. Posekati okužena koruzna stebla 13.000 skladb v arhivu «Seghizzi» Na sedežu goriškega Pevs'{®^ društva «Seghizzi», ki je sicer bo znan kot prireditelj vsakoletneg mednarodnega tekmovanja pevs*8 zborov, imajo zelo bogato zbirko F srni za pevske zbore. V nekaji *e so zbrali več kot 13.000 skladb pevske zbore, ki so delo nad L avtorjev. Na razpolago imajo sklai8 be avtorjev in narodne glas, vseh krajev sveta. Zbrali so jih za letom ob priliki goriških medn8 rodnih tekmovanj. Marsikomu ni lo znano, da imamo v Gorici ta bogato zbirko skladb za Pevs zbore. Zanimiv tečaj o umetnostni zgodovini Pokrajinska uprava je poL , zanimiv tečaj o umetnostni ... obudil* . igo*’,' pOSOCJ* Delavci Detroita na tržiških ulicah Na glavnem trgu v Tržiču je bila Včeraj zjutraj demonstracija delavcev tovarne Detroit, ki je od ponedeljka zaprta. Delavci so se sešli z županom Blasigom. Domenili so se. da bo sklical v najkrajšem času vse župane tržiškega območja. Župan je tudi bil solidaren z delavci in zagotovil svoje posredovanje na deželni vladi ter dejal, da je treba proizvodnjo v tovarni obnoviti čimprej. vini, v katerega so poleg - — , vključili še druge kraje v naši želi. Predvidenih je pet izletov. „ katerih bodo strokovnjaki prika tečajnikom največje umetniške si ritve pri nas, pa tudi v Vidmu i . Trstu, če so v kakršnikoli P°JZ j, s Posočjem. To nedeljo se bodo 8.30 izpred avtobusne postaje P**: jetja APT odpeljali dopoldne v glej, popoldne pa v Gradež. Nas njo nedeljo je na vrsti Čedad- . aprila popoldne Trst, 16. apru8 *V: poldne Gorica in 18. aprila ZJU pa Videm. Prijave sprejemajo v P' krajinskem muzeju na Kornu. Županstvo obvešča vse kmetovalce, ki so pridelali koruzo, da morajo do 15. aprila uničiti ali zažgati ali pa uporabiti kot steljo vsa koruzna stebla, ki so okužena z zaje-dalcem. Stebla je potrebno odrezati prav pri koreniki, tako da po opravljenem delu ne bo iz zemlje štrlelo več nobeno steblo. Kdor ne bo spoštoval odredbe, bo kaznovan. Prednostne lestvice za ljudska stanovanja v Doberdobu in Medei Vodstvo zavoda za ljudske hiše v Gorici (IACP) obvešča zainteresirane, da je bil v ponedeljek razpisan natečaj za ljudska stanovanja v občinah Doberdob in Medea. Gre za sestavo prednostne lestvice za stanovanja, ki bi se izpraznila ali ki bi jih zgradili na novo. Prošnje morajo zainteresirani poslati na IACP v Gorici, Ul. Pitteri 4, najkasneje do 14. maja 1982. Prošnje morajo biti napisane na posebnih obrazcih, ki jih je moč dobiti v pisarni IACP ali na županstvih. V tajništvu IACP, ki je odprto vsak dan, razen sobote, od 10. do 12.30, dajejo vsa potrebna pojasnila zainteresiranim. Brez elektrike jutri v Štandrežu Mestno podjetje obvešča 13 interesirane prebivalce in dfU" ge uporabnike, da zaradi nujni izpopoinitvenih del, jutri, v c trtek 18. marca, med 13.30 > 16.30, ne bo električnega tokaj nekaterih predelih štandre*® in sicer v ulicah Natisone, M8' tajur, Montello, sv. Mihaela ( Eurocolor, Zulli, Nova Adam. Genimpex in obrtnih delavnica na tem področju. IN ZAPRTA ULICA TABAI Goriška občina obvešča tudi. d® so zaradi nujnih del na želez11 ški progi zaprli vsakemu Pr metu Ulico Tabai. Zaprta najbrž osem dni. • Na pobudo javnega večnamenskega kulturnega centra iz Ronk bodo v kinodvorani Principe v Tržiču pričela danes zvečer predvajati ciklus fantastičnih filmov. IIMIIIIIIIMIIIIUMIMUlllllMIIHIIUUIIIIIIHIIItlltMMIIlUimillllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHMlIiliimilflllMMltltll Smrtna nesreča delavca v tržiškem pristanišču V tržiškem pristanišču Portorose-ga se je včeraj zjutraj pripetila nesreča na delu, ki je terjala smrtno žrtev. Ponesrečil se je 33-letni Flavio Gelsi iz Tržiča, Ulica Duca d'Aosta 12. Bil je zaposlen v pleskarskem podjetju Giordana Maniš, ki opravlja v teh dneh nekatera obnovitvena dela na panamski ladji Apex, ki je zasidrana ob doku tržiškega pristanišča. Pokojni Gelsi je bil na premičnem odru ob ladijskem boku. Iz še neznanih vzrokov se je oder pričel gugati in Gelsi je izgubil ravnotežje ter padel v vodo. Iz nje so ga kmalu potegnili ljudje, ki so vozili tam mimo z neko barko. Z zasebnim avtomobilom so ponesrečenca prepeljali v tržiško bolnišnico, a med potovanjem je izdihnil. Da bi ugotovili vzroke nesreče bodo v bolnišnici napravili obdukcijo. Pokojnik je bil poročen, z dvema otrokoma. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go-rid dežurna lekarna Alesani, Ul. Carducci, tel. 84268. Kino tcmP0 Coricu VERDI 18.00-22.00 «Anni di P‘°^ bo*. Barvni film. i CORSO 18.00-22.00 «La časa stj* ta*. R. Pozzetto, G, Guida. P . ni film. , tt VITTORIA 17.00-22.00 «La Pl^r del sesso caldo*. Prepovedan dini • pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 «H delle mele*. PRINCIPE «1 7 navigatori dello »r zio*. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00 - 20.00 «Terror expie,S Ameriški film. p SVOBODA 18.00-20.00 »Glorija*-meriški film. lil£!oSlo- DESKLE 19.30 »Dorotej*. Jug vanski film TB*1^ DEŽURNA LEKARNA V Danes ves dan in ponoči J* ' «en«siiKi,l,liaU,l,,,,i|liill,l,l|l|||«iililillaial||l|||iilliiMHiBliiiiiliiiiliiii>iilllMliai«tlWiMi>iiilll**v*iil«iili««*iia>illiii««iiiiliiiii>*>*>iiii>iii*<>l*aaa>l>>**aBaa*v>>BlalBIIB*aiaa>**l*a4aaBaa'l*t* NOGOMET V ČETRTFINALU POKALA PRVAKOV £ zvezda le korak do polfinala Beograjčani bodo danes igrali doma proti Anderlechtu, potem ko so v gosteh izgubili le z 1:2 - V pokalu UEFA Radnički pred zelo težko nalogo Za današnje povratno srečanje (pričetek ob 16. uri) četrtfinala pokala prvakov med Crveno zvezdo in Anderlechtom je v Beogradu zanimanje izredno. Na tribunah beograjskega stadiona danes ne bo praznega mesta. Beograjčani so v prvem srečanju v Bruslju izgubili le z golom razlike in povrhu še z dokaj «ugodnim» izidom 1:2. Crveni zvezdi torej danes zadostuje zmaga z 1:0 za uvrstitev v polfinale. Ta izid, pa tudi še izdatnejša zmaga, je za Beograjčane povsem dosegljiv, saj bo tokrat v moštvu jugoslovanskih prvakov zopet igral Vladimir Petrovič, ki si je povsem opomogel po poškodbi, kar je tudi dokazal v prvenstvenih nastopih. Sicer pa vse moštvo v zadnjih časih igra dokaj zanesljivo. Žal. pa bosta v tem srečanju odsotna poško- lUiitiiiiiiiiiitiiiiiiimMiiiiiiiiiiittiiftiiMiiiiiiiiiitiiitttiiiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiMfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiii SMUČANJE V BAD KLEINKIRCHHEIMU Obeta se napet boj Za točke veleslaloma se bosta borila predvsem Stenmark in Ph. Mahre Olympia — Italcantieri (2:15, 15:0, 12:15) OI,YMPIA: Cotič, Špacapan, Pod-veršič, Marassi, Velušček, Devetak, Brešan D. in I., Contin, Bertolini, Rogelja, Humar. Prvenstvo »under 15» se je komaj začelo. Igralci 01ympie, ki so šele na začetku odbojkarske poti, so tek-na skupni lestvici, v j mo nerodno izgubili. Prvi set so ...........gladko izgubili. V nadaljevanju so igrali bolj sproščeno, saj niso prepustili nasprotniku niti točke. V odločilnem setu so vodili vse do 12. točke, ko je nastopila trema in so tako prepustili zmago nasprotniku. Marko BAD KLEINKIRCHHEIM — Danes bo v tem kraju (v okviru tekmovanja za svetovni pokal) veleslalom, ki bo vsekakor potekal v znamenju dvoboja med Stenmarkom in Philom Mahrejem. Američan je sicer že osvojil svetovni pokal, mrtvi tek pa se nadaljuje v veleslalomu, kjer imata oba velika tekmeca po 100 točk in je torej vprašanje končnega zmagovalca še povsem odprto. Do konca svetovnega pokala manjkata le še dva tedna in tako je Priložnosti za zbiranje točk le še dva tedna in tako je priložnosti za obiranje točk le še malo: poleg te v Bad Kleinkirchheimu še v Kranjski gori in pa v zadnjem dnevu (ko bo na sporedu zaključni akt v San Sicariu in Montgenevru). Stenmarkov cilj je osma zaporedna zmaga v Veleslalomskem svetovnem pokalu, torej dosežek, ki ga bo le težko kdo Ponovil, Ph. Mahre pa si je zadal 2a cilj «en plein*. namreč kar tri Prva mesta; na s . slalomu ter veleslalomu. V slalomu Ima namreč pet točk prednosti. Zato lahko pričakujemo v preostalih nastopih svetovnega pokala, s tem pa tudi v današnjem, res oster boj, ki bo pripravil ljubiteljem smučanja zvrhano mero športnega u-žitka. Seveda, pa nikakor ni rečeno, da sta trenutno le ta tekmovalca, ki mhko posegata po najvišjih mestih. Tu so še Jugoslovani, Avstrijci, Švicarji, Italijani in morda še kdo, ki lahko dokaj enakopravno posežejo v boj za točke na vrhu lestvice, predvsem pa ne smemo spregledati Phi-lovega brata Steva, ki je skupno z bratom osvojil vse veleslalome te sezone, razen onega v Aprici (Ga-spoz) in v Cortini (Strel). Možnosti je torej mnogo. ODBOJKA V RAZNH LIGAH Danes in jutri zaposlenih več naših šesterk Danes in jutri bodo naše šester-8e odigrale nekaj prvenstvenih tekem. V ženski D ligi (skupina za ob stanek) bosta Sloga in Inter 1904 j2 Trsta igrala zaostalo tekmo 3. hula. Slogašice so po dveh tekmah ®’Cer še nepremagane in na vrhu 'estvice, toda stanje v skupini je ^redno izenačeno. Tekma bo pri Banih ob 19.30. y 1. moški diviziji, bo v skupini B drevi 9 kolo. V dolinski občinski telovadnici se bosta spopri Jela VM in Bor, Kras pa bo gostil v novi telovadnici v Repnu skrom-bo šesterko Nuova Pallavolo iz trsta. V obeh srečanjih so sloven aai odbojkarji nesporni favoriti. V B°lini se bo tekma pričela ob 17.30, v Repnu pa ob 20.30. V 1, ženski diviziji bo drevi ob 20.30 Breg gostil moštvo Pallavolo 11 Trsta, ki je v prvem delu prven- stva premagal Dolinčanke s 3:0. Izredno izenačen dvoboj se obeta jutri med neposrednim obračunom Volley 80 Duke in Kontovelom, ki ima enako število točk in prvi spopad se je končal šele po petih setih igre v korist Kontovelk. Srečanje se bo igralo v telovadnici šole Volta s pričetkom ob 19.30. (G. F.) OLYMPIA V LIGI «UNDER 15» Davek neizkušenosti dovana Boško Djurovski in Janjanin. Prav Boško Djurovski je v prvem srečanju v Bruslju igral odlično in je tudi dosegel izredno lep zadetek. Beograjčani so se za današnje srečanje temeljito pripravili, saj se zavedajo, da jih čaka izredno težka preizkušnja. Belgijski prvak je namreč odlično moštvo, ki uspešno igra tudi v gosteh. To pa so varovanci jugoslovanskega trenerja Iviča dokazali tudi v osmini finala, ko so zasluženo izločili moštvo Juventusa. Radnički — Dundee United Še pred težjo nalogo bo danes v povratnem četrtfinalnem srečanju pokala UEFA Radnički, ki bo v Nišu igral proti škotskemu moštvu Dundee United. Varovanci trenerja Dušana Nenkoviča so namreč v prvi tekmi izgubili z 0:2 in težko je verjeti, da bodo lahko nadoknadili to razliko. Na dlani pa je, da so niški nogometaši v tem pokalu doslej poskrbeli za prave čudeže in zato ni izključeno, da bodo tudi danes poskrbeli za nov podvig. Glede na prvo tekmo bosta v niški ekipi zopet igrala- branilec Gavrilo-vič in napadalec Stojilkovič. Tekma se bo pričela ob 15. uri. POKAL PRVAKOV (Povratne četrtfinalne tekme) • C. ZVEZDA BEOGRAD (Jug). Anderlecht Bruselj (Bel.) (1:2) • Aston Vlila' (Angl.) - Dinamo Kijev (SZ) (0:0) • Bayern Miinchen (ZRN) -Universitatea (Rom.) (2:0) • CSKA Sofija (Bol.) - Liverpool (Angl.) (0:1) POKAL POKALNIH PRVAKOV (Povratne četrtfinalne tekme) • Eintraeht Frankfurt (ZRN) - Tottenham (Angl.) (0:2) liinliiiiiiiiiiiililtiniiiuitiiMiiMiiifiiiitmininiiiinii Dinamo Tbilisi (SZ) - Legia Varšava (Pol.) (1:0) Porto (Port.) - Standard Liege (Bel.) (0:2) Barcelona (Šp.) -Lokomotiv Leipzig (NDR) (3:0) POKAL UEFA (Povratne četrtfinalne tekme) RADNIČKI NIŠ (Jug.) -Dundee United (škotska) (0:2) Kaiserslautern (ZRN) -Real Madrid (Šp.) (1;3) IFK Goteborg (Šve.) -Valencia (Šp.) (2:2) Neuchatel Xamax (švi.) -Hamburger (ZRN) (2:3) V oklepaju izidi iz prvih srečanj Od 4. do 8. maja bo v Rimu veliko mednarodno konjsko tekmovanje, katerega se bo letos udeležila tudi Jugoslavija. Skupno bo nastopilo osem reprezentanc. VČERAJ NA TISKOVNI KONFERENCI NA SEDEŽU PLANINSKEGA DRUŠTVA CAl «Turno smučanje brez meja» Pomembna mednarodna prireditev, ki bo trajala kar dva meseca (od 20. marca do 23. maja) ■ Sodelovala bo tudi Planinska zveza Slovenije Včeraj je bila na sedežu planin-skega društva Club Alpino Italiano (CAI), tržaška sekcija »XXX. ot-tobre*, tiskovna konferenca, na kateri so predstavili javnosti dolgi pohod turnega smučanja, imenovanega «Sci alpinismo senza frontie-re» (Turno smučanje brez meja). To je pomembna mednarodna športna Drireditev. ki bo trajala kar dva meseca (od 20. marca do 23. maja), prireja pa jo osrednje planinsko društvo iz Italije, točneje raz ni njeni odseki, predvsem iz Pordenona. Pri tem pa sodelujejo avstrijska, nemška, švicarska in francoska planinska društva, na začetnem delu pa predvsem Planinska zveza Slovenije s pobudniki Petrom Sokličem, Mirkom Fetihom in Borisom Rupnikom na čelu. Monumentalnost te manifestacije dokazuje že dejstvo, da je razdelje na kar na 120 etap. ekipe turnih smučar.jev pa bodo delovala v izmenah, kot v štafeti. Posamezne e-kipe bodo štele 12 smučar .jev, od katerih bo šest domačih in šest tujih. Kot že rečeno, se bo pohod začel 20. marca, ekipe pa bodo obenem startale z vzhoda iz Trsta od koder se bodo z osebnimi avto mooili podale najprej v Ljubljano, nato pa še v Bohinj, kjer se bo preko Komne začel pravi turni smuk, z zahoda pa iz Nice. Po dolgih štafetnih etapah se bo pohod končal v sredini maja na prelazu Sv. Gotarda v Švici, kjer se bodo obe ekipi srečali. Udeleženci tega turnega smuka se bodo skupno povzpeli kar na 56 tritisočake ter na sedem štiritisočake, od katerih bi omenili Mont Blanc, Monte Roso, Monviso in druge. Po koncu te izredne manifestaci- ■iiiii n i mi 11 iiiiiiiiuii 11 im 11111111111 iiiii n imiim iiiiii milil n im 111111111 iti iiiiiiiiin min m lunin mil min um iiiiaam milili n n m mi umi mm tu iiiiiiiiiiiiiiiiiii n min V PONEDELJEK V BOLJUNCU ZANIMIV SEMINAR KPI Šport kot družbena storitev za vse V razpravo je posegel tudi sen. Canetti - Posegi predstavnikov slovenskih društev - KPI se zavzema za konkreten razvoj športa 1:2 Pester spored po TV Koper Današnji športni spored po TV Koper bo zelo pester. Na sporedu bodo namreč kar štirje dogodki iz evropskih nogometnih pokalov in smučanja za SP. 14.55 — neposredni prenos nogometne tekme pokala UEFA Radnički - Dundee United 18.00 — moški veleslalom za SP 20.30 — neposredni prenos nogometne tekme pokala prvakov Aston Villa - Dinamo Kijev 22.15 — posredni prenos nogometne tekme pokala prvakov Crvena zvezda - Anderlecht Kako gleda KPI na športno problematiko na Tržaškem in v vsedržavnem merilu nasploh? Kaj ukreniti, da bi šport zaživel kot prava kvaliteta, ki ima v družbi nesporen pomen? Kako priti do prepotrebnih objektov in struktur, ki bi omogočile zdravo motorično dejavnost mladine? To so bila nekatera vprašanja, na katera so skušali odgovoriti športni operaterji in predstavniki KPI. ki so se zbrali v ponedeljek v gledališču «France Prešeren* na seminarju, ki je obravnaval šport na Tržaškem. Seminar je priredila tržaška avtonomna federacija KPI, na njem pa so sodelovali, poleg predstavnikov raznih italijanskih in slovenskih športnih društev ter športnih organizacij, tudi sen. Ne-do Canetti, odgovoren za šport v KPI. in ostali komunistični predstavniki Franco Del Čampo, Gallia-no Donadel in Stelio Spadaro, ki je seminar vodil. Uvodni referat je imel Del Čampo. Govoril je o športu na Tržaškem v družbi in v ustanovah Najprej se je govornik zaustavil ob 1IIIIIIUMIIIIIMIIIIII»>HIII*»ll,lllll,l,,,l,,llill,>MI",*all*tUHIIIIIIIIIUIIIIUHHIIIIUIIIIHIIUIHIIIlllHHIMIIIIHmillllllllimilHIIIIIIHIItimillmilllllllllllllllllllMllllllli NAJBOLJŠIM UDELEŽENCEM SMUČARSKEGA PRVENSTVA SLOVENSKIH ŠOL Priznanja na poklicnem zavodu «J. Stefan» Ravnatelj Rudež je nagradil najuspešnejše udeležence smučarskega prvenstva slovenskih šol s Tržaškega, ki je bilo v Ravasclettu V prostorih poklicnega zavoda »Jožef Stefan* v Trstu je bilo včeraj nagrajevanje udeležencev letoš njega smučarskega prvenstva slovenskih šol na Tržaškem, ki je bilo pred dnevi v Ravasclettu. Pri reditve se .je udeležilo veliko število osnovnošolske, nižješolske in višješolske mladine, prisotni pa so bili tudi mnogi profesorji in ravna teljt. Ravnatelj Pino Rudež je v ime nu organizacijskega odbora, t.j. poklicnega zavoda, pozdravi) vse prisotne ter nanizal nekaj priložnostnih misli, med katerimi je bila zlasti poudarjena želja, da bi to tekmovanje postalo tradicionalno. Sledilo .je razdeljevanje številnih nagrad. Vse šole so prejele diplomo. najboljše pa tudi pokale. Z diplomami so bili nagrajeni tudi najboljši posamezniki. Za posebno nagrado je poskrbel naš znani slikar Milko Bambič, ki .je vsakemu zmagovalcu narisal portret. Po nagrajevanju so se prisotni zbrali ob prigrizku na pomenku in si izmenjali poglede na to prireditev, ki .je v besedah vseh dobila priznanje. Prav zato je bila tudi splošna želja, naj bi s to prireditvijo, razširjeno še na Goriško, na dal.jevali tudi v naslednjih letih. Ob nagrajevanju 1. smučarskega prvenstva slovenskih šol se poklicni zavod »Jožef Stefan* zahvaljuje za podarjene pokale naslednjim ustanovam in dru štvom: TKB, Hranilnica in posojilni ca na Opčinah, hranilnica in posojilnica v Nabrežini, ZSŠDI, SPDT, SK Devin, ŠD Mladina. Primorski dnevnik, revija Pa stirček, revija Galeb in letovi-ščarska ustanova Ravascletto. odnosu med športom in politiko, ki je že sam na sebi težaven, sai prevladuje mnenje, da šport s politiko nima česa opraviti. Vsekakor pa bi kazalo to mnenje popraviti, saj se morata tudi šport in politika dopolnjevati in športniki naj direktno vplivajo na poli tike, naj jim narekujejo, kako ures ničiti načrte za gradnjo prepotrebnih objektov. Nato se je Del Čampo usmeril v razmišljanje o športnih strukturah v Trstu Trst je glede tega med zadnjimi v Italiji, brez dvoma pa zadnji v deželi. Temu je seveda krivo napačno u-pravljanje mesta v zadnjih ielih, ko so občino vodili krščanski demokrati in nato melonarji. Seveda pa je treba veliko delati predvsem za amaterski šport in zagotoviti vsem športno udejstvovanje. KPI gleda na to problematiko trezno in ničesar ne obljublja, vendar vabi vsa športna društva k sodelovanju da se izdelajo skupni predlogi, ki jih bo treba n^to uresničiti. Galliano Donadel pa je govoril predvsem o pomanjkanju športnih objektov v Trstu. Medtem ko okoliške občine dosledno in dobro skrbijo za šport, pa tega ne moremo trditi za tržaško, ki vprašanje zanemarja. Donadel je navedel tudi nekaj predlogov, ki bi jih bilo treba uresničiti, da se Tržačanom za gotovijo ustrezni pogoji za njihovo športno aktivnost. Sen. Canetti seveda ni mogel govoriti o športni problematiki Trsta, zato pa .je podal nekaj smernic. katerim sledi KPI na vsedržavni ravni oziroma športno politiko partije, ki hoče uresničiti načelo: «Šport kot družbena storitev za vsakogar*. Sledila .je precej dolga razprava, v katero so posegli številni prisotni, med njimi tudi predsednik pokrajinskega odbora CONI Fellu-ga. Pobudo KPI za sklicanje seminarja so ocenili za pozitivno ter naglasili, naj komunisti še naprej tako tenkočutno delajo za razvoj športa v Trstu. Seveda, seminar ni mogel obiti slovenske športne problematike. O tem sta spregovorila Tamara Blazina in arh. Mitja Race Blažinova .je orisala športno udejstvovanje Slovencev na Tržaškem ter tudi kritično spregovorila o pokrajinski stvarnosti, ki nima posluha za slovenski šport, medtem ko je Race posredoval izkušnje «ftportne šole — Trst* pri ŠZ Bor ter naglasil, da je treba iskati predvsem povezav s šolo oziroma šolsko strukturo. Prisotne je pozdravil tudi dolinski župan Edvin Švab. Ponedeljkov seminar KPI o športu je pokazal, da je vprašanje zelo občuteno in da si prav komupisti prizadevajo za vsesplošni športni razvoj, na zdravih temeljih, v po- krajinskem, deželnem in vsedržavnem merilu. Seminar je bil tudi priprava na deželno konferenco o športu, ki bo 26. t.m v Pordenonu. fmč’' KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO POM — Dom 77:66 (40:30) DOM: Mauro Dornik 13, Košuta 2, Semolič 18, Prinčič 10, Ziani 11, Čubej, Nanut, Ugo Dornik 15, Hvalič 8. Domovci so v tretjem povratnem kolu promocijskega prvenstva gostovali v Tržiču proti močni peterki POM, ki je trenutno na četrtem mestu skupne lestvice. Našim fantom ni uspel podvig, saj so v obrambi igrali preveč nezbrano, da bi lahko ogrožali nasprotnika. Kljub temu pa so v napadu prikazali res učinkovito igro in so v prvi polovici prvega polčasa popolnoma nadigrali domačine, žal, pa je v nadaljevanju srečanja Ber-gočevim varovancem zmanjkalo zbranosti prav v obrambi, ko so nasprotniki nemoteno zadevali koš. je bodo organizatorji zbrali nabran material in izkušnje, ter iz tega pripravili zajetno publikacijo o prehojeni vezni turnosmučarski poti, ki naj bi bila eno izmed prvih, prav gotovo pa najdaljša tovrstna pot v Evropi. Od tu zanimanje francoskih in celo nemških specialistov na tem področju. Taka manifestacija naj bi nato postala tradi cionalna ter tako povezovala ljudi in udeležence iz več držav, ki pač povezujejo alpski lok. Skupno naj bi se pohoda udeležilo kakih 150 Konec tedna v dijaškem domu Seminar za zamejske športne delavce Zveza telesnokulturnih organizacij Slovenije prireja s sodelovanjem Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in s Koroško športno zvezo seminar za zamejske športne delavce, in sicer v soboto, 20.. ter nedeljo, 21. t.m., v prostorih tržaškega dijaškega doma. Program: SOBOTA, 20. MARCA 14.30: shod udeležencev seminarja; 15.00: »Narodnostni trenutek pri vodstvu slovenskega športnega društva* — predava dr. Odo Kalan; 17.00: »Gospodarski pristop pri vodenju društva* — okroglo mizo vodi Franko Vitez; NEDELJA, 21. MARCA 9.00: »Organizacija vrhunskih prireditev ter športnih manifestacij* — predava Zoran Na-prudnik; 11.00: »Osvetlitev lika sodobnega managerja ter ostalih funkcij v društvenem odboru* — predavata Zoran Naprudnik in prof. Ivan Peterlin. smučarjev, vpišejo pa se lahko tudi sproti, dovolj je, da prej dokažejo svoje znanje. Glede slovenskega dela bo ta v štirih dneh obredel Komno, Krn, Bovec ter se preko Prevale podal na italijansko ozemlje. Tu se bo zadržal kakiK deset dni (od 23. marca do 4. aprila), ter se nato podal v Avstrijo in končno v Švico. Skupno bodo udeleženci presmučali kakih 2000 kilometrov. Za italijanski del poti je najbolj zaslužen državni smučarski inštruktor Giancarlo Del Zotto iz Pordenona, ki .je to pot tudi predstavil na tiskovni konferenci, (dj) iiiiiiiititimiMimiiitiHMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiituiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiHiiiiiiiuuiiimiHimiimii KOŠARKA V PRVENSTVU «PR0PAGANDA> Kontovelci presenetili Doma so premagali moštvo Grandi Motori - Poraz Bora Kontovel — Grandi Motori 86:84 (38:35) KONTOVEL: Kompare 3, Terčon 34, Venier 8, Sterni 25, Pertot, Husu Gruden 4, Cingerla 10, Florjančič 2. V dokaj napetem in razburljivem srečanju so Kontovelci proti moštvu Grandi Motori tesno, toda zasluženo zmagali. Tekma se ni pričela najbolje za Kontovelce, ki pa so si nato opomogli in na koncu le obdržali tesno prednost in zasluženo zmagali. Za ta uspeh gre pohvaliti vso Kontovelovo ekipo. (Ašo) Inter Milje — Bor 36:35 (27:18) BOR: Kovačič 4, Žetko 6, Ba-rut, Lippolis L. 8, Lippolis P. 1, Barini, Civardi 9, Mosetti 7, Bu-rolo, Vodopivec. Borovci so po zelo slabi igri izgubili proti miljskemu Interju s točko razlike. »Plavi* so igrali vse preveč nesproščeno in živčno proti slabim nasprotnikom, poleg tega so zagrešili vrsto naivnih napak. Na žalost moramo zabeležiti še enkrat nešportno ravnanje nekaterih Borovih igralcev, ki so lastne napake pripisali sodniku. (Cancia) Zadnje kolo Drevi in jutri bo na sporedu zadnje kolo prvega dela prvenstva »propaganda*. Borovci se bodo na domačem igrišču pomerili z Inter-jem 1904, Kontovelci pa bodo jutri gostovali v Skednju, kjer bodo igrali proti domači Servolani. SPORED 13 KOLA Ferroviario - Libertas; Bor - Inter 1904 (danes ob 16.30 na stadionu 1. maj); Ser volana - Kontovel (jutri v Skednju); SGT - Ri-creatori; GMT - Don Bosco A. KADETI Inter 1904 - Bor 82:51 (38:23) BOR: Tremul 12, Vascotto, Tavčar 1, Komar, Žerjal 3, Volk, Semen 6, Furlan 14, Maver 14, Dev-čič 1. V okrnjeni postavi so borovci visoko klonili tržaškemu Interju, ki je tokrat uvrščal tudi visokega centra Lorenzija. Naši se proti nasprotnikom tokrat res niso znašli, poleg tega pa so bili zelo nezanesljivi pri metu na koš. V Borovih vrstah je bolje igral le Furlan. (Cancia) vič), Mi. Gojča (v d.p. Tome), Ma. Gojča, Pečar, R. Milkovič, Križman-čič. »Zeleno-rumeni* so se takoj po sodnikovem začetnem žvižgu odločno podali v napad, a so si zapravili vrsto ugodnih priložnosti. Nasprotno pa je domača ekipa spretno izkoristila svoje. V drugem polčasu so gajevci zaigrali nekoliko bolje in so tudi zmanjšali rezultat s Pečarjem, ki je preigral nekaj igralcev in lepo zatresel nasprotnikovo mrežo. Gajevci so tudi tokrat igrali daleč pod svojimi sposobnostmi in so zasluženo izgubili. E. P Kras - Fortitudo '1:4 (1:1) KRAS: Peric. Dol.iak, Igor Purič, Škrk, Drago Purič, Pascutti. Castel-lani, Terčon, Colja. Bullo, Šuc, 13 Klavdij Purič. Kras bi kmalu poskrbel za presenečenje. SoMdni Fortitudo, ki je že premagal Kraševce z 8:0 v prvem delu prvenstva, se v Repnu ni preveč izkazal. Kras je bil namreč večji del tekme boljše moštvo in je vodil z 1:0. vse do zadnjih minut prvega polčasa. Gol si je branilec gostov zabil sam. po strelu Castel-laniia. «Rdeče-beli» so igrali eno svojih boljših tekem, toda v nadaljevanju so imeli res smolo. (R.B.) IZIDI Kras - Fortitudo 1:4; Zaule - Gaja 2:1; Campanelle - Chiarbola 3:2. LESTVICA Campanelle 33; CGS 30: Olimpia 29; Fortitudo 27: Roianese 22: S. Andrea in Montebello 20; Gaja 13; S. Vito 12; Blue Star in Chiarbola 10; Kras in Zaule 8; SL FY 7 NAJMLAJŠI Olimpija — Zaria 0:0 SKUPINA B ZARJA: Milani: Renar, Leban; R. Kalc. Kralj, Ražem; Carli, Hlabjan, A. Kalc, Žagar, Gregori (Družina, Kokoravec, čuk). Čeprav so zasluženo osvojili točko, so mladi nogometaši Zarje igrali e-no svojih najslabših tekem. Kot o-pravičilo naj povemo, da so fantje zadnje čase malo trenirali, zadnjo prvenstveno tekmo pa so igrali kar pred mesecem dni. (B) IZIDI 20. KOLA CGS - Roianese 2:0; Portuale -Montebello 1:0; Olimpija - Zarja 0:0; S. Sergio - S. Andrea 0:5; Super-caffč - Blue Star 1:2; Primorje -Triestina 0:6. LESTVICA Blue Star in Supercaffe 24; Triestina 23; Portuale in S. Andrea 22; Montebello 21; Roianese 19; CGS 14; Olimpia 13; S. Sergio 8; Primorje 6; Zarja 5. A skupina IZIDI Zaule - Chiarbola 0:4; Domio -Giarizzole 0:2; Campanelle - Breg 1:1; Fortitudo - Costalunga 1:0; S. Vito - Ponziana 2:1. LESTVICA S. Vito 27; Giarizzole 25; Costalunga 24; Breg in Campanelle 21: Fortitudo 18; Chiarbola 12; Domio in SL FY 11; Ponziana 7; Zaule 3 točke. CICIBANI A skupina IZIDI Soncini B - Domio 1:1; Ponziana - Fortitudo 2:1; Breg - Zaule A 0:2; Muggesana - Chiarbola A 0:1. LESTVICA Chiarbola A 20; Muggesana 19; Zaule A i4; Fortitudo 11; Domio in Ponziana 10; Soncini B 9; Costalunga 8; Breg 2 točki MLAJŠI CICIBANI IZIDI Soncini - Breg 6:2; SL FY - Opicina 4:0; Ponziana - Chiarbola 8:0; Campanelle - CGS 2:1; S Andrea -Dcmio 1:3; Inter SS - S. Giovanni 1:4. LESTVICA Ponziana 24; Soncini 23; Domio 18, S. Giovanni 15; Chiarbola 13; SL FY 12; Fortitudo in CGS 9; S. Andrea 8; Campanelle 5; Inter SS 4; Breg in Opicina 3 točke. | »w.v>»v v; v MK " OBVESTILA ŠD Breg priredi v nedeljo, 21. t.m., avtobusni izlet na Nevejsko sedlo ob priliki smučarskega tekmovanja, ki ga organizira SPD Gorica. Odhod iz Doline ob 5.45, iz Boljnnca ob 6. uri in iz Boršta ob 6.15. * * * SPDT vabi smučarje v nedeljo, 21. marca, na tekmovanje «Kanin 82» na Nevejskem sedlu. Vpisovanje za avtubus na sedežu ZSŠDI še danes, 17. t.m. ŠD Mladina — smučarski odsek priredi v nedeljo, 21. t.m. avtobusni izlet na Nevejsko sedlo ob priliki smučarskega tekmovanja, ki ga organizira SPD Gorica. Vpisovanje pri odborniku Taucerju na Opčinah — tel. 212936 In pri odbornici Silvi v trgovini »Pri kostanju* v Križu. Odhod z Opčin izpred Central bara ob 5.45 in ii Križa izpred spomenika ob 6. uri. » • * Občni zbor SPK ČUPA Slovenski pomorski klub ČUPA iz Sesljana sporoča, da bo 10. REDNI OBČNI ZBOR v petek, 26. marca 1982, ob 20. url v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ulici sv. Frančiška, 20 v Trstu. DNEVNI RED: Poročila predsednika, tajnika in blagajnika Poročilo nadzornega odbora Razrešnica Razno Vabljeni so vsi člani, da M občnega zbora polnoštevilno udeležijo. OiBOK Uredništvo, uprava, oglasni oddelek VRST, Ul Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270 Podružnica Gorica Drevored 24 maggio 1 Tel, (0481) 83382 (85723) Naročnina Mesečno 8.000 lir — celoletna 59.000 V SFRJ številka 6,00 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 90,00, letno 900.00 din, za organizacije in podietia mesečno 120,00, letno 120o!go! Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 PRIMORSKI DNEVNIK 17. marca 1982 Oglasi Za SFRJ Žiro rotun 50101-603-45361 ADIT — DZS 61000 Ljubl|ana Gradišče 10/11. nad., telefon 223023 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (sir. 1 st„ viš. 43 mm) 32.400 lir. Finančni 1.100, legalni 1.000, osmrtnice po formatu, sožal|a 750 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku v Italiji pri SPI. ■ , .zS.i.LJztt Odgovorni urednik Gorazd vesel m tiske^ ^Trst tožnikov fjeg" ali upravi, iz vseh drugih dežel PRIMORSKE VESTI Prednosti koprske luke za nadaljnjo razširitev KOPER — Ob temeljnih primer jalnih prednostih, ki jih imaio se verno jadranske luke v primerjavi s severnoevropskimi — pol krajša kopenska pot do industrijskih središč na Bavarskem, do Madžarske, Če-hošlovaške, Avstrije pa sploh, in štiri do pet dni krajša morska pot do Severne Afrike. Bližnjega in Daljnega vzhoda — ima koprska luka še eno prednost — prostor za razvoj. Medtem ko se v drugih lukah soočajo s problemom, kje oziroma kam se širiti, tej najmlajši luki s komaj četrtstoletno tradicijo, o tem problemu ni treba posebej razmišljati. Luški rezervat namreč obsega okrog 1600 hektarov površin. od katerih je trenutno izkoriščenih «pozidanih» le tretjina. Hektari površin, ki jih treba še primerno usposobiti, seveda, so luki torej na voljo, ob precej visoki kakovosti storitev, pa tudi karta, s katero je moč «igrati», smelo načrtovati razvoj. Edino slovensko okno v svet .je za Slovenije pomem bnc, tudi zato. ker kolektiv koprske luke s svojimi storitvami zasluži precej dragocenih deviz. Najsevernejša jugoslovanska luka namreč postaja tipična tranzitna luka, v kateri je blago v tranzitu udeleženo že z več kot 50 odstotki. (-ani so v koprski luki pretovorili vsega 2.060.000 ton blaga brez nafte, od tega .je bilo v tranzitu 1.092.748 ton Trenutno je tranzit najbolj intenziven za vzhodnoevropske dežele, med katerimi sta na prvem mestu Madžarska in Češko slovaška s 311 oziroma 209 tisoč tonami raznovrstnega blaga. V Avstrijo oziroma iz Avstrije pa .je prek koprske luke lani potovalo 166 tisoč ton blaga, v oziroma iz drugih zahodnoevropskih držav pa te sko zi luko Koper šlo še 235 tisoč ton blaga. Od 1,57 milijarde din celot nega prihodka koprske luke je bilo lani okrog 35 odstotkov realiziranih v devizah. To ta kolektiv uvršča med pomembne slovenske izvoznike. še zlasti zato. ker gre za več kot 90-odstotni neto devizni priliv. Kot rečeno, sta Madžarska in Češkoslovaška trenutno najpomembnejša »tranzitna partnerja*. Najve č.ji delež v tranzitu imajo umetna gnojila, riž, zmrznjeno piščančje meso in podobno. Tretja dežela, ka tero blagovni tokovi močno vežejo na koprsko luko. je Avstrija ki prek tega pristanišča izvozi največ lesa. precejšen delež pa zavzema tudi kosovno blago v kontejnerjih. Ob tem. ko omeaiamo Avstrijo ne gre prezreti izredno pomembnega projekta, ki ga nameravajo realizirati v tem srednjeročnem obdobju. Gre za premogovni terminal. Ob svetovni energetski krizi namreč v mnogih evropskih deželah intenzivno razmišljajo o uporabi pre nv>ga kot dodatnega vira energije. Ocenjujejo, da bo srednja Evropa v letu 1990 potrebovala do dacnib 10 milijonov ton premoga, ki naj bi ga uvozili iz prekomorskih dežel. Med državami, v katerih se na veliko ukvarjajo s to problematiko je tudi Avstrija in prav pre tekli teden so sc v koprski luki mudili predstavniki energetskega združenja Osterreichisehe Verbunil Gesellschaft z Dunaja in se zanimali za izgradnjo omenjenega ter minala v Kopru. V koprskem za livu že poglabljajo morsko dno, da bi v prvi fazi omogočili pristajali ladjam z 80, kasneje pa tudi s 150 tisoč tonami nosilnosti. Razen tega pa izvajajo tudi pripravljalna zemeljska dela na območju, kjer je predvidena izgradnja terminala. Avstrijci so izrazili željo za dolgoročno sodelovanje, pa tudi za sofi nansiranje izgradnje terminala, v' njem naj bi že leta 1984 pretovorili okrog 1,5 milijona ton premo ga. kasneje pa približno 4.5 mili jona ton letno. Tako za luko kot tudi druge udeležence v transportni verigi (zlasti za železniško gospodarstvo, ki naj bi prevzelo kopenski del transporta oziroma tranzita) to pomeni nov večstomili-jonski devizni posel Po prvih oce nah gre za v prvi fazi več kot 15, v drugi pa nad 50 milijonov dolarjev deviznega prometa. Seveda terminal za premog tako od luke kot prevzemnika blaga kot tudi od železniškega gospodarstva zahteva precejšnje naložbe — okrog 1900 milijonov dinarjev. Usmeritev na razsute tovore je torej ena od dveh osnovnih, najbolj poudarjenih specializacij Koprske luke. To se kaže tudi skoz številke. ki govore o deležu nekaterih vrst blaga v strukturi prometa. Medtem ko delež generalnih tovorov (ne v kontejnerjih) upada in ko so lani zabeležili tudi manjši padec prometa v lesnem terminalu, v tozdu Šipki tovori beležijo kar 20-odstotni porast prometa, trinajst odstotni porast prometa (v tonah) pa beležijo tudi v tozdu Kontejnerski terminal. Tu so pretovorili 49 tisoč kontejnerjev (teu). Sicer pa s skora j 713 tisoč tonam: pretovorjenega blaga v kontejnerskem terminalu integralni transport zavzema prvo mesto v strukturi prometa v koprski luki, na drugem mestu pa so razsuti tovori s 606 tisoč tonami. V koprski luki. poleg že omenjenega premogovnega terminala, ta čas intenzivno gradijo (izvajalec je Gradis, ki že od ustanovitve 1957. leta gradi obale slovenskega pristanišča) novo obalo na kontejnerskem terminalu, ki naj bi ga letos usposobili za letni sprejem 106 ti soč kontejnerjev. Z novo obalo, «po daljškom* sedanjega priveza v kon tejnerskem terminalu se bo znatno povečala hitrost pretovora, dejansko pa bo omogočeno tudi sočasno pretovarjanje po sistemu :o-lo in ro ro. V gospodarskem načrtu za letos so si v koprski luki postavili cilj pretovoriti 2.195.000 ton blaga, kar je za približno 8 odstotkov več prometa (brez naftnih derivatov, seve da) kot lani. Medtem ko pri gene ralnih tovorih — kosovno blago, ki ni v kontejnerjih — spet predvide vajo rahel padec, pa v kontemer-skem terminalu pričakujejo porast prometa za 9 odstotkov, razsutih tovorov pa naj bi pretovorili za 25 odstotkov več kot lani. Pomembno je tudi. da v luki predvidevajo 10 odstoten porast oro-meta blaga v tranzitu. Tega blaga naj bi pretovorili 1.205 000 ton. delež tranzita pa bo tako od nekaj več kot 50 odstotkov narastel na 55 odstotkov. DUŠAN GRČA mare šport nautica 4^, ica M Marno Cosoli MOTORNI ČOLNI, POPRAVILA, PREVOZI SESLJAN 54 — TEL. 299231 anaa grgič PADRICE — TRST — TEL. 226161 + KAROSERIJA + MEHANIČNA DELAVNICA 4 CESTNA POMOČ Poverjeni predstavnik in mehanična delavnica Prodaja novih in rabljenih avtomobilov — SERVIS ADRIMAR S. n. C. LUCI« FASOLA Vse naprave za plovila na jadra ali motor Jambori iz lahke zlitine — poševniki — jadrne vrvi Izvenkrmni motorji Notranji motorji Whitehead Moto Fides - Volvo Penta - Evinrude - gumi|asti čolni Eurovinil Sedež: Ul. Verdi 38/A - 34074 TRZIC -Tel. 0481/72889 Skladišče: Ronke - Ul. Volontari detla Liberta 25 Tel. 0481/778224 TRŽAŠKI DNEVNIK JUTRI V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA S Pavlovičevim filmom «Let mrtve ptice» pričetek Pregleda slovenskega filma S Pavlovičevim filmom «Let mrtve ptice» se jutri prične v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma drugi Pregled slovenskega filma. ki qa prireja Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s kulturno ustanovo La Cappella Vn-derground in Italijansko ustanovo za .spoznavanje slovenskega jezika m kulture. Pregled obsega še filme F. Kosmača «Lucija» (na sporedu 25. marca). K. Godine «Splav Meduze* (rta sporedu 1. aprila) in Ž. Pavloviča «Nasvidenje v naslednji vojnh. S to pobudo nameravajo prireditelj i zapolniti hudo .vrzel na področju filmske kulture na Tržaškem. Vsem je znano, da slovenski ter sploh jugoslovanski filmi le redko- ske distribucije To pomanjkljivost je še zlasti čutiti v teh krajih ob meji. o katerih vselej govorimo (in ne le v slovenskih krogih), da so stičišče kultur in bi morali biti prav zaradi tega bolj občutljivi na vse kar se na področju kulturnega ustvarjanja dogaja pri sosednjem narodu. Nekaj poskusov je bilo že storjenih, da bi približali slovenski in jugoslovanski film ne le zamejskim Slovencem, temveč tudi italijanski javnosti. Pobudnik je bila prav Zveza slovenskih kulturnih društev. Največja tovrstna prireditev je bila lanska retrospektiva *Slovenski film 1946-198H, ki je dejansko pritegnila precejšnjo pozornost tudi italijanske javnosti. Današnja in prihodnje filmske upri- kdaj pridejo v tok italijanske film- zoritve v tržaškem Kulturnem do- »iiiiiiiiiiiittiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiaiiimiiiiiiriiliiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilili Jutri v Kulturnem domu «Zenski na podeželju» mu so torej nov pomemben prispe vek, za katerega upamo, da bo na letel na ugoden odziv. Po tej poti pa bo treba nadaljevati tudi v prihodnje in morda s pospešenim ritmom, saj je prav filmsko prikazovanje, zlasti za mlade, danes ena najbolj privlačnih in neposrednih oblik kulturnega izživljanja. Barvni film org -nov Glede specifičnili problemov cvetličarskega centra pa je dejal, da je deželna ustanova za razvoj kmetijstva (ERSA) s popolnoma drugačnim tolmačenjem vloge, ki jo lxi moral center imeti, spremenila sv o ia stališča glede upravljanj* cen tra samega, potem ko je bil center že zgrajen in bo v kratkem začel delovati. čeprav je center deželnega značaja — je podčrtal — :n mera zato služiti potrebam vse nczc.e ja treba povedati, da je v prvi vrst’ nastal zato, da bi prispeval k rasti in ovrednotenju tržaškega kmetijstva in specifično cvetličarstva, ne pa zato, da bi poslal odskočita deska za prodor cvetličarstva is dru- gih pokrajin na naše tržišče. Poudaril je, da se tako ravnanje deželne ustanove za razvoj kmetijstva razhaja z dogovori, ki so jih predstavniki zadruge neštetokrat i meli s predstavniki ERSA, ki je v začetku zagotovila zadrugi neposredno upravo centra. Mauro Mauri Predstavnik sindikata CGIL-Trst Vsi demokratični in napredni ljud je, Italijani in Slovenci, moramo enotno nastopiti, da našim krajem zagotovimo pravi družbeno-gospo-darski razvoj. Potrebna je najtesnejša povezava med pripadniki obeh narodnostnih skupnosti, potrebno je najgloblje sodelovanje račd slovenskimi in razrednimi organizacijami, kajti boj za demokracijo in socialno pravičnost se bije tako na področju zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti brez diskriminacij, kakor na področju obvarovanja kmetijstva in teritorija pred nesmotrnimi posegi po njem. S slovenskimi organizacijami in zlasti s SKGZ smo kot sindikat navezali plodne odnose, sprejeli smo tudi marsikatero skupno pobudo, toda zadnje čase se je sodelovanje v reševanju urbanistično-teritorijskih problemov zrahljalo in treba ga je obnovili, zrahljalo pa se je zaradi arogantnosti in protislovenske politike Liste za Trst, zaradi pomanjkanja prave iiolitibc urbanističnega in teritorialnega načrtovanja na deželni ravni in zaradi administrativne praznine na tržaški občini. Prav ur banistični razvoj pa je eno od sred štev. s katerimi skušajo pri nas razkrojiti in asimilirati Slovenec: nasprotovanje podrobnemu načrtu za »zgodovinski center* je le poizkus širjenja gradenj v predmestju in požiranja še tistih malo preostalih kmetijskih površin. Postopek se nadaljuje s hitrimi cestami in raziskovalnim centrom na Krasu: če so te pobude z ene strani resnično |x>meinbne za go spodarski razvoj Tržaškega, je tudi res, da so žrtve, ki jih naj bi prene sli Kraševci, v primeri s pozitivnimi učinki teh pobud, prevelike. 'Doba je torej sprejeti takšno politiko teritorija, ki naj se uskladi z glo balnim načrtovanjem in zajamči Krasu stvarno zaščito. V tem smislu je potrebno brž financirati načrte za razvoj kmetijstva in uresničiti tako primarne kot druge Kmetijstvu nujne infrastrukture. V obdobju, ki ga označuje izredno huda gospodarska in siceršnja kri; za se moramo Italijani in Slovenci složno in s svežimi močni odločno zoperstaviti skupnim sovražnikom: fašizmu, terorizmu, slabemu vladanja, inflaciji. Alojz Debeliš Podpredsednik KZ Nove cestne povezave in znanstve-no-razislcovalni center grozijo z razlastitvijo tako širnih površin kut že delno ne. K seka zveza je bila vselej v prvi vrsti boja zoper razla-šc-vanje naše zemlje, ki je življenjske važnosti za našo narodnostno skupnost, li vselej smo v zam~: o za prizadejano nam škodo postavljali kot pogoj razvoj kmetijstva, pr; nas tako zanemarjenega kot nikjer drugje v deželi. Kakor lani na Ivolonkovcu tak« moramo tudi sedaj izstaviti trdno in enotno fronto, vztrajati pri o-brambi našega teritorija in prisiliti oblasti, da spremenijo politiko do kmetijstva. Temljolj še, ker je se natna komisija za ustavna vpraša nja končno začelo razpravljali o naši globalni zaščiti in ker je KD pripravila tak zakonski osnutek, ki nam hoče pobrati še to. kar imamo: v njem ni ene same besede o našem kmetijstvu in zaščiti teritorija. Kdor noče videti našega trdne?8 dela na zemlji, noče videti niti svo jih lastnih interesov: z našim delom skušamo ohraniti in razviti kmetijstvo, a ta panoga ni v korist le nam Stovencem, temveč vsej krajevni skupnosti, torej tudi prebivalstvu italijanske narodnosti. če nam ne bodo dali tega. kar nam nritiče, sc ne bo začela niti gradnja cest niti gradnja raziskovalnega centra, čc hoče jr senatorji, ki izdelujejo zaščitni zakon, spoznati naše resnične probleme, smo pripravljeni, tla vsak trenutek gremo v Rim in jih z njimi dodobra seznanimo, Prepričani smo, da je tudi v tem trenutku vsa slovenska javnost na naši strani.