Pofitnina plačana v gotovlnl Izhaja v ponedeljek in petek ob 17. Stane mesečno po poštl 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na 7'50 Din, za Inozemstvo 20 Din Račun pri poštnem čekovnem zavodu St. 10.666. Cena 1 Din Redakdja in nprava: Celje, Strossmayerjeva ulka št. 1, pritliCje, desno. Telefon Interurban Stev. 65, Rokopisl se no vračajo. Oglasl po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldnc. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvaiujejo le po možnosti. Stev. 91. Celje, petek 10. novembra 1933. Leto XV. Ob 401etnici Savinjske podružnice SPD v Celju CELJE, 10. novembra. Due 20. avgusta 1893 je bila usta- novljena Savinjska. podružnica, dru- ga ličerka Slovenskega planinskega (h'ustva v Ljubljani, ki je nastalo 27. marca istega leta in ki mu je bila prvorojenka Kamniška podružnica. Prvi občni zbor Savinjske podružni- ce so sklicali v Mozirju rodoljubi - Savinjčani s Fr. Kocbekom na čelu. Na tern zbom, dne 20. avgusta 1893, je bilo navzočih 40 članov, vsi, ki jih je podružnica takiat premogla. Med zborovalci zaznamujemo tudi našega posnika Antona Aškerca, ki je ta- krat kaplanoval v Mozirju. Na tern ustanovnem občnem zbo- ru so bili storjeni že važni sklepi. Na predlog Frana Kocbeka je bilo dolo- čeno podružnioi ime: Savinjska po- družima. Govorilo in sklepalo se jo o postavitvi planinskih zavetišo, o napravi potov, mostov. Takoj ob za- četku — intenzivno delo. Izvoljen je bil prvi podružnični načelnik Fr. Kocbek, in ta je bil od onega trcnut ka duša in srce podružnice. Ža v istem letu, 1893., so je Koc- bek preselil v Gornji grad. Planinsko delovanje je s tern dobilo novo sre- dišče; jasno je tedaj, da je postal Gornji grad sedež podružnice. Tu, v Gornjem gradu, se je navdušeno de- lovanje stopnjevalo, tembolj, ker so se pridružili načelniku marljivi so- delavci. Vojna vihra, je plodonosno delova- nje Savinjske podružnice zavrla. Ohranjene niso bile niti skronine planinsko kočice, ki jih je bila po- stavila marljiva požrtvovalnost pla- ninskih delavcev do takrat po no- kateiih vrliovih. Pustolovci so skoro vse koče izropali, a kočo na Menini so celo zažgali. Število članov je pa- dlo od 192 (leta 1913) na 90. Po osvobojenju je podružnica zopet krepko zadihala, lotila se je dela. Po odstopu zaislužnega načelnika Kocbeka, ki je predsedoval podruž- nici Vk let, je bil pren€šen sedež po- družnice leta 1927. v Celje. Izvoljen je bil nov odbor in nov načelnik, Fran Tiller, äele drugi po vrstnem redu. Sedaj načeluje Savinjski po- družnici dr. Milko Hrašovec. Uspehi tudi v zadnji dobi niso iz- ostali: danes jepodružnicanajvažnej- si tujsko-prometni činitelj v Savinj- ski dolini in v vzhodni polovici Sa- vinjskih Alp. Na vsem tem ogrom- nem predclu naše ožje domovine de- luje Savinjska podružnica po vseh svojih moeeh za procvit teb krasnih krajev in gora, ki jih rnoramo mi vsi ljubiti vedno bolj in bolj. Potem bo uspch zagotovljcn. V nedeljo 12. novembra proslavi podružnica svoj -40-iletni jubilej na skromen način, s slavnostnim zbo- rovanjem, ki se začne ob 9.30 dop. v Narodnem domu. Pričakujemo mnogo delegatov dru- gih podružnic in planinskih društev, prav tako vec odličnih planinskih delavcev i>; dolge -40-letne dobe slo- venskega planinstva. Pridite k temu zborovanju, odnes- li boste lep vtis, spoznali boste na kratko skoro vso zgodovino sloven- ] skega planinstva, Če še niste, boste postali vnet planinec. So nekaj. Ce se radi včasih pove- selite, čo radi plešete, pridite že na predvečer, v soboto, v Narodni dorn. Oblecite se po možnosti po planin- sko, sportno, v n.-nodtio nošn a.lj dečvo. Dobrodošli! Delovno občestvo učiteljstva kmetskih nadaljevalnih šol V ponedeljek 0. t. m. se je zbralo v telovadnici okoliške deškc narodne šole v Celju, okrog GO zastopnikov te- ga šolstva iz vse banovine k letnemü zborovanju. Posveta so se udeležili tudi gg. zastopnik kr. banske upra- ve kmetijski nacelnik inženjer Zidanšek, narodni poslanec Ivan l're- koršek, sreski naCelnik dr. Vidmar, sreski knietijski referenti za celjski, laški in gornjegrajski srez, g. ravna- telj Petkovšck, organizator tega šol- stva šol. svetnik .1. Krošl, zastopnik prosvetne uprave in JUU ter zastop- nik Zveze društev kmetskih fantov in deklet Kronovšek. Nekaj povsem novega — po ucinku in vonju! MiloElida7cvetic!Veda pravi o njem: je voljno, neguje kožo in ima dosti masčobe. Zene, ki precej zahtevajo. pravijo: čudovito milo, vonj, kakrvs- nega ti srce požv^li... času primer- no tudi zato, ker je poceni. ELIDA CVETIC MILO Zanimivo zborovanje je trajalo ne- pretrgoma od 8. do 14. ter pokazalo zdravo iniselnost, krepko voljo in praktično razumevanje tega. pokreta v vrstab učiteljstva in ostalih govor- nikov. Šolstvo odrasle podeželske mladinc je postalo važen faktor v na- šem javnem življonju, število je do- seglo žc 145, izvežbanih učiteljev nad 300 in doslej izšolanih fantov preko 3000. Roferati so se bavili z miselnim pokretom, državljansko vzgojo, po- trebo duhovne organizacije kmetsko mladine sploh tei1 z usmerjenjem na- šega kmetskega gospodarstva po po- ; trebah domačega in tujega trga. j Kr. banska uprava kaže vse razu- ! mevanje za važnost tega šolstva, manj pa državna uprava, kjer se do- slej Še ni moglo ustaliti pravilno na- ziranje. Na račun dosedanjo uČiteljsko iz- obrazbe na učiteljskih šolah je bila izrečena marsikatera kritična, ker je uCiteljižče po svojem sedanjein bist- vu formalisučno in brez notranjega kontakta s poklicnim življenjem uči- telja na vasi. Današnja učiteljska šola odpuača po devetletneni študiju učitelja nieščansko vzgojonoga in od- tujenega vseni notranjim vezem z narodovo psiho, tako da mu je ori- jentacija sila otežkočena, če že ne onemogočena. Navzlic temu in celo v ostrem na- sprotju s tem je preokrenilo toliko učiteljstva na zdravo pot skupnega občestvenega življenja z narodom, da lahko trdimo, da je duhovna kri- za naše narodne Sole premagana. Tako si utira kmetsko nadaljeval- na sola pot med najširše plasti na- roda po Grundtvigovih načelih, da gruda ni samo objekt gospodarske eksploatacije in kmet ne samo mr- ADO MAKAROVIC: Trije Ogleji — tri sramote (Razmigljanje za 12. november) Med slovenskimi krajevnimi ime- ni so nekatera obsodili znanstveniki na tujin.stvo in gorje ti, ce bi jih ho- tel ray.umeti ~ samo razumeti! Ker razumcti. neko ime se pravi spozna- ti ga za naše, slovensko, a. to ime je ilirsko, keltsko, samo slovensko ne! Tako se godi tudi našemu Celju, ki mora ostati le rimska nesmiselna »(Claudia) Celeja«! Že mars Ik do jo poizkušal razumeti to ime, ker znan- stveniki. ga ne razumejo! Oni nam povedo samo na primer tole: Aqui- leja in Celeja imata isto koncnico (Gregorutti). Celeja se lahko primer- ja s Celovcem (Oštir), ta pa se lahko izvaja kot Aquileja (Aquilava, učena tvorba; Ramovš). Čujmo torej kako: glas »a« je odpadel, kot pri Atrans —- Trojane, in ostalo je Kelovec, Ke- leja! Potemtakem sta se prvotni ime- ni glasili,: Aquelovec, Akeleja ali Aqueleja! Prav ima torej Grego- ^utti, ki pravi, da sta Celeja in Aquileja sorodni kneni! Kako tudi n&- Aquileja in rekonstruirana Aque- •eja?! Zanimivo, da lahko naše slav- no Celje talto tolmaCimo kot karnski ^&lej! »Oglej« pomeni »Ogel« velike beneške ravnine, »kot« Italije; to je ime za ves tisti kos zenilje, na ka- terem so Karni čuvali (kot del rim- ske države) Italijo, tiksta slavna »vra- ta« v Italijo, kjer se je bilo toliko bitk med Italijo ali tistimK ki so jo čuvali, in »barbari« — do zadnje sve- tovne vojne, ki se je bila prav tarn! Italijanske naravnein zgo- dovinske m e j e so t o r o j pri O g1e j u in ne pri Postojnlin R o k i ! Ime Oglej, Aquileja se ome- nja mnogo prej nego so Rimljani ustanovili svojo vojaško trdnjavo Aquilejo, ker je to ime »kota«, ogl a zemlje! Rimljansko mesto je dobilo to »kaj-nsko« ime, ker se je ustano- vilo prav v tem »kotu«, Ogki *— Ogle- ju! Stvar je silno jasna in enostavna! Italijani sami morajo priznati, da Aquileja ni latinsko ime, ampak »karnsko« (ali galsko)! Karni so bili granicarji Italije, odtod jim ime: Krajni, in njih zemlja Krajna! Ka- kor so pa latinsko pokvečili Krajno, »Krajino« v Carnia, Carniola, tako so tudi naredili Karne, Karnijo! I) a je konec ravnine lahko »Ogel«, jo v slovanskem ime- noslovju dokazano! Tako so Slovani imenovali (danaSnjo Besara- bijo) zemljo med Dnjestrom in Pru- tom, najbrž tudi med Dnjestrom in Bugom! To je bila prvotna »Ukraji- na«, mejna zemlja, kakor »Karnija«! Slovanski Ogel so Grki prekrstili v Ogglos (z nosnikom) In Tatari v Bu- žak, kar točno pomeni kot, vogel! Tui'ski in tatai'ski narodi so postali granicarji rusko države, tujci torej, kakor Slovani Rimljanom! Odtod ime reke Bug, zemlja Bužak in na- rod Bužane! Tukaj je dokaz, jasen in enostaven, za Oglej — Aquilejo! Aquileja je rimska trdnjava, zgraje- na na ozemlju, ki so ga Slovani — Karni imenovali stoletja pred Rim- ljani — Ogel, Oglej! A vrnimo se k Celju! Rimska obli- ka Celeja je nastala po starejši Ke- 1 e j a, ki nam jo je ohranil Ptolemej (gl. Kovačič: SI. Stajei'ska. in Prek- murjc, 20.), a tudi ta ni popolna, ka- kor smo jo rekonstruirali, naslanja- joč so na naša učenjaka O š t i r j a in RamovSa, namrec Akeleja (Aque- leja). Prvotna rimska Aquileja je tu- di po Italijanu Ettoru Paisu — Akyleja, Akileja. V tej obliki najde- mo končno naš »Oglej«! Če je Akvi- leja na jugu naš »Oglej«, mora tudi Akeleja — Celeja biti le spacen »Oglej«! Celje tudi cuva »vrata«, Savinjsko dolino, pred prišleci s Koroške, kjer zopet Cuva deželo tretji »Oglej« — Celovec! Ogel, »kot« so ljudje lahko imenovali Savinjsko dolino in tafco tudi mesto, a je še druga niožnost! Voglajna (— (v)oglej!) tvori napram Saviji »ogel«, ozemlje v tem oglu je »Oglej«, in tako rojmujejo tudi Rimljani svoje mesto: Akelej(a), ki je stisnjeno v kot (!) med Savinjo in Voglajno. (Kovačič: Štajerska, itd.) Tukaj je tolmač imena in upravice- nost, ker ta kot je najbrž bil takrat bolj oster nego je danes! Našo Voglajno je J o s i p B r i n a r ra.zložil kot »glino«, glajno, a pri tem ostano nepojasnjen »Vo«! »Kje si, hucvet, ribe lovil?« — »»Gaspaud, o Glajis sem loviu, o Glajn!«« — je bolj za smeh, nego za res miSljeno, kakor tista s Polulami: »pol — ule«, pol ure do Celja! Zgodovinske oblike, ki so se ohranile zapisane, imajo vse o, brez v: Oglej! Oglay in Oglan, torej »OgJej« in Oglejna, Oglajna! Reka, ki tvori ogel, po katerem ima me- sto ime! Aquileja — Oglej ima tudi Oglej- no reko, Oglej, Aquilis! Enako Bu- žak svojo reko: Bug! Celovec leži na Glini, v kateri vi- dimo takoj »Oglajno«! Nemoi ime- nujejo reko še danes Glein = Glajn in ker je žo prej odpal A = O, so Slo- venci naredili iz Glajne — Glino (kot Stran 2. »Nova Doba« 10. XI. 1933. Štev. 91. Razvajen otrok kakega uplivnega gostitelja nam lahko povzroči neprijetne trenutke. Tu pomagajo vcdno dobri, osvežujoči M bonboni, ki 5e tako porednega otroka takoj pomirljo. Kdor zavživa Kdorzavživa m id se dobro počuti je dobre volje je čudež osvežitve in poživljenjfi Proizvod: Union, Zagreb tev stroj v pridobivanju gospodarskih dobrin, temveč da sta zemlja in kmet povezana v veliko etično silo, ki da- je pogon vsem duhovnim dobrinam naroda. Največ kmetskih in tudi gospo- dinjskih nadaljevalnih šol je bilo do- slej v vzhodni polovici celjskega sre- za in bo prilično izvedena statistika podala zanimivo sliko novo in zdra- vo vzgojene odrasle kmetske mladi- ne v celjskem okrožju. Najmanj raz- maha jo bilo doslcj v konjiškem, gor- njegrajskem, kozjanskem in brežiš- kem okraju, dočhn Prekmurje zelo napreduje in imajo posebno tamoš- nji1 učitelji domačini velike zasluge. Zborovanje županov V nedcljo 5. novembra so zborovali v Obrtnem domu v Celju novoizvo- ljeni župani in občinski odborniki iz celjskega sreza. Zborovanje je vodil predsednik celjskega pododbora Žu- panske zveze v Ljubljana, g. Vinko Kukovec, župan občine Celje-okolica. Uvodoma je pozdravil navzoče gg. narodnega, poslanca Ivana Pfrekor- ška, sreskega načelnika dr. Vidmar- ja, predsednika sreske organizacije JNS dr. Kalana in sreskega veteri- narja M. Sribarja. Vabilu so se od- zvale skoro vsc občine. Potek zboro- vanja je pokazal, da jo organizaeija županov potrebna in da ima trdno podlago. Za predsednika je bil izvo- ljen g. Vinko Kukovec, za podpred- sednika g. Josip Kožuh, župan obfi- ne Škofja vas, za tajnika je bil ime- novan g. Drago Žabkar, za odborni- ko pa izvoljeni vsi ostali župani iz celjskega sreza. V obširni debati so udeleženci razpravljali o raznih ob- cinskih zadevah, zlasti pa o nujnosti regulacije Savinje in pritokov. Celj- feki pododbor bo priredil v najkraj- šem casu predavanjc o sestavljanju občinskih proračunov ter predložil banski upravi obšimo sponionico glede regulacije Savinje in pritokov. Glasbena Matica v Celju CELJE, 10. novembra. Glasbena Matica je v četrtek zve- čer na občnem zboru zopet predložila .razveseljivo bilanco glasbeno-vzgoj- nega dela. Občni zbor jo otvoril pred- sednik g. dr. Orožen, ki je poročal, da je dosegel zavod tudi v pretek- leni letu zelo lepe uspehe, ki so v glavnem zasluga ravnatelja zavoda g. Karla Sancina in ostalega učitclj- stva Glasbene Matice. Zavod tudi čuti krizo in je moral mnogim rev- nejšhn, marljivim gojencem znižati šolnino. Denarni zavodi so zmanj- šal^ svoj1 podporc Glasbeni Matiei, isto bosta storili najbrž tudi držav- na in banska uprava, dočim mestna občina celjska tega menda ne bo sto- rila. Med letom sta zapustila Celje društveni blagajnik g. Skaza in nje- gov namestnik g. Majerle, posle bla- gajnika pa je nato prevzel g. ravn. Turnšek. Blagajniško poročilo izka- zuje 324.522 Din denarnega prometa in 2.740 Din primanjkljaja. Tajnica Sol. upr. gdč. I. ZupanČlče- va je poročala, da je ostalo število gojencev približno isto ikakor lani. Na zavodu so poučevale prvovrstne učne moCi in sicer gosp. ravn. Karlo Sancin violino, ge. Mirca Sancinova, Ljudniila Božičeva in Mafcnka San- cinova klavir, g. Dušan Sancin kla- vir in violino ter gosp. Ciril Pregelj mladinsko petje. Poleg teh predme- tov so je poučevala tudi teorija in glasbeni diktat. Pod vodstvom gosp. ravnatelja Sancina se je gojila shn- fonična orkestralna glasba. Na zavo- du je imel vaje tudi dijaški orkester clrž. realne gimnazije pod vodstvom g. ravn. Sancina. Simfonični orke- ster Glasbene Matice je sodeloval na raznih šolskih, patriotskih, humani- tarnih in drugih kulturnih priredit- vah izven sole. Orkester je letos tudi sodeloval pri uprizoritvali »Sna kres- ne noči« in »Hermana Celjskega« v mestnem parku. Za te uprizoritve jo g1., ravn, Sancin preskrbel odnosno sam komponiral glasbeni del. Glasbena Matica v sedanjih tcžkih razmerah ni mogla sprejeti ponudb tujili umetnikov, ker bi take }>rire- ditve preveč obreinenile njeno bla- gajno. Lani 5. novembra je priredila uspel koncert gojenca violinista Mi- k*ana Vihra in pianistke ge. Mirce Sancinove v mali dvorani Celjskega doma. Pripravila je tudi koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta, Priznano elegantne damske plasče in vsa moika oblačila izdeluje Karl Kramer, Ce9je, Ljubljansk« oesta 19. j ki je gostoval letos 8. marca v mali } dvorani Celjskega doma. Kakor vsa- ko leto, so tudi letos 25., 2G. in 27. maja ter lrj junija pokazalfc javne produkcije gojenk in gojencev velik napredek, obenem pa tudi iniciativ- no in strokovno delo učiteljstva. Šolski ogleda g. Fink je poročal, da je vso učiteljstw> tudi v pretek- iem letu vestno in natančno vršilo svoje delo. šolska adininistracija je v popolnem redu. Gosp. ravn. San- ciit se je poleg šolskega dela posve- J til tudi orkest.ru Glasbene Matice, ki bo morda postala v bodoče stalna in- stitucija zavoda. Vsemu učiteljstvu je g Fink izrekel zalivalo odbora za neumorno in uspesno delo. Iz poročila ravnatelja zavoda gosp. j K. Sancina je razvidno, da je imel j zavod lfitos ob koncu šolskega leta 1GG gojencev in gojenk (napram 1G4 ob koncu šolskega leta 1931/32) in sicer 100 za klavir, 65 za violino in 1 1 za violončelo, 24 gojencev je sode- ( lovalo v simfoničnem orkestru, GO v mladinskein pevskem zboru, 30 go- jelicev pa jo obiskovalo glasbeni dik- tat. Odlično oceno je prejelo 15 go- jencev in 1G gojenk, prav dobro 52 gojencev in 44 gojenk, dobro 20 go- jencev in 9 gojenk, zadostno 2 gojen- ca in 1 gojenka, neredovanih pa je bilo 5 gojencev in dvoje gojenk. Go- jenec violinist Miran Viher je nasto- pil lani in letos z velikimi uspehi na koncertih v Ljubljani, Gradcu, Ma- riboru in Celju. Na prod log preglodovalca računov g. dii'ektorja Mravljaka je bil bla- gajniku in vsemu odboru podeljen absolutorij s pohvalo; obenem je bil sprejet predlog, naj se računsko lo- to odslej zaključuje obenem s šo'- skiin letom. bi iz Voglajne naredil Brinar Vogli- no). Končno pa jeziku in pomenu ne nasprotuje niti Voglina! Ogel ostane Ogel, Voglina pa »vogelna« voda! O Voglajni piše Oštir, da je sestav- ljena iz Vo + glanja (!), pri cemer je »V« nastal šele v slovenščini, toi'ej Oglan, kar je njemu predindoevrop- sko! V resnici pa je prav enostavno, lahko r a z u m 1 j i v o slovansko ime: Oglajn, ne Oglanj! line Glina se jo skrčilo, naša Voglajna pa se je razvila1. do najpopolnejše oblike in se nam prekrasno ohranila. Celovec je po pomenu isto kakor Celje. Rekonstruirano: A'kvelava (po Ramovžu) kot Aquileja — Aqui- lava (Ramovš)! Ker pa ni vzroka iz- preminjati Akvüeje v Akvilavo in ker je Celovec prvotno bržkone Cve- lojec, lahko reCemo, da se je naš Cve- lovec v »rimski« obliki glasü A k v e- leja (Celje pa Akeleja)! Znano je, da je nemški Klagenfurt ' le p r e v o d s 1 o v. porimske oblike Cvelovec ali Cvelojec in da nima ničesar opraviti z »Glanfurt«. Cveliti, jokati, tožiti = klagen! Tako so si Slovenei tolmačili Cvelojec, ki jo ostanek rimskega izgovora Aque- leja, potem ko jo odpadel A in je na I inesto laUnskega »qu« stopil »cv« (Ramovfi). Cveleja, Cvelojec in naš danaänji Celovec, ki ga je bilo tako težko raztolmaCiti! Kdo bi si bil mis- li], da za njim UCi praslovanski Ogel, Oglej, ki so ga Rimljani pre- krstili kot Oglej na jugu v Aquilejo, tako da naši ljudjc končno niso vec razumeli imena, Ceprav so vedeli, da je slovensko! Tudi Celovec, važno inesto v gospo- darskem in vojaškem oziru, stoji ob prastari poti iz Akvileje na Korošivo in dalje na sever! »Ogel« je tu med .Jezernico z Vrbskega jezera in — O g 1 i n o (Oglajno)! Celovec je čuvar velike celovške kotline, Gospe Svete tega prehoda s severa na jug, na Slo- vensko in v Italijo! Krnski grad, pra- htara slovanska postojanka, že s svo- jim imenom govori o mejniku. do katerega iinamo prapravico prod Nemci! Eno ;ime, tri postojanke, tri ža- lostna imena! Enkrat, v prvi dobi Slovanstva na naši zemlji, e n o ime: Oglej, enotnost, bratstvo! Po- tem: Oglej na jugu, ki je za Rimljane čuval mejo, kakor jo je čuval (No- rik!) Oglej ob Voglajni in Oglej na Koroškem; eno ime: Oglej, su- ženjstvo, prvo suženjstvo, ki mu je sledilo hlapčevanje temu in onemu gospodu do danes! Tri p o s t o j a n- ke, ki so bile padlc Oglej je laški in njegova okolica tudi, Celo- vec je nemški, Celje še vedno ni po- vsem slovensko! Tri žalostna imena imaino danes namesto en- kratne enotnosti! In tega se spomni- mo sedaj, ob obletnici sramotnega Rapalla, da smo bili enkrat eno in da so našo meje onstran Oglej a in onstran Celovca! Sedaj se spom- nirno stare slave in — Ra- p a 1 a, da n a s bo sram! Belo kot sneg in svežeduhteče naj bo Vase perilo. To lahko dose- žete brez vsakega truda in muke, če uporabljate Persil. To odlično sredstvo za pranje se dobiva v vseh ^^^^^ trgovinah. ^^ ^^ Izvoljen je bil zopet dosedanji od- bor, namesto gg. Skaze in Majerla pa sta vstopila na novo v odbor gg. dr. Juro Hrašovec in dr. Rajh. Glasbena Matica v Celju se kot društvo in kot glasbena sola v polni meri zaveda svoje velike kulturne važnosti ter je lahko po pravici po- nosna na visoko stopnjo, ki jo je dosegla v skromnih celjskih razme- rah. Želimo, da bi ji ostali državna in banska uprava. celjska mestna občina in tudi denarni zavodi naklo- njeni, da se bo mogla še bolj povz- digniti Poklicna izobrazba kmetskih deklet V soboto 11. t. in. sc bodo posveto- vale v mcščansiki Šoli v Celju uCi- teljico gospodinjskih nadaljevalnih šol na,Še banovine. Kakor usmerjajo i kmetske nadaljcvalne sole moško, i tako pripravljajo gospodinjske nada- J (ljevalne sole žensko kmetsko mladi- j no za njen bodoči poklic. Priznati moramo, da pošilja naše podeželjo mnogo deklet v poklicne gospodinj- sike sole in tečaje, ki so prenapolnje- ni, dasi zmaguje naš kmetovalec z največjimi napori stroške za izobraz- bo svojih hčer. Da se odpomoi'e torn težavam, vodijo- naše požrtvovalne učiteljice po vaseh po temeljnih na- čelih kmetskega Solstva gospodinj- ske nadaljevalne sole, ki stremijo za tern, da pripravijo naše kmetsko de- kle za «amozavestno, praktično iz- vežbano in dobro gospodinjo. Ne po- meščaniti na« kinetski dom, to bi bil njegov irazpad —, maj-več ustvar.iti ga v lepo, snažno, prikupno, pa ven- dar kmetsko domovanje, v katerem kar vonja po tradicijah. Povzdigniti našo vas na zunaj in znotraj, pri vsem tern pa ji ohraniti pristen kinetski značaj, zadovoljstvo in pre- prostost, je naloga vzgojiteljev in vz- gojiteljic naše odrasle kmetske mla- dine. Ako jo težko delo učitelja, nl nič manj ali pa je še težje delo učitelji- ce gospodinjske nadaljevalno sole, da ne izgubi pravih ciljev, kajti kmetska dekleta še veliko raje po- snemajo meščanko v njenih potre- bah in dajejo kmetski hiši slabo po- snet kolorit meščanstva, dasi je v gospodarski podlagi in duhovnem življenju enega in drugega toliko raz- like! Zato naj vsa javnost, ki ceni jiravi kmetski dom, z vsem razumevanjem podpira težko delo nage gospodinj- sko nadaljevalne sole; upamo tudi, da bodo naše nove ob&itiske uprave pokazale za te solo največje zani- manje in požrtvovalnost. NaSe vr\e uCiteljice pa prisrčno pozdravljamo in jim želimo največ- jih uspehov. DOMACE VESTI d Nj. Vel. kraljica je v ponedeljek G. t. m. obiskala mestno otroško za- vetišče na Selski cesti ^ Zagrebu, obrtni muzej na Kazališnem trgu, Hi- gijenski zavod na Zelenem bregu in mestno osnovno solo na Rebru nad Maksimirom. Zvečer je prisostvova- la svečani predstavi op ere »Libuše« v Narodnem gledališču. Iz gledališ- ča ?e je podala na glavni kolodvor in se ob živahnih ovacijah odpeljala z dvornim vlakom v Beograd. d Ministrski svet razpravlja že ne- kaj dni o važnili uredbah, ki jilt na- merava izdati na osnovi pooblastil o zakonu o zaSfiti kmctov, Razen toga razpravlja tudi o državnem prora- čunu za 1. 1934-35, ki ga mora vlada v predpisanem rokn prodložiti Na- rodnemu predstavništvu. d Redno z^sedanje Narodne skup- ščine in senata jo bilo otvorjeno v Cetrtek 9. t. m dopoldne s Citanjem kraljevega ukaza. Druga seja Na- rodne skupščine je bila sklicana za petek 10. t. m. dopoldne, prihodnja seja senata pa za soboto 11. t. m. ob 17. Na dnevnem redu teh dveh sej je izvolitev petih stalnih odborov v smislu poslovnika. d Engelbert Gangl — šestdesetlet- nik. V nedeljo 12. t. in. bo slavil G0- letnico rojstva br. Engelbert Gangl, prvi namestnik starešine Sokola kra- ljevine Jugoslavije in neumorni na- rodni delavec, ki je že od svoje zgod- njo mladosti veclno posvečal vse svo- je sile narotlu. Rodil se je leta 1873. v Metliki. Nižjo gimnazijo je končal v Novem mestu in stopil nato v uči- teljiSče, ki ga je konCa.1 leta 1892. V letih 1902, in 1903. je z uspehom do- vršil pedagoško šolo na Dunaju, po- tem pa je odšel v Idrijo na realko, kjer je ostal do začetka vojne. Žc v teh letih se pričenja njegovo javno delovanje, ki se je predvsem poka- y.sxlo v učiteljski organizaciji. Bil je dalje časa urednik »Učiteljskega to- variša«. Na njegovo pobudo je začel izhajati mladinski list »Zvonček«, ki mu je bil Gangl tudi dalje časa ured- Štev. 91. »Nova Doba« 10. XI. 1933. Stran 3. nik. Prav tako je na njegovo pobulo začel izhajati list za roditelje »Do- mace ognjišče« s prilogo za mladino »Naša bodočnost«. G. Gangl je usta- novitelj Učiteljske tiskarne v Ljub- Ijani. Zlasti pa je deloval mnogo na poprišču narodnega prebujenja in je moral zaradi svoje jugoslovenske usmerjenosti prenašati mnogo nepri- lik od avstrijskih oblastev. V sokol- skih vrstah deluje ocl leta 1902. dalje in ima za širjenje sokolske misli s peresom jn drugim delom ogronine zasluge. Napisal je celo vrsto del o Sokolstvu. Razen tega je znan tudi kot pisatelj, zlasti kot pisec za mla- dino. Br. Engelbertu Ganglu iskreno čestitamo k jubileju jn mu želimo še nmogo let plodnega, idealnega de- la za naod! d Rudolf Bukšek f- v torek 7. t. m. ob 8.45 je v Zagrebu pocllegel kapi znani baritonist zagrebškega Narod- nega gledališča, Slovenee Rudolf Bukšek. Rodil se je 7. aprila 1882. v Št. Juriju ob juž. žel. in je price! svojo igralsko karijero v Celju, kjer je od 1. 1901. do 1907. nastopal kot diletant na odru v Narodnem domu. Pozneje je deloval v Ljubljani, Osi- jeku in Zagrebu. Idealnemu pevcu bodi ohranjen fasten spomin! d Iz državiie službe. Za profesorja v osini položajni skupini in za vrail- ca dolžnosti direktorja državne tek- stilne sole v Kranju je bil imenovan dosedanji uradriiški pripravnik in vršilec dolžnosti direktorja to sred- nje strokovne sole, naiš ožji rojak g. dr. ing. Fran jo Kočevar. Štucliral je tehniško visoko šolo v Ljubljani, Va.r- šavi in v Brnu ter se špecijaliziral za tekritilno stroko v inozemstvu. d Dunajska vrem^nsk3 napoved za soboto 11. novembra. Oblačno, pa- davine, povečini v obliki snega. Celje in okolica Rapallski dan Kakor smo že javili, bo društvo »Soča« v Celju obhajalo obletnico rapallske pogodbe v nedeljo 12. t. m. Ob 9. dopoldne bo v župni ceirkvi "niaša zadušnica za padle žrtve v Jn- lijski Kiajiui, zlasti za mučeniko v Pulju in Bazoviei. Sočani in njih pri- jatelji se bodo ob 8.50 zbrali pred Na- rodnim domom in od tani skupno od- korakali v eerkev. Ob 10.45 bo v dvorani Ljudske po- sojilnice spominska prireditev, na katero je vabljeno vse občinstvo. So- delovali bodo člani »SoLe« ter zdru- ženi zbori Celjskega pevskega dru- štva, »Oljke« in »Celjskega Zvona«. Prireditev bo trajala točno 1 uro. V soboto 11. t. m. ob 19.30 bo ra- palls'ki program v ljubljanskem ra- diu. Društvo »Soča« je poskrbelo, da se bo ta program predvajal z moč- nim zvočnikom na Krekovem trgu s palače Mestne hranilnice. Društvo »Soča« bo hvaležno onim celjskim društvom, ki bodo ob tej žalostni obletnici opustila običajne plesne vaje in slične prireditve. r Na simfoničnem koncertu, ki bo v srcdo 15. t m. ob 20. v Mestnein gledališču, bo izvajal orkester Glas- bene Matice ob priliki 20-letnice umetniškega delovanja g. ravn. Kar- la Sancina pod jubilantovhn vod- stvom Beethovnov klavirski koncert op. 15 s sproniljevanjem orkestra. 1 Beethovnovo simfonijo št. 1 in ori- ginalno delo g. ravn. Sancina Celjsko suito v štirih delih. Za koncert vlada veliko zanimanje. Vstopnice se dobe v prodprodaji v knjigarni K. Goričar- ja vdove. c Ljudsko vseučilišSe. V poncdc- Ijek 13. t. ni. ob 20. bo predaval v ri- salnici meščanske sole univ. prof. g. dr. Milan Gavazzi o predmetu: »Iz življenja polarnih nstrodov«. Zanimi- vo predavanjG bo spremljalo 120 le- pih skioptičnib slik. c Zaradi ureditve denarstva v drav- ski banovini se nmdi v Beoradu de- putacija slovenskih denarnih zavo- dov. V deputaciji, ki bo intervenira- la na pristojnih mestih, je tudi rav- natelj Celjske posojilnice v Cclju g. J. Smertnik. ( Socialni odsek obdine Celja-oko- lice prosi vse meščane in okoličane. naj po svoji moči darujejo za naše brezposelne in njih siromašno deco Zima je pred dlirmi, obleke pa ni m tudi nc kurjave. Pomagajmo, nedolž- na deca vas prosi, ne dajmo ji obtu- titi trpkosti in bridkosti že v rani mladosti. Usmiljena srca, priskočite na pomoč! Darove hvaležno spreje- ma obCinski urad za Celje-okolico. c Združcni moški zbori CPD, »Olj ke« in »Celjskega Zvona« bodo imeli zadnjo vajo za komemoracijsko pro- slavo Rapalla v nedeljo 12. t. m. ob 10. dopoldne v telovadnici meščan- ske sole. Prosim za polnoštevilno udeležbo in točnost! — Pevovodja. c Odvetniška vest. V imenik advo- katov s sedežem v Celju je bil vpi- san g. Jernej Staute. C Iz banovinske službe. Gosp. dr. Slavko Perko, volonter v drŽ. bolni- ci za ženske bolezni v Ljubljani, je imenovan za banovinskega uradniš- kega pripravnika pii javni bolnici v Celju, pisaniiški uradnik g. Nikolaj Zupančič pa je premefičen iz Bre- žic v javno bolnico v Celju. Bano- vinski tehnični pristav g. inž. Jože Burger je premeščen od !¦: nske upra- i VG v Ljubljani k tehnir.1 nu ra/del- ku sreskega načelstva v Celju. ( Iz učiteljske službe. Učiteljiški abiturijent g. Stane Mikuž v Celju je z odlokoin prosvetnega ininistra po- stavljen za učitelja v Lokavcib. Gosp. Mikuš je zaveden nacionalist in znan zlasti v sportnih krogib. c Gospodinjska nad»ljevalna sola v Celju bo letos zopet otvorila svoj zimski tečaj v prostoi'ih okoliške deš- ke narodne sole. Vabljena so vsa soli odrasla dokleta, da se vpišejo v ta tečaj, ki bo traal od novembra do aprila. Vpisovanje se vrši do 13. t. m. vsak dan od 8. do 12. v I. b razredu okoliške sole pri učiteljici ge. Anto- niji Kovačevi. ni videti na Vaših rokah če uporavljate ALBUS terpentinovomilo. ßlago milo ki varuje Vaheroke, varuje tudi Vase peri fa v O regulaciji Savinje in pritokov borno objavili v prihodnji š^evilki zanimiv članek, na katerega že da- nes opozarjamo. c Porocila sta se te dni na Teharju g. Di'ago Seljak iz Ljubljane in gdč. Justa Videnškova iz ugledne l-odbi- ne na Tebarju. Obilo sreče! c V nedeljc dopoldne ne bo toka. Falska elektrarna sporoča: Za pre- teklo nedeljo napovedana ukinitcv toka se ni izvršila, zato bo pa v ne- deljo 12, t. m. od 8. do 12. iikinjen tok za mesto in okolico. c Tradicionalni družabni večer z akademijo pi'iredi v Celju zagrobška edinica JAD »TRIGLAV« v soboto 18. t. m. Sodelnje najpopulai'nojsi zagrebški akademski jazz. Obleka. promenadna. Podrobnosti slede. c Opozarjamo prebivalstvo naj se ne prebližujc preveč vojaškim ob- jektom, marveč naj se rajši poslu- žuje oddaljenejših poti. v. žetev smrti. V sredo je umrla v Zagrebu v starosti 39 let ga. Antonija Škoilekova, žena železniškega stro- jevodje; pogreb je bil v petek ob 15. na celjskem okoliškem pokopaliSču. V sredo je umrla v Vojniku poscst- nica ga. Karolina KovaCeva, rojena Dirnbergerjeva. V celjski bolnici je umrl v ponedeljek 62-letni prevžit- kar Ivan Pikl iz Griž, v torek pa 09- letni posestnik Franc Rupnik od Sv. Erne pri Šmarju. N. p. v m.! c Z octovo kislino se je zastrupil v četrtek trilctni delavčev sinček Vinkp Golej na Zgornji Hudinji. Kis- lino je imšel donia v kuhinji in jo po- pil. Oti'oka »o takoj prepeljali v celj- sko bolnico. c V poročilu o tekmi celjskih aran- žerjev, ki srno ga objavili v zadnji številki, se inora v kategoriji »žclez- nina« pri tvrdki Josip Jagodic gla- siti tme aranžerja Viktor Sinkovič in ne Skorjanc. c V soboto in nedeljo riževe in kr- vave klobase. KOLENC, Zagrad. c Črn moški dežnik z ruinenim kos- čeniin ročajem je nekdo odnesel v četrtek 9. t. m. zvečer iz garderobe kina Union. Kei- je dotični znan, se v lastnem interest poziva, da takoj vrne dežnik v kinu. c Namesto venca na krsto ge. Ca»*- men Novakove, soproge kontrolorja mer g. Novaka v Celju, je osobje kontrole mer v Celju poklonilo 100 Din mestnemu načelstvu v Celju za brezposelne, Mestno načelstvo se is- kreno zalivaljujo za dar. c Snežke »Tretorn« najboljša sve- tovna znamka. Dekliške 24.— Din, damske 30.—, 34.— in 38.— Din. Sa- mo dokler traja zaloga. Stermecki — Celje. c Za nakup šolskih in pisarniških potrebščin ter kreppapirja so pripo- roča knjigarna K. GoriCar vdova, Ce- lje. Blasnikova in Družinska pratika za leto 1934. izšla. c Nočno lekarniško službo ima od sobote 11. t. in. do vštetega petka 17. t. m. lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu. c Gasilno in re§evalno društvo v Celju. Gasilno službo ima od nede- Ije 12. t. m. do vštete sobote 18. t. in. II. vod pod poveljstvom g. J. Pristo- ška, reševalno službo pa IV. skupina. lnspekcijsko službo ima namestnik poveljnika g. A. Kališnik. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU Repertoar: Nedelja 12. novembra ob 16.: »Rok- si«. Znižano cene. Izven abomnana. „Roksi" v celjskem gledališču V torek so nam Celjani uprizorili veselo igro Americana Coimersa »Roksi«, prav zabavno pisano stvar z dobrimi domisleki, ki pa v glavnih motivjh ne nudi kdo ve kaj novega. Tudi nima prevelikih zapletkov. Mlada Roiksi kot srčno dobra, a tudi prebrisana Pepelka v hiši, ima sre- čo, da očara Tony ja, oba se lovita drug drugemu v roke, in ko se raz- vozla nekaj nes;porazumov in[ tudi njeni domišljavi sestri ne uide že- nin, se labko imata. Nad vsem tern dogajanjem bdi oko matere, ki stra- huje že mnogo let moža, dokler se ta j končno ne upre s pogumom, ki ga je nenadoma nekjo in baš med deja- njem te igre spet nažel. V sredini dejanja sta stala po ulo- j gi in igri najpomembnejša Roksi in j njen oCe Harrington. Ga. Sadarjeva je predstavljala mlado naivko s pol- nim, doslednim, živim in pristnim tcmperamentom ter je odlično uspe- l,a. V njenem očetu je g. Perc tudi tokrat positavll1 na oder sebe tako srečno in popolno, da mu niti ne baš najboljša maska ni mogla zmanjšati MAURICE LEBLANC: Skrivnostno oko Kriminalen roman 24 Prevel B. RlhterSič V. »Imenik sedemindvajsetih« Otrok je pokojno spal. Mati se ni zganila na zložljivem stolu, kamor jo je bil Lupin položil, toda njeno dihanje- je bilo inirno in rdeCica, ki je začela iznova zalijati obraz, je pričala, da se bo kmalu za- vedla. Opazil je, da ima na prstu poročni prstan. Ko je zagledul na njenili prsili nekakSen medaljon, se je sklonil ßez njo in ga obrniil. Na drugi strani je videl zelo pomanjšano fotograiijo. Kazala je moža štiri- desetih let in otroka v Solarski obleki. Zlasti otrokov obraz, ki je bil obkrožen z zlatimi kodri, ga je za- niinal. »Tako, tako, zdaj pa vse vem!« je dejal . . . Uboga žena!« Njena roka, ki jo je bil položil na svojo, se je počaisi ogrela. Neznanka je odprla oči. Potem jih je «pet zaprla in naposled šepnila: »Jacques . . .« »Ne bojte se . . . spi . . . vse je v redu . . .« Predramila so jo. Ker pa je še zmeraj uporno molčala, jo je za^el Lupin izpraševati. Hotel je po- ^asi zbuditi v njej žeijo, da bi nekomu odkrila muke, ki j»i more srce. Pokazal je na sliko v medaljonu in jo vprašal: »Tale gimnazijec je Gilbert, kaj ne?« »Da,« je odvrnila. »In Gilbert je vaš sin?« Zdrznila. se je in šepiiiila: »Da, Gilbert je moj sin. Moj najstarejši . . .« Torej je bila mati Gilberta, jetnika Giilberta, ki ga je hotelo sodišče obsoditi na smrt! Lupin je nadaljeval: »In druga slika?« »Moj mož.« »Vaš mož?« »Da, tni leta je že mrtev.« Sedla je. Spet se je zbudilo življenje v njej, toda z njim vred tudi groza pred straliotami, ki jib ji je prineslo Äivljenje. »Kako se je imenoval vaš mož?« Nckaj časa sc je še pomišljala.. Potem pa je od- govorila: »Mergy.« »VictoHen Mergy, poslanec?« je preseneCeno v/- kliknil Lupin. »Da.« Dolg molk je sleclil. Lupin še ni pozabil zaCu- denja, ki ga je zbudila njegova smi't. Pred tremi leti se je poslanec Mergy ustrelil na hodniku poslansko zbornice, toda o vzroku tega dejanja ni napisal niti črke, tako da niso mogli odkriti tudi najnedolžnej- šega vzroka za njegovo smrt. »Vi veste za vzrok, kaj ne?« je vprašal Lupin, ki je s tem le na glas povedal zakljufek svojih misli. »Vem.« »Morda zaradi Gilberta?« »Ne, Gilbert je jzgiinil že več Ii^t prej, potem ko ga je mož spodil z doma in ga preklel. Takrat je bi! zelo ižalosten, toda bil je še neki vzrok . . .« »Kakšen? . . .« je vpraSai Lupin. Ni mu bilo več treba siliti vanjo. Zdaj ni mogla več moir-ati. Počasi in v pretrganih bcsedah je po- vedala to-le: »Pred petindvajsetimi leti, ko scm se limenovala. šo Klarisa Darcel in so so živeli moji staräi, sem so spoznala v Nici s tremi mladimi ljudmi, Ikaterili iinena vara bodo pomagala pri/ pojasnilu sedan je drame. Bilä so: Alexis Daubrecq, Victorien Merg\ in Louies Prasville, Vsi trije so se že prej med seboi poznali, ker so se skupaj šolali in bili tovarigi \ polku. Prasville je ljubil takrat. neko operno pevko iz Nice. Mergy in Daubrecq pa sta bila zaljubljena v'ame. Jaz sem že v prvem trenutku ljuivla Victo- riena Mcrgyja. Morda ni bilo prav, da tega nis^in takoj odkrito povedala. Toda prava ljubezen je plali« neodločna, bojefa in hotela sem povedati, koga sem ; izbrala, šele takrat, ko se bom prepričala, alii1 je lju- bezen mojega ixbranca dovolj moCna in resna. 2aI. da je to moje Cakanje, ki je za skrito ljubezen tako nebeško lepo, opogumilo Daubrecqua k upanju, da bo morda on izbran. Ko je bil potem razočaran, nje- gova jeza ni poznala meja . . .« Stran 4. »Nova Doba« 10. XL 1933. Stev. 91. uspeha. Ga. Rajhova mu je kot sopro- ga nudila zaimsljivo dobro partneri- co, ki se je uveljavila zlasli v glas- nejših ocenah. Gdč. Poderžajeva jo moCno podčrtala poseben značaj Rok- sine sestro ter dokazala svoj igralski talent kljub glasovnemu nerazpolo- ženju. Gosp. PogaCnik je bil kot To- ny dokaj shnpatičen pojav, da smo ga bili veseli. Kot Bill je bil nä me- stu g. Verderber z manjšo ulogo, prav tako, a bolj v pojavi nego go- voru gdč. Verderberjeva kot Mary. G. Košič je bil kot O1 Flaherty prav dobro karaktei'iziran z izborno mas- ko in igro, ki jo pokazala, kako se da tudi v nianjši ulogi izoblikovati močan Uk. Režija g. Košiča je bila dobra, skrbna, dejanje je bilo teko- če. Nove sobne kuHse je okusno na- slikal g. Holobar, vsa scenerija je bi- la zelo pr.imerna. Razprodano gledališče se je prav dobro zabavalo, z aplavzi in cvctjem igralcem ni ätedilo. Igra bo najbrž tudi ob reprizi privabila mnogo ob~ činstva. F. R. * Repriz» veseloigre »Roksi« bo v nedeljo 12. t. m. ob 1(3. v Mestnem gledališču. Cene so znižane. Zunanji gostje imajo zelo ugodne zveze z vla- ki. Vstopnice se dobo v predprodaji v knjigami K. Goričarja vdove. * Igraiska sola Mestnega giedališ- ča. V nedeljo 12. t. m. točno ob pol 11. dopoldne naj pridejo vsi gojcnci in gojenke v Mestno gledališče. — Vodja. Nagradno tekmovalno streljanje celjske Strelske družine v soboto 11. nov. Cel j e, 10. novembra. Letošnje nagradno tekmovalno stre- Ijanje celjske Sfrelske družine bo v soboto 11. novembra s pričetkom ob pol 9. dopoldne na vojaškein strelišču v Pečovniku. S tern tekmovalnim streljanjem je združeno tudi tekmovalno streljanje za podelitev »medalje dobrega strelca« v smislu rr.zpisa z dac 16. jimija t. I. Tekmovalno streljanje se vrši na sledečih tarčah: 1. Tarča Celjc. Tekinovanja na to tarčo se lahko udeležijo oni člaui celjske Strelske družine, ki so na rednih letošnjih strdskih vajah družine izstrelili vsaj 10 ali več scrij Naj- boljsi strelec dobi nagrado z nopisom »Najboljšemu strelcu celjske Sirelske družine leta 1933.« Vsch na.qrad je troje. Strelja se 3 serije po 5 strelov. V tekmovanje se šteje najboljša serija. Za poskušnjo 2 strela več se ne ra- čunata. 2. Splošna tarča. Tekmovanja na to tarčo se lahko udeležijo vsi člani celjske Strelske družine; vsak tekmo- valec odda poljubno število serij po 5 strelov. Nfijboljša serija se šteje v tekmovanje. Nagrad je 10. Za po- skušnjo 2 strela več sö ne raCunata. Tarča pri tekmovanju pod 1. in 2. je predpisana savezna tarča, oddalje- nost 200 m ; strelja se Iz poljubnega stava, bodisi leže, kleče ali stoje. Strelja se z vojaško puško. 3) Tarča „Zlatorog". Tekinovanja na to tarčo se lahko udeležijo vsi člani celjske Strelske družine, ki so člani Slov. lovskega društva. Tarča — srnjak, oddaljenost 100 m. Strelja se z lovsko puško s kroglo, navadno ali precizno, z daljnogledorn ali brez dalj- nogleda iz poljubnega stava. Oddati je 3 serije po 5 streiov. Najboljša se- rija se šteje v tekmovanje. Nagrade so 3- 4) Tarča za malokalibrsko streljanje. Tekmovanja na to tarčo se udeležijo po članih upcljanc dame. Odda se poljubno število serij po 5 strelov. Najboljša serija se šteje v tekmovanje. Običajna tarča za malokalibrsko puško, oddaljenost 10 m. Nagrade so 3. 5) Po končanem tekmovanju pod 1) se člani, ki so na strelišču te dru- žine oddali pred tern tekmovanjem vsaj 10 ali več serij, predlagajo v odlikovanje z „medaljo dobrega strel- ca", v smislu razpisa z dne 16. VI. 1933. Strelja se na posebno tarčo, ki ima 20 krogov, na razdaljo 20 metrov. Dobro bo vozil VaS avto le z icpedno lahkim bencinom ki ga dobite edino pri črpalki pred veletrgovino I. Ravnikar, Celje in J. Delakorda, Gaberje Vpisnina za tekmovanje za vsako tarčo je 2 Din. Za vsak strel pod l), 2) in 3) se plača 1 Din in za 5 stre- lov pod 4) 250 Din. Municijo pod 1), 2) in 4) dobavi družina, municijo in puško pod 3) dobavi vsak tekmovalec sarn. V slučaju slabega vremena se vrši tekma kasneje. Predsednik družine: polkovnik Golubovič 1. r. Kino Kino Union. Petek 10. t. m. »Diplo- mati ljubijo« (»Operna reduta«). Iz- vrstna zvočna opereta. V glavnih ulogali Liane Haid, Svetislav Petro- vič, Georg Aleksander in Oton Wall- burg. Zvočna predigra. — Sobota 11., nedelja 12. in ponedeljek 13. t. m.: »Nev^ren kcrak« (»Salon Dore Gree- novo«). Zvočni film s področja indu- strijske špijonaže. V glavnih ulogah Mady Christians, P^velj Hartmann in Alfred Abel. Zvočna predigra. Sport t SK Celje : SK Žeiezničar. V ne- deljo 12. t. m. ob 14.30 se bo pričela v Mariboru ligina prvenstvena tek- ma med SK Celjem in SK Zelezni- čarjem. Moštvo SK Celja, ki igra V nedeljo svojo zadnjo letošnjo ligino tokmo, se bo moralo zelo potruditi, Co bo hotelo doseci uspeh. ( SK Olimp : SK Laško. V nedeljo 12. t. m. ob 14.30 so bo priCela a Gla- /iji v Celju di'iigorazredna prven- stvena tekma med obema kluboma. Delegiran je sodnik g. Wagner, kot namestnik pa g. Oberlintner. Dragi prijatelj moj, v celjsko jSamopomoč' pojd' zmenoj, tam bova dobila topla in mrzla jedila, k temu tudi za grlu ohladila. Vsak petek morske rtbe sveže, pečene, kuhane — to se prileže! Vse to za malo denaria Ti nudita Doplihai*ja Amatepsko delo kino peklamo povečave pazglednioe izdeluje najlritr»eje FOTO PELIKAN CELJTE VisokoSolec sprejme instrukcijo za gimnazijee. Naslov v upravi Iista. Stavbna parcela v Laškem, zraven Radiotermalnega kopa- lišča, SG ugodno odda za nekaj let v najem. Pripravna bi bila za lesno skladiSče, za splavarje, ker leži tik ob Savinji. Primerna pa tudi za postavitev paviljona mlečnih pro- izvodov. mlekarne itd. Natančnej