„ ^ d»* rmien »obot. S«UU h> pr»»ikof. . - C., 6. apr. — eveltov program relifnega ki določa $4,880,000,000 za njo javnih projektov, je bil »j sprejet v obeh zbornicah m. Predsednik Roosevelt [končno triumfiral, kajti pro-je bil z neznatnimi spre-ubami sprejet v obliki, kakr-zahtevsl. On Ibo sedaj ..»Upi z ogromnim fondom ivoji uvidevnosti in prevzel odgovornost. Načrt bo se-predložen Rooseveltu v pod-nakar se ga bo pričelo izva- fižja kongresna zbornica je brila program s 317 proti 70 sovom po enourni debati, do-i je v senatu izzval obstrukci-po triurni vroči razpravi pa |bil sprejet s 66 proti 13 gla-Proti je glasovalo devet ublikancev in štirje demo-i. S tem je bila razprava o evdtovem relifnem programi je trajala 74 dni, zaklju-in pristaši administracije globoko oddahnili, liio.sevelt bo takoj porabil 880 |ijonov za uposlitev 3,500,000 rposclnih, ki so sedaj na fe-»lni relifni listi. Ostale šti-nilijsrde bodo šle za gradnjo Jih projektov. "Za gradnjo in mostov nad železniškimi iišči je določena vsota $800,-f.OOO; za rehabilitacijo polje-itva, Ml>oro bednim farmar-irigacije in .reklamacije 10,000,000; za gradnjo stano-ijskih projektov $460,000,-; za podere vzgojnim in-ucijam, profesionalcem in »mišk i m delavcem $300,000,-; za civilno konzervacijsko iado (00C) $600,000,000; za "jila in podpore državam In ' političnim enotam $900,-,f(,<» Ta denar se bo porabil financiranje javnih del, pri 'Tih bodo ijjMmlili brezposel-Za sanitacijo, kontrolo po-v' '^Ijšanje pristanišč in f' P«>jekte ?:jr»0,000,000.. S'*j v*mi temi projekti bo »ontrolo predsednik. On bo ™ laziti, da bodo delavci, Iti » Rradili federalne projekte *ia!*ntnega značaja (pošt-sodišča itd.) preje-običajne mezde". Ako bo Zhy* ^otovila, da privat-plačujejo nizke H ™ mor*l predsednik gle-K ^'lavei prejemali m.-sde" ne glede na to, "" Proj.-ktih so u posle- ^nik« je dalj« poverje-, >n'«»n imenuje in do-.TkCiih ra7'ličnih odborov, "v*].« relifni pr<*ram. | tiče gradnje cest, In izboljšanja pri-tr» bo Ae nadalje y ?< obstdjiSb I»«rtm«'nt/)v. uradnika t.T>vt/' r>lrH[nf"K* CK,^X>r» V m,., ' VH ,K> predsed-^•'ir plača bo več na leto, i ^ kongresna Sest firm dobi- lo mastne vladne kon trakte VVashington, D. C., 6. apr. — — Preiskava je ugotovila, da je šest velikih gradbenih družb prejelo sto milijonov dolarjev iz sklada PWA za konstrukcijo raznih projektov. Te firme in kontraktorji, ki so se okoristili z denarjem iz sklada PVVA, so Silas Mason, New York; Tho-mas Walsh, Davenport, Ia.; Guy F. Atkinson, San Francis-co; J. F. Shea, Portland, Ore.; Columbia Steel Co., podružnica U. S. Steel korporacije, in Six Companies Inc. Poleg teh je dobila velika naročila od Tennessee Valley Au-thority General Electric Co.f v katero sta zainteresirana predsednik Roosevelt in njegova mati. Ko je bila nedavno objavljena lista delničarjev te družbe, se je pokazalo, da Roosevelt in njegova mati lastujeta 5792 delnic General Electric Co. Preiskava je ugotovila, da je ta kompanija dobila naročila v vsoii pol milijona dolarjev od TVA. Koncerni, ki jim načelujejo Mason, Walsh in Atkinson, so prejeli pogodbe za gradnjo raznih projektov v vsoti $49,500,-000. Firma Six Companies Inc., ki gradi razne vladne projekte v zapadnih državah, je dobila $29,000,006, Columbia Steel Co. pa $22,500,000 za konstrukcijo mosta med Oaklandom in San Franciscom. Drugi kontraktorji, katerih imena uprava PVVA noče objaviti, so tudi prejeli več milijonov dolarjev za razna gradbena dela. * I »a ne lam> . ■ V »ih »Hj. f ti p/°'e"proti ^•ttci/i socialistov S prizade- arionale je Etična vlačilo prote-proti per-ilerjtv«, ki pred izbru-roo radi te-ravlji-ni t 'nokrati^no M ve« u*. iH * jt i. Delovna dolžnost med vojno odvrnjena Obvezni vojaki ne smejo biti poslani v tujino Waxhington. D. C. — Nižja kongresna zbornica je zadnji petek sprejela dva važna amend-menta v McSwainovem proti-profitnem vojnem načrtu. Prvi amendment določa, da delo v industrijah in kjerkoli v vojnem času mora biti prostovoljno in ne obvezno kakor je določal o-riginalni predlog. Drugi amendment se pa glasi, da meriiki vojaki, ki ao "-lovico davka v penzijski sklad. Ta davek bi znaAai eden odstotek plače s pričet kom I. 1937. na kar «e bi ga vsako nadaljnje leto do 1949 zvišalo za tri od«tot-ke. Deladajaler bi odtrical ta davek itd delavčeve plače in VSO- NACIJI OSUMLJENI UMORA NEM- SKIH begunk Londonska policija preiskuje misteriozen slučaj DVE "SAMOMO-RILKI" London, 6. apr. — Policija je pričela s preiskavo zastrupljanja Dore Fabian in Mat^de Wurm, ki sta bili zadnji četrtek najdeni mrtvi v svojem stanovanju. Prvotno se je domnevalo, da sta ženski, ki sta pobegnili iz Nemčije, ko je Hitler prišel na krmilo, isvršili samomor, toda okoliščine kažejo, da sta postali žrtvi nacijskega maščevanja. Wurm je bila vdova bivšega socialističnega podtajnika v nemški vladi, Fabian pa tajnlica bivšega socialističnega poslanca v nemškem parlamentu. Obe sta bili aktivni v antinacljskem gibanju in sta pomagali švicarskim oblastem, ki zasleduje u-grabitelje antinacijakega žurna-lista Bertholda Solomona. Na-cijski agentje so ugrabili Solomona v Švici in ga odvedli v Berlin, kjer so ga vrgli v ječo. Vse te okolnosti potrjujejo sum-no, da so ženski zastrupili naciji. Dr. A. R. Ganz, ki v imenu švicarske vlade zasleduje ugrabitelje Solomona, ja včeraj po telefonu informiral londonske avtoriteta, da je jmela Dora Fabian dovol) denarja in vsledr tega je izključeno, da bi izvrftlla samomor zaradi pomanjkanja in da tudi ni bila take vrsta žen ska, ki bi sama končala življen je. V njeno stanovanje so že dvakrat prej vdrli nacijski a-gentje in iskali papirje. Misteriozno zastrupljanje nemških begunk je bilo omenjeno tudi v angleškem parlamen tu. Notranjemu ministrstvu je bilo naročeno, naj uvede teme Ijito preiskavo, da se ugotovi, če je zastrupljenje posledica politi čnega zločina. AVSTRIJSKI FAŠISTI PROTI OBOROŽITVI Dunaj, 6. apr. — Kancelar Schuschnigg je v svojem včerajšnjem govoru zagotovil kneza Starhemberga, da vlada ne namerava razpustiti "Heim-vvehra", fašistične oborožene sile, akoprav bo povečala regularno armado sa več tisoč mož. Dunaj, 6. apr. Avstrijska vlada je naznanila, da ne bo predložila svojega načrta glede nove in povečane armade stre-ski konferenci, katere se bodo udeležile Francija, Anglija in Italija, ker Še sama ni v tem momentu na jasnem, kako bi it-delala oborožitveni program. Komaj je vlada naznanila, da bo sledila zgledu Nemčije, je že naletela na opozicijo. Njen o-borožltveni načrt namreč določa razpustitev "Heimwehra," privatne fašistične armade, kateri načelu je knez Ernst von Star-hemberg, podkancelar v Schu-schniggovem kabinetu. On je v svojem govoru v Inomostu izjavil, da ne more biti nobenega govora o razpustu fašistične armade, dokler bo obstojala politična negotovost. V svojem govoru Je Starhem-berg ignoriral odlok kabineta glede povečanja armade, kar bi pomenilo razpust njegove privatne armade, pač pa je nagla-sil, da čas za demobilizacijo še ni prišel. Fašistični tisk Je soglasno odobril Starhembergovo stališče in objavil njegovo izjavo na prominentnem mestu. Schuschniggova vlada ja v veliki zagati, is kater« ne ve izhoda. Ona se zaveda, da bi ae ispostavlla velik! nevarnosti, a-ko bi skušala razpustiti fašistično armado. Mala antaftta — Jugoslavija, Cehoslovakija in Rmmunija — je zagotovila avstrijsko vlado, da ne bo nasprotovala oborožitvenemu načrtu, če bo raspusti-la vse privatne armade. To Kaže, da mala antanta vidi v oboroženi Avstriji večjo protekcijo njene neodvisnosti, proti čemur nima ugovorov. — ' ' ' i' '■■' "'iT II M '---------:----- ■KMBactaR: DELITEV SVETA V PETERO EKONOMSKIH SFER Amerika skoti svoj ekonomski blok proti Japoncem REZULTAT BO NOVA VOJNA New York. — Skupina radi-1 to poslal federalni blagajni, kalnih intelektualcev v tem me-' Plače to se bolj zniiale ko rent VVashington. — Department za trgovino poroča na podlagi študije, da so bile v tej krizi na splošno plače Ibolj znfcžane ka kor pa stanarina za stanovanja. V Casperju, Wyo., so plače padle na primer «'!0'/ , stanarina pa le 12%; v St. Paulu, Minn., plače 28%, stanarina 14%; v.BIr mingt;a»nu, Ala., prve ^4%, rent 3. Edino mesto Je 8ioux Kali«, S. D., kjer je stanarina padla enako globoko ko zaHlužek. Delavske družine z najnižjo plačo h&dajo največ za stanarino, često 509* od zaslužka. Drhal napadla delavskega odvetnika Marked Tree, Ark.*~~ Drhal, Jutero je najela organizacija plantažnikov, je ugrabila C. farpenterja. odvetnika unije najemninskih farmarjev, ter ga odvedla zunaj mer«ta. kjer ga je pretepla in mu zagrozila s *mrtjo, (i- bo še branil pravire izkoriščanih delavcev. Za odvetnika se Je sedaj (Kitegnila Unija za ameriAke civilne «vo-boščine in zahteva od oblasti, naj <«drede aretacijo in kaznujejo voditelje drhali. stu je organizirala knjižni k\uU\Pogajanja med krojači za delavce, katerim bo nudil in tovarnarji V zastoju vsak mesec izbrane knjige po- Boston, Ma** — Pogajanja| - vestne Informativne vsebine |mH| df.javci. ki so organizirani protegti proti poli- v Cloak A Dressmaker« uniji in • • ■ . • zvez«« oblačilnih tovarnarjev ao| • Cljshemu terorju v zastoju. Delavci zahtevalo 1'hiladelphta, Pa — Central-povišanje mezde za deset od«tot-jna delavska organizacija je na-kov in odpravo akord nega dela. Pojavila se je nevarnost stavke Rim. 6. apr. —> Posebno so-|in zato je v konflikt posegel po-dišče za zaščito države Je vče- krajinski delavski odbor. TukaJ-raj obsodilo 18 protifaiistov i *nja oblačilna Industrija «i|s»«lo-zapor od treh do otmih let. i je IW0 d#lavcev, po znatno nižji ceni kakor je tržna. Članarina bo nizka. Osemnajst antifaii-stov v Italiji obsojenih slovila oš ter protest mestni u-pravi proti policiji, ki je v zadnjem času aretirala ve^Je število delavcev, ki so piketirali neko 'evjjarsko tovarno, v kateri je izbruhnila stavka. Roosevelt Musso-linijev učenec? Italijanski Profesor pravi, da je Philadelphla, Pa. — Gaetano •Salveminl, bivši profesor na univerzi v Florenci, je te dni povedal pred ameriško akademijo politične in socialnih znanosti, da fašisti v Italiji smatrajo predsednika Roosevelta za Mus-solinijevega učenca, "ki sicer dobro napreduje, ni pa tako velik in junaški kakor njegov mojster." Salveminl je rekel, ds nekateri Američani imenujejo Roosevelta diktatorja iz razloga, ker intervenira v prr»cesih privatnih industrij, ampak to naši vanje Je nspačno. Vsaka vlada prej ali slej po«e*e v privatne zadeve luni jetnikov, toda to še nI fašizem. Roosevelt bi bil popoten fašistični diktator, čj< bi odpravil politične svohodšči-ne državljanov in predpisal vsem ameriškim državljanom, kaj smejo čitati in poslušati v radiu in kako se morajo obnašati, in če bi sam zamenjal vse zbornice v sklepanju zakonov ter |>osIal vae one, ki se ne strinjajo z njim, kot J« n. pr. senator l/>ng, v koncentrarijako ta-borišče kje na Filipinskih otokih. Nadalje je rekel, da ameriško faaoptsje danes Isvaja večjo diktaturo kakor Roosevelt, Ameriško časopisje je unikum na »m svetu in največja nevarnost za ameriško demokracijo, katero neprenehoma mrrvari in f»ervdira, čeprav trdi, da jo A« j t i.__1 Haag, Nisoaemslca. — Nagel gospodarski razvoj Japonake ip širjenje njene hegemonije na Daljnem vahodu, kjer izpodriv« zapadnl kapitalizem, bo prisililo Združene drtave k formiranju svojega "defenzivnega ekonomskega bloka" proti Japoncem. Tega mnenja ja holandakl državnik in ekonom dr. Hen-drikus Colijn, ki vidi razkosanje sveta v pet "ekonomskih sfer". Prvo sfero ali Iblok naj bi tvorila Rusija, ki obsega eno ščetino kopne zemlje; drugo angleški imperij, ki se bo po mnenju dr. Colijna za v H Še tesneje; tretjo Japonska s svojo rastočo he. gemonljo na Daljnem vstoku; četrto naj bi kreirala Amerika, peto bi pa tvorila Evropa, ki bi radi svoje raskosanosti in rasr-vantistl v mednarodni ekonomiji dosti ne pomenila. On smatra gospodarakl razmah Japonske v zadnjih 20 lf-tih za nejvečji fenomen ali pojav v mednarodni ekonomiji In politiki. Oh nastopu tega stoletja je bila komaj pika na goapo-darskem zemljevidu, danes pa rapidno lapodrlva a aalatskega trga. predvsem na Kitajakam in v Mandžuriji, katero ja v zadnjih par lotih okupirala tudi politično, vse zapadne kapitalisti-čne države. Med HM 4 in 1929 Je na pri-mer zvišala svoj isvoa v asiat-»ke države za H00%, Anglija, glavna sila na mednarodnem tngu in tudi na Daljnem vzhodu pred vojno, Je pa zvišala svoj Izvoz v Iste dele le za \\%, V britski koloniji Iraku Je japonska tekstilna industrija na primer idtoraj popolnoma izpodrinila angleško, kateri Je oetalo le JOV< trga, 709f ga imajo paJa-ponski tekstilni baroni. Dr. Colijn vidi novo regrupa-cijo ekonomskih sil v ekslualv-ne "vplivne nfere" v obramlm svojih "ogražanih" Interesov. Rusija se naj Iz laatnih razlogov zapre pred zunanjim svetom — Imperlslistom Je pod sovjetskim režimom namreč odzvonllo, da bi si na ruskem ozemlju vstvar-jali "vplivne sfere". Interesi An-gllje leže v tesnejšem gospodarskem povit Ju svojega imperija, kar zsdnja leta skuša Isvajati smotreno, tfsla ne s prevelikim i/spehorn Na eni strani se zajeda v njen imperij Japonska tako v Indiji ksk»»r v drugih kolonijah, na drugI strsnl Je pa Kanada kljub londonskemu im|»e-rijskernu paktu še vedno bližja Ameriki ko Angliji. In kaj pa Združene države s svojim po dr. Colljnu napovedanem "defenzivnem paktu" proti Jaftonskl? Da se slednja zajeda tudi v ameriške "vplivne sfe-re" na Kitajskem in drugih krajih Daljnega vztoka, je resnica. Ampak imajo biti ti kraji s Kitajsko vred Izkoriščani po im-perlallstih, imajo japonski prav toliko moralno pravice biti is* korišcevalei kakor ameriški, angleški, ifrancoski, nemški ali ita> lijanskl. Ja|M»nska ima tudi več logfrke na svoji strani kakor Imperiali-sti zapadriih držav, ker Je aziatr ska drŽava. In če Ima za Anglijo veljati |»ar.^ls: "Angleški imperij za A ogli jo" in za Ameriko M onroejev a doktrina, a katero so si ameriški imperiaJUti u-trli pot v < entralno in Juino A-rnertko. zakaj naj ne bi prav taki* ne veljala parola Japonekih imperiahstov: "Azija za Aaija* te". Mina razlika Je, da Je zadnja parola nekoliko bolj žingo-(Dalj* sa J. stresi) rR OS V ETA PROSVETA THE BNL1GHTENMENT CLASILO IM LASTNIMA »LOVENIM NARODNI jEDNOTS Otiu « mA j i tU Ail kf MmtUmmi Mm** MSr Narodatnai m t4rul*n« drUr« (lavM Chtcaca) ta K«aa4a MM mM. MNuH^ M M 4*trt • " Cbtcaao U Ctaara »7 M ** aalo tate. 117» an |m»1 tat*, aa tamaaaatan ft«bacrt»Ooa rataa: tur tha UnlU4 SUW> (MM» Cktea»a> aa4 CaaaAa M M p»r pmr. C M«a— ao4 Ckaaru »7 W> var r»M, (er*i«a «o«uUm* M M par r«ar. Časa acUaoa pa < It ^ovUl «aplaov la aaaaro^aelb {tanku. a« aa »ra««j« lUfcopul litararaa vaafcin« tlruaa. »antl. drama pasmi itd ) •• »">•>• poAlljaUljg I« » aJuMia. «a M prlUNu poilaio« Advartuio« ratm «n M«au^rrlpO «/ eommuat. anUaua and u«a<4ictlmi artkt.« »lit nnt ka raturnat OtUr masaacrlpta anali m avoriaa. ptava. »urana, ate., »III U raturaatf Lu aan4*r valr »!»•«< acrompar.iad k|r aalf-add*aa«nd and atampad Ha*)«* i* 'M, ka/ ima atik a Matura: • 1'KOSVKTA 14471» IU. LaaadaU Ara.. thlra*a. ItllaaU MKMHKR Of THK I I.OKNATKD PRKlMI Datum r ukUpni«. na prlmrr iMarak II. lllll, pota* >aia*a ln*»a na n««U»u pomanl. da ««m M a Um datumom puU-kU na« rMnlnn. funovita tu praruiaanu da aa »am liat n* natart. Glasovi iz naselbin Francija je takoj i>o svetovni vojni hotela zgraditi "cordon sanitaire" okoli sovjetske Rusije. To je bil nekak plot iz držav, ki so imeje obkoliti Rusijo, da se iz nje ne bodo razširile "kužne" revolucionarne ideje po Evropi. Nakana tte ni posrečila in Rusija ima le danes proste roke pri "okuževanju". Danes pu Francija gradi sličen "cordon sanitaire*' okoli Hitlerjeve Nemčije in pri tem delu Je uposlila isto — Rusijo. Francija rabi "nezdravo" sovjetsko Rusijo za obkrožitev bolne, nacijske Nemčije! Vse kaže, da so so-vjeti s tem zadovoljni. Na miael nam pa prihaja, da boljfteviki niso taki bedaki, da bi se dali Izrabiti v Interesu Francije — oni gledajo nsjprej zase. Okulena Nemčija je Rusiji prav tako nevarna kakor Franciji. To je tisto! Kdaj pride dan, ko bo neka histerična grupa gradila "cordon sanitaire" okoli Francije? • a a ' Kdo je velik? Po mnenju Jugoslovanskega nacioni/ntičnega in religioznega tiska je bil pokojni profesor Pupln velik. Zakaj? Zato, ker je bil ameriški patriot, jugoslovanski nacionalist in dober kristjan. To troje najbolj poudarjajo. V Ameriki A i v i še eden Jugoslovan Nikola Tesla, po narodnosti Hrvat, ki je na široko znan po svojih iznajdbah v elektrotehniki. Vsekakor je Tesla dosegel več* v svoji stroki in znanosti kakor dr. Pupln, vendar Tesla ni posebno — velik, namreč po mnenju jugoslovanskih merilcev veličin. Tesla je skromen in ne kriči rad v javnosti o svojih političnih in verskih nazorih; on se bolj briga za elektrotehniko. Ce se ne motimo, Je v verskih zadevah nekak panteist, torej še kristjan ni. To seveda ne pomeni nič. Ce je Tesla velik, je velik le v elektrotehniki, Ia« s te strani ga bo ocenilo razsodno človeštvo. aaa Rlmnki papei je pred enim, tednom zagnal krik za mir. In zdaj bo seveda mir! Odkar so papeži ua avi.-tu.ao kričali za mir. Tudi. ta* krat, ko so (papeil) mobilizirali in blagoslavljali vojne s "krlvOverci", Tudi takrat, ko no kontrolirali vse krščanske vladarje — ki so se klali med seboj. Ali papež res misli, da bodo njegov« pridige in molitve preprečile vojno? Vsekakor ne, kajti njegova najnovejša pridiga za mir je pri-r lu na dan na — prvega aprila. • • a Ko je l>4| zadnjo jesen izvoljen demokratski kongres z dvetretjinsko večino demokratov v obema zbornirumu. Je bilo pričakovati, da bo "new deal" jMtslej tekel kukor \*> maslu; vsak rukonski načrt, ki pride iz Bele hiše, bo sprejet brez vsake teta ve v najkrajšem času. A glej Rpaka! Demokratski kongres zboruje te tri mesece in niti eden večji "newdeulski" zakon še ni sprejet. Demokratski kongresniki in demokratski senatorji prav tuko srdito napadu jo. Rooseveltove načrt« ktikor nujreakcio-narnejAi rt*tfodb» * Nemtijo in obrnile hrts-t l.igj narodov — is ra/Joga, tla morajo Zdruf**ne tlrlav« same ud« lorevati o svoji umimII in kakAna Idga ne ame Imeti pri t< m indHMie la^sede. Itorah velik kratkim Luhte nira, nsmrv te •a mts idhtčalec'*, Je pa preti v aenatu, naj senatna zlNtr- riška. prr Mehiki u!»»r* ml I . k| ae I i igttteeoi Itorah mtodl čevaltA meri*ka prtvrii nim amerišsm terenf.m. Kaj - nal sVleftal o pitriakavi gted« raznih "ne«r* tkalskih' k<>ru|M tj in kukliut oktanskih lerori«*\ reiš e "peraekucije" U-rnh. veliki "sa-> Ii, da jr Metlika a . pokoraval t raz predvaem oljnim in rekel, če bt mehiški Združenih državah T J !K*mokraUka in progr*-ni\aka dt^ilednost Naš "politični položaj" Waukegan, No. Chicago, IIL— (Popolnoma sem te uverjen, da bo kmalu depresije konec, kakor pa vse kaie, sem se pošteno vštel. V VVauktganu je organizacija z imenom Chamber of Commer-ce ali trgovska komora, ki «e na vse načine trudi, kako bi odpravila depresijo za fousinesma-ne (za mizerijo delavcev ae ti ljudje ne brigajo) In je v ita namen najela govornika, nekega Uelosa VValkerja. In kako vam je le-ta govoril in mikastil depresijo ("oče" Ooughlln naj se kar skrije)! Goto? sem Ml, da Ise bo svet prekucnil, predno bo odšel iz tega me^ ta. iNo, fovala-bogu, se pa še vendar ni, je še vedno na istem prostoru, oziroma se še vedno suče po stari navadi ukrog svoje osi in okrog solnca. Da se pa tak patron, ki ne more v tem tednu spremeniti položaja, lepo tamaže, je brt ustano-j vil društvo iz članov navedene organizacija, imenoval kapitane, la}tnante in kaprole, le na fraj-tarje Je pozabil. In boj se je nadaljeval s strašansko vnemo par tednov, rezultat vseffa tega pa I je "Dollar Day Šale", Delavci, dokler bodo biznisma-ni in razni govorniki, najeti od I takfin organizacij, reševali depresijo, ne bo še konec mizeri-je, v katero nas je pahnil 1009? organizirani, kapitalizem! Pa še ena nesreča je zadela to mesto. Prejšnji teden je nekdo iz Wa*hin borila, da dobimo mestno elektrarno In da bo "tttus" precej cenejl. Ker si pu privatna in ljudska lastnina nista nič v žlahti, se je tudi zniHtrovita stranka spomnila |Si volitvah, da je zmagala in Je bila financiram« |mi 1'riviktn'h trgovcih ter je zanjo volilo nezavedno ljudstvo, juto je trebu to stvar |s>-časi naprej Mpu*at". Kes je. da so vpru4utt Vtsdo za posojilo in igt tu li lodli Ae lani, tla ~»i *m |w ^tiran (ki ho ga im Ii "krunjski pulilišni" ra nislegp bogu) In mestni mlbor-nlki mogli ze liniti zu to preko-llstno ftvur In dsti na spli^Šno gV*o\pnJe, to 9»| bllti preveč »n tuli . pr<*ip stavni — prs-\ »lih privatnih trgovcev. Cinca-li In clncsli so toliko časa. da je končno tli »utu t d| o\e«lala |Niao jflo, tupsn, kateremu |*it V tr m'n « 1 maji m, je ps p >1pi«al Vontrakt nt d«> Ivanin ebVtrike ts p< h< dnjih (V let! "Ljudski Za-atopniki!" 41 >t»n*t maki' me langb.) h> e IH april« IhnIo S|»et V ti-m n. »t u Milit ve ra no-lni «r pa ne tm kdn mi«l"d, da lo ju v m .v ki rut rne ali druirt* stranke.' 1» lite prepričani, da meni tn vaakemu trezno mislečemu voliku, je vaeeno, kajti ljudstvo v aplolnem ne Ho Imelo no* brni h koristi »nI trii strank. Flr- bec me pa le drži, v kateri garaži bomo, imeli letos po volitvah party. Pred dvema letoma, ko smo naklestili demokrate, je bilo pri Francelju hudo luštno!' Paul Peklaj, 14. K odhodu prijateljev MeKeuport, Pa. — Ker so današnji časi precej slabi, se ljudje umiAljajo, kaj bi storili, da si izboijAajo svoj položaj. Tako so se V. in »R. Marolt in njih tri hčerke napotili v staro domovino. Dolgo let so trdo delali, da so od svojega zaslužka nekaj dali v h/ranilnlco, katera pa je na žalost zmrznila. Ker pa so uvideli, da se led v hranilnici ne bo več raztopil, so se odločili, da gredo v staro domovino. On je zgubil delo, kar je bilo še slabše, predno pa so prišli do skrajnosti glede sredstev, so sklenili, da gredo. Dne 30. marca smo ae udeležili njihovega poslovilnega večera ali odhodnice v Union dvorani. Miza je bila (Arioiena z raznimi dobrotami, godba je igrala vesele komade in mi tuno se zabavali pozno v noč. Prišel pa je čas slovesa in ni bik» osebe, da ji ni zarosilo oko, kajti vsi so spoštovali Maroltovo družino, naše botre. Želimo jim srečno pot in o-bilo veselja v stari domovfini! A. M. In L. Kopriva. PONDEUEK. 8. Vesti iz metropole Cleveland, O. — Naš boj v metropoli se še vrši, pa ne h streljanjem iz težkih topov aH havbic. Tupatam še zadrdra kakšna strojnica, večinoma pa peka-jo le Ae ročne granate. Pravijo, da pri A. D. kur smrdi, kar je verjetno. Smrdi namreč po gnojnici In laiži. A pri K. pa pravijo, da na laži in natolcevanja ni vredno odgovarjati. Deloma Imajo prav, deloma pa ne. Pregovor sicer pravi, da laž ima kratke'no-ge, ampak z lažjo se lahko veliko škoduje poHumeziVim ljudem, in tako tudi podjetjem, posebno >z zahrbtnimi lažmi. Pa pustimo, naj še naprej lažejo, morda se bodo vendarle kdaj opekli. V Clevelundu imamo v.«ako nedeljo pol ure slovenski radio« program. Ampak pri najboljši volji ne morem trefll, da je kaj prida. Povečini je prav suhoparen; veliko preveč oglaševanja je v njem. Vsakega oglaševalca se na vse pretege hvali Ne rečem, -če se bi na kratko malo t>-menllo, pa ne toliko. Pevske točke so večinoma čudne in žalostne. PoAteno povedano, da je največ ufltka, kadar zapoje tenorist Lotfls Belle, In precej dobro je zapel tudi kvartet ljubljanskega kluba. In godba? Da ne govorimo o nji. Poslušamo radio-sporede drugih narodnosti: poljske, češke, nemške, itulijuitske in hrvatske, pa so vsi veliko boljši ko slovenski, posebno iz-borno se |>ostavijo Oehi v petju še bolj |>u v godbi. Pri njih iti suhoparnosti ne dolgočasnosti, da bi se ljudje jezili in radijske prejem mike zapirali. Zdelo se mi Je potrebno, tla povem svoje mnenje, kajti nu radio veti no poudurjujo. tla se lahko stvarno |>okritizira in zapiše, kaj je In kaj nI prav. Tega ne pišem iz slabega namena; tega imnenja nisem sam, temveč ve- čina ljudi, ki bodo prav tako po* vedaJi. Zato je upati, da se bodoči programi izboljšajo. Ko hodim okrog, vidim, da je vedno več trgovin praznih, kar pomem več slabega ko dobrega. Tudi stanovanj je veliko praznih, povečini starih slabih stanovanj. Z delom gre še vedno počasi. Ce jih y eni tovarni nekaj zaposlijo, jih v drugi odslovijo, o-ne, ki delajo, se jih na vse načine izkori**a. Tu je mnogo govora in ukrepov o govorih radiožupnika "fa-thru" COughlina in o njegovi organizaciji "socialnih pravic". Kot se razvidi, ljudje nekaj slutijo, da se pripravlja nekaj izr rednega. Najbolj značilno pri vsem tem pa je to, da se tako drzno napada vlado, Rooseveita in vso njegovo administracijo, navidezno tudi kapitaliste in vse drugo. Pri vsem tem pa nobeden z nobene strani vladnih o-seb niti z mezincem ne gane, kar se vsem zelo čudno zdi. Naj poskusi na stičen način zaporedoma napadati vlado kakšen komunist ali socialist, pa se bi gotovo v kratkem znašel kje drugje, pa tudi ni goiovo, da ne bi bil s siJo odpeljan '"kam na deželo", nabatinan ali pa celo u-bit. Torej, kaj drugega naj to pomeni ko to, da so vsi ti ptiči, magnatje in oblastniki, skupaj zvezani, zato pa hi}-4i gmrrner. kl je Ml ohtoien korup d je v iv rti a upravo drlamrga rrlifa. "Zarjln" koncert Cleveland, O. — Pevski zbor "Zarja", odsek soc. kluba št. 27, priredi v nedeljo 14. aprila svoj pomladanski koncert v av-ditorju S. N. D. na St. Clair ave., pričetek ob 3. popoldne.- Pa ne samo koncert, tudi spevoigro "It Can't be Done" in enodejan-ko "Na lahke obroke", katero je spisal Ivan Molek. . Spevoigra je precej komična in bo nudila precej užitka avdi-jenci. Igra "Na lahke obroke" je pa bolj resna. Pokaže nam, kakor bi človek rad prišel do premoženja brez potrebnega kapitala; hoče si samo izposojeva-ti "na lahke obroke", nazadje pa nima denarja, da bi plačal obroke. Da bi hoteli vso to stvar opisati, bi vzelo preveč prostora, zato bo najbolje za vas, da se udeležite koncerta in boste videli na odru vse te zanimivosti bolj izrazito. Kateri še niste sli&ali, vam moramo povedati, da so naše vrle Članice napravile za naš pevski zbor nekak surprajz; ta surprajz je lepo umetniško napravljena posteljna odeja, ki bo oddana na koncertu onemu, ki bo najbolj arečen. Odeja se nahaja v izložbenem oknu pri Aug. Kollandru v S. N. D. Lahko si jo ogledate. To lepo delo so napravile: Močnikova, Gueelova, Dotganova, in tudi Bogatajeva Betka je pomagala, zakar jim gre največja zahvala. Kdor teli dobiti listek sa odejo, ga lahko dobi pri pevkah "Zarje" ali pa tudi na dan koncerta v dvorani. Apeliramo na vas, da si zapomnite dan 14. aprila, ki vam bo nudil nekoliko duševnega u-iitka v tej žalostni solzni dolini, da nekoliko pozabimo na gorje in bodočnost, v katero zremo brez posebnega upanja In kate^ ro so nam ustvarili tisti, ki nas tako ljubijo za časa volilne kampanje, potem pa pofabljo na ob-ljulie in nam še v znhvalo naložijo prtnlajni davelt, da se ne bo kateri delavec preveč zredil ob času brezposelnosti. Nabavite vstopnice pri pevcih in pevkah Zarje in pri mrs. Kushlšn v SNI). Drugo je vse po starem v naselbini, samo tovarn Je veliko praznih in se podirajo, na rellf-nih uradih je pa čedalje večja gnječa. W Odbor. K __ orffanitaciHj V članku '^Knjiga in puAka" ^ ^ .. sede italijanskega prosvetnega mini.tr ^ U ki je izjavil v senatu, da je "delov^*" lilske organizacije tako prepleteno i„ , * no z delovanjem šole, da je usoda J IJiva od usode balilske organizacije" V isti izjavi je minister Ercole tudi črtal nalogo fašističnega učitelja kot J nika fašistovskih mladinskih čet. Da bo slika o militaristični vzgoji janske mladine popolna, dodajam k gvsfl beležkam o fašistični šoli še nekaj m J o mladinskih organizacijah, ki so v resnidj vno torišče vzgoje mladih italijanskih rodi . Prava mladinska organizacija, ki naj m me v svoje vrste mladega Italijanka ia vzgaja v obnovljenem "rimskem duhu" "Figli della lupa" (Sinovi volkulje). Ta m len naslov spominja na stari Rim in na nje« ustanovitelja ^omulH in Rema, ki jih je do volkulja. Onadva sta bila ustanovitelji k nejlega mogočnega rimskega imperij« Ba ča naloga sedanjih "sinov volkulje" naj bi la obnovitev stare, rimske slave. Otrok ostane le dve leti "sin volkulje", t od 6. do 8. leta. Nato prestopi v organizii Balilla, ki nam Je najbolj znana; posebno so tudi mnogi slovenski otroci posili — Bi la. Ko dopolni Balilla 14. leto, postane že pr straža fašizma ("Avanguardia fascistaM),i to preide z 18. letom v organizacijo "Gioi fascisti" (mladi fašisti). Ob polnoletnosti nato mladenič, preizkušen in temeljito vzg« v fašističnem duhu v celi vrsti mladinskih ganizacij, sprejet s posebno slovesno cerq nijo v stranko oz. fašistično milico. Sploh vsak prehod iz nižje v višjo organizacijo in • par/tdami in slovesnostmi običajno vsako 1 na obletnico fašističnega "pohoda na Rim." Ustroj vseh organizacij je popolnoma i jaški. Fašizmtl, ki oslanja svoje imperii stične načrte na moč starega Rima, je UI tudi za vzgled v notranji ureditvi fašutift formacij. Kakor fašistična milica, tako se tudi i mladinske organizacije delijo na legije, ki I jejo od 1000 do 1500 članov. Legija se ddi tri kohorte, kohorta ima tri centurije, <*■ ria tri manipole, manipolo tri desetnije. Vojaški značaj teh čet podčrtuje legijo« zastava, godba, bolničarska četa, poseljen lilski kaplan in vojaška poljska kuhinja. Si da ne manjka šarž. Višje šarže so prihranil učiteljem in drugim voditeljem mladinskih i ganizacij; nižje čine pa prejema tudi mlrii ki ima posebne zasluge. V malih "capo* dra" in "capomanipolo" se vzgajajo bodoči* dje, ki se učijo najprej slepe pokorščin«, i odločnega ukazovanja. Delo mladinskih organizacij je najzniA še in zelo pestro, a po natančnejši analizi« ga vzgojnega dela zamoremo jasno opazitil čo nit vzgojnega cilja, ki se vleče od mah "sina volkulje" do polnoletnega fašista: 0 čiti vsak samostojen polet mlade duše. v* treba uniformirati; vsak posameznik * I ra zliti v kolektiv, ki stoji na razpolag na v« mig "Dučeja". (Dalj« Jutri.) Draga je gospodarska kriit Francoski list ,4Peuple" je na podlip diva, zbranega po Društvu narodov, iznfi koliko škode je napravila gospodarska u Samo na kmetijstvu znaša škoda od leU okrog 23 milijard zlatih dolarjev. K trn« pa treba prišteti še nalašč uničene um kavo, žito, vino itd., da bi cene ne P*1* vzamemo za podlago cene iz leta IMM vsa škoda olerog 30 milijard zlatih ^ Ogromno škodo je utrpela tudi industrija. 1929 se je cenila svetovna proizvodnji » milijard zlatih dolarjev. Ce odštejemo * sko Rusijo, ki krize v našem smmlu nr P* ostane okrog 86 milijard zlatih dolarja Cenah iz leta 1929 znaša škoda v irulu*W krog 130 milijard zlatih dolarjev. IzrJ letrgovlne in prometa ceni francoski 50 milijard, izgubo male trgovin«1 i* n?h poklicev okrog 35 milijard. SkupsJ rej znašala izguba glede na črne i* h« okrog 250 milijard zlatih dolarjev. Kaj pomeni to, nam poslan. J*'"*^— mislimo, da so cenili vse svetovno c m rež je z vozovnim parkom, / - '1 skladišči ter elektrarnami ^ 60 milijard zlatih dolarjev, trgovko> w co vsega sveta s pristanišči, kansli nr. prava ml pa na 25 miliisrd Svei» r* je stsia človeštvo okrog 170 nnllJ»ri1 j( larjev in tako vidimo, da nam j« P" spodarska kriza mnogo večjo šk<™- V vinu se kopajo V Smallfortu, središču kmJif"^' industriji, so nedavno ' se lahki v *ak go*t okop« • ,kJ(< kraju zaradi obilne produkcije jf vode. Vino v kadeh najprej Jo. Kopalec se nato vlel*' v ks«i kakšne pol ure. Pravijo, da t*^ pel silno poživi bolnika in da r ztksti pri boteznftr prehlada ir»uim J jKUEJJEKJjAPKIU. Vesti OSNA OBSODBA V | MARIBORU jTob^Klil danes na (rt „„ v tnalih morilca Viktorja Juhanta Maribor, 16. marca, tnib senzacij v Maribo-tue ne manjka. Za in« rodbinsko tragedijo Su-v Gregorčičevi ulici, za Akcijo Laknerja in Panje Maribor dane« zopet do-svojevrsten kriminalni do-• veliki senat je sodil zveliča morilca Viktorja Ju- Ibak, prisedniki pa so Ibili sodniki gig. Zemlji, Lenart, dr. Kotnik in Kolšak, tožbo lPa je zastopal državni tožilec Sever. Obtoženca je zagovarjal dr. Ber-*oč. Obtoženec je na vprašanje predsednika v celoti priznal dejanj«, kakor -mu ga očita obtožnica. Svojo krivdo je skušal o-militi z strjevanjem, da je dedno obremenjen, da je izvršil dejanje v pijanosti in da Haci-na nI oropal, marveč je vzel samo svoj deleft, zaradi katerega sta se bila sprla. Njegove navedbe -pa so ovrgle deloma priče, deloma ugotovitve oblasti. vo ie javnosti še v spo- Obtoženec je cinično opisal umor krvavi dogodek, ki se je *in pripovedoval, da si je po u-♦a lani jeseni v Gradiški ™ani v bližnjem potoku umil o-Kumroti kjer je postal ikrvavljene roke in sekiro, ter na * kroAniar' Stanko Hacin to mirno legel spat. Razpravi je bestijalnega umora, ki je prisostvovala Mi mstiumorje-gril vožnjo in dsljno o-Hacina Marija Hacin, ki ■ je pred sodiščem jokaje izjavi- la, da je bil pokojni njena edina opora. Ob 10.46 se je sodni' dvor umaknil k posvetovanju. Ob 11. je predsednik senata dr. Tombak proglasil sodbo, s katero se Juhant obsoja na smrt na vešalih. Obtoženec je sprejel sodbo popolnoma mirno. Njegov zagovornik dr. Bergoč je prijavil revizijo. je razpravno dvorano so paz-privedli vklenjenega moril-jl-letnega Viktorja Juhan-Itevilnim poslušalcem, ki so ali v sodni dvorani, je za-ob pogledu na človeka-Nemo in z v tla uprtimi obtoženec poslušal zelo io obtožnico. Iz nje je raz-i, da je Juhant že v rani losti grešil pošteno pot ži-ja. Brez dela se je potikal aja v kraj in kradel, kjer mojcel. Obtoženec je bil že tkrat predkaznovan in je tik pred umorom nesreč-krošnjarja Hacina prišel irrborskrh zaporov, kjer je edel dve leti. Cim je Juhant na svobodo, je že nada-gvoje prejšnje življenje. aa*il se je iz raznimi težki-Ikriminalnimi tipi in strašil ljubljanski okolici. Ko so mu i postala tla prevroča, je odpreti Mariboru. Tu pa se pri-kunec žalostne povesti. V »h pri Mariboru se je Ju-seznanil s pokojnim Stan-Hacinom, ki je prodajal So suho robo. Na ročnem vo- Uboj upokojenega rudarja Novo mesto, 13. marca. Pred novomeškim okrožnim sodltfčem, pred senatom trojice, ki mu je predsedoval s. o. Božidar .Romih, se je vršila te din« kazenska razprava zoper 38-let-nega veleposestnika Jožeta O-mahna iz Vel. Gabra, 55-letno zasebnico Planindek Marijo iz Mirne in njeno 23-letno ihčerko Karolino. Državno tožilstvo je obtožilo Omahna in Planinško-vo (Marijo zločinstva napravlja-nja lažnih listin in zločinstva ®o-per imovino s prevaro, vse tri obtožence pa zločinstva zoper pravosodje. Novomeški odvetnik dr. Glo-bevnik je 28. jan. 1931 vložil zoper zakonca Karla in Marijo n je vozil ikrošn jar svoje bla-, Planinšek, ki imata trgovino in, ikraja v kraj. Zato se mu posestvo na Mirni, izvMšilni pre-avi Juhant ponudil za po-jdlog za prisilno dražbo njunih a. čeis. vozil mu bo robo nepremičnin zaradi Din 27,677, «al pot. Hacin, ki je pošte- in sicer kot cesijonar Karla Pe- da ae izognejo nadaljfr)im stroškom. Dne 28. marca 1934 je isti 0-mahen Jože vložil na s reškem sodišču v Trebnjem todbo zoper Kolenc Alojzijo, posestnico na Mirni in sestro Marije Planin-škove zaradi plačila posojila Din 5000 in 6 odstotnim obresti m od 19. januarja 1983 dalje. Sledila je nova pravda in je bil zaslidan tudi Planiniek Ka-rol, sin Marije Planinškove, ki je izpovedal, da mu je bilo dobro znano, da je vknjižba Omahna Jožeta iz zadofenice z dne 5. decembra 1930 za Din 66,715 fingirana. Sreski sodnik je zamotano zadevo odstopil z dtne 19. maja 1934 državnemu tožilstvu v Novem mestu zaradi suma zločinstva po par. 144-1 tkaz. zak. Marija Planinškova je zdaj skesano priznala, da je bila zadolž-nica zares fingirana. Iz razdelilnega sklepa pa je tudi razvidno, da je po krivem prisegla, in sicer na nasivet Omahna.-Oma-hen sam vse dokazane mahina-cije odločno taji. Sodttče pa se je prepričalo o krivdi vseh treh in je obsodilo Omahna Joteta na 3 leta strogega zapora, Din 2000 denarne kazni in na izgubo Častnih pravic za dobo S let. Planinftek »Marijo na ,1 leto in 5 mefcecev strogega izapora, Din 1000 denarne kazni in na izgubo Častnih pravic za dobo 3 let. Njeno hčerko 'Karolino pa na 4 mesece strogega zapora. PROjV »T A "" Jačanje skupne fronte v Franciji Socialisti streme za organskim združenjem s komunisti ii«lil, je ponudbo sprejel in inda dobro plačal, kar pa je Kožencu vzbudilo pohlep po irju. ant in Hacin *ta prispela radiško pri Zg. Sv. Kungo-"rujena od naporne poti sta na travi in Hacin je za-ft*«vati izkupiček. Baš to bila njegova poguba, nje-nesrečna nmrt. Ni .bib komaj 150 I)in je iztržil •tke in t<» j,- bilo dovolj za ■m načrt, katere*« je zasnovam proti njemu. Men-,zl1 slutnji ali pa zaradi ne-M»nja do tovariša, je krošn-*r ^ril v čevlje. To je *oko morilca Juhanta opa-cetudi se j,, obtoženec o večer-Šmarja za preno- l [J le * la namen 1 ^ Aele ko sta mu gVoJ' delavski knjižici. H kmalu za- čenlka. S sklepom sreskega sodi-SČa.v Trebnjem pa je bilo posestvo zavezancev z dnem 16, maja 1931 domaknjeno graščaku Klementu Belokyju z Mirne za Din (578,200. Glasom razdelilnega sklepa z dne 1. avgusta 1931 je prišel Omahen Jože, ki je bil na podlagi zadotžnice z dne 15. decembra 1980 vknjižen za znesek 65,715 Din s 7 odstotki o-bresti od zgoraj imenovanega datuma na posestni polovici Marije Planinškove le deloma do kritja z zneskom Din 43,745, do-čim je s preostankom svoje terjatve propadel. Upniki 'Planinškove, Ludovik Gerkman, Erjar vec Franc in Strah Engellbert so že na razdelilnem naroku ugovarjali, češ, da terjatev Jožeta Omahna sploh ne obstoji in da je fingirana samo zato, da bi Planinškova iz drajžbe odnesla gmotno korist na škodo tabular-nih upnikov. Sodišče ugovora tedaj ni upoštevalo in je zavrnilo gori naštete na pot civilne pravde, ki so jo res začeli. (Na razpravi pa sta priči Marija in Ka-rolins Planinškova pod prisega Juhant, ki je že1 izp^"eelira!a na policijo za protekcijo in jo tudi dobila. Obrnila se je tudi na A. A. Ahner Detectlve Ag«ncy za stavkokaze. Organizirano delavstvo v St. Louiau je pričelo odločno kampanjo proti tej agenturi, ki dobavlja stavko-lomce trem drugim podjotjim, kjer je izbruhnila atavka. Sinclair bo razširil epiiho gibanje I*os Angelea, ('al. Upton Sinclair, ukorajžen valed uspeha svojih epiških kandidatov pri mestnih volitvah v I »h An-gelcau zadnji turok, je naznanil v petek, da raztegne svoje epiš-ko gibanje po vseh Združsnih držuvuh Ko mo ga vprašali, ««• bo kandidiral za predsednika Sovjeti dosegli kvotne točke Petletka ni več prazna skema darstvu ne pomeni nič drugega kakor — novo vojno. V vojni pa ni izhoda za nobeno državo _ niti ne za "zmagovalca". To je dovolj jasno demonstrirala zadnja svetovna vojna. Izhod je v reorganitiranju narodnega in mednarodnega gospodarstva na Moskva. - Planirana ekoncv'5"1 mija sovjetov ni več pobožna že-f "*' V lja gospodarskih sanjačev, marveč postaja zanesljiv barometer sovjetske produkcije. V prvem Četrtletju tekočega leta so sovjetske Industrije skoraj na vsej črti dosegle določene kvote, kar se je zgodilo prvič v zgodovini aovjetskih petletk. Vse industrije sicer niso dosegle določene produkcije do pl- Kaznovani, ker ao pi-ketirali fašistični film Ne\v Orloana, La. — V Huey I-Ogovi trdnjavi je bilo aretira^ ni h in kaznovanih po pet dolarjev enajst socialistov, ker so pi-ketirali pred gledališčem, v katerem so predvajali fašistični (Mikssolinljev) film "Man of ke; nekatere so ostale nekoliko I Courage (Mož poguma)," Dva ^ ,w (iru«a HtH bl1« sretirana, ker ~ U * rT** te 6JM,a ^ ^»t™ razdajal« «n- ss se je v prvih treh mesecih tifašistične latak«. č.il S#'- r.ma j«, nato )<• obtožene: i Kr'jiiico, ho-za ne- i ni mu u-m *o kmalu j n. morilec' • ' ran v Lju-1 M» Je \Ia-Dvorana Sodnemu «1» Tom- čim bolj jih rsevijajo in grade tovarne, tem manjši j« trg za "matične" dežele In tem lxilj ao ajHdnje « svojo atslno tehnološko perfekrijo v škrlj* Ih Kreiranj«« novih okonomakih blokov v HM«dnsrodiM'm gospo- ANO #KMTM SITI SA Vslikosošse prisili v atarl domovini m art4r«ill* mm«« Mmm t*«tu>anju n« fcraatilk frann.ali. m-m nI!« kaMiMlilk Mmlklk MCHAMPLA1NM SHra Mt*|« iirtti Partaa In «**»rM«J »lah 4m I (aMian* OliMana t»*lr*«lN>- ata>Ma »ram«Ai kuhinja. Vina h«»«U a »aaklM iMia l'«,>ulafnI afc»|»»aaMi |Mrnlk -1LE DE FRANCE" In "PARISM imši ra4na plmfrh U Na« t-rta f»,aaa i.„ iar« Mt*> Ma. imIw-mm mfr»*H pmrmtk. a4al«»a ta Ma» fmeka "NORMANDIE" JUNIJA 7 fllArkll« al iN«iti>l|« aaAaJ pri LEO ZAKRAJSEK Clonaral Traval Merrlrm, Ime. 101 K. 72nd Hi., Naw Vork CMf SLOVEHIC PUBLISHIN6 CO. Traval lluraaa IIS H. I m |, Hi., Nem Vork (Ur ';fcov3h fine ' »mul fMaiM Pe^/eni \ ihnr ji. ki no nedavno divjali v Sržsvsh nredniegs /Jtpada. m> sapravili t ritko škodo. Klika ksže sv tomohilUts. ki gs je vihar ujel v bližini Ksasas ( it> js. Mo. \ NAZNANILO IN ZAHVALA Zaloalnrg■ im na»n»n|am«« norodnikaiM, pii|alal|rm ram lalno va»i, s« f p«» kralki In mu/ni bulrfni nemila lrif»ln nH Mvlt|«>n|a nail nadva» l|akl|enl k^riki in »nan> >mrl pte» MARV R0UCH /lutleia te II. 1*41 I. I., »a itiemnr mrene, »Aptre In »puha kr»I. mm kal »lazila »mrl. l'o*k««lll m« %me /4ra»nlAke mile. da bi J' pomacali a bilo |a ime vamani, t mrla \e 4me ti. marra, I»11 v IlIftbHp HomAmle bolaiAoirl l'«ar»b me te »rili f mar*a |m, kalili Srn obrrdu n« mmlno pukopallA/r. Hnjemm je Mla I*, n«« , |*24. Nr/Mm me »ab»alim« pri|alef|am In #nanrem »a lako b-p.. la vettk* mdetetlm pri pr»§ retm ter «»no )e bila bnda aolMi In mri t, mm tu *i»trmili na n|enl *adn|l pt,u na nirmliar lakrana b«ala m šmi**mne eetree la otlilkv, let drapa Šarila V mem -kapa) lepa K»ala TdM, draga lUerkm In iMlrlra aaaa lelimai pWi»a| v m|m in labka aa| (I l*«da amrrlika mmllltm O-iala nam kal v trd nem mp.*mlmm % naMk mretk t.mluMl nnegu v vznožju viaoke gore. Sicer smo imeli nekaj mena od ubitega konja, toda ga ninmo mogli »kuhati, ker je po kratkem odmoru prišl, velpe, naj nadaljujemo pot (*<» ra je bila »trma in zato je častnik ukazal, naj razbremimo konje in naložimo »trojnice in druge stvari na pleča in poleg tega moramo tudi hitro plesati, da bomo prišli opoklne na vrh gore. Z vrha gore, na katerem je bil križ znamenje da je tu italijan- »mo se vlegll na zemljo, da nas ne bi o|tasili iz letala, medtem i>a ao naši to|x>vi pričeli obatrelje-yati letalo, ki je, kakor »mo po- ruskl ujetniki grade ceste, in ko bodo gotove, bomo lahko dobivali iz doline živila, municijo in druge potrebna stvari. Nekega večera, ko smo raz-streljevall skale, Je moj tovariš dejal, da se Je že naveličal trpljenja. Obupal Jc popolnoma in odločil »e je za prostovoljno I5TJ!J!S?f0lS!:J#m^.,Ukf "Zli™* Vaedel se je na skalo. ših postelj, Vsak aeroplan je bil namreč opremljen I s fotograf« «kim aparatom, da je lahko ane-mal alike. Granate iz naših topov no sicer prisilile aeroplan, dn jo je odkuril nazaj, toda pol ure |>ozneje ao ie pričeli frčati šrapneli is italijanskih tOpOV iud našimi glavami. Pozneje »mo Izvedeli, da »o šrapneli uničili živila za dve naši »totniji in napravili veliko škodo. Ko »e je »temnilo, »o prišli kuharji v našo bližino in prinesli jentvine. Kili smo 'veseli, ker nmo dobili nekaj toplega v želodce in zagotovilo, da bomo dobili še več kakor hitro bo na* pra\ljena ateza do naših pozi •k«.av.trij»ka mej. .mo lahko|cij k| ,M> ^ tran-portaci-opazovali doline |»od nami in I-1 talijane, kl »o kop«li j.rke Nismo jih nadlegovali. ker nmo morali utrjevati naše nove |xnti. cije in montirati strojnke Te je bilo treba m.nkir.ti, d. jih ne bi opasili italijanski let.k i iz ^|LVall zraka. Težko delo nas je utrujalo, poleg tega nmo bili tudi bitni Prišel je čanttuk in ko jt vi. del. da le omagujemo, nas je i. Kotovil. da v dolj je bfl pa počaščen njen mož, ča popolna., Zdaj pa vidim, da ko mu je Alban napravil veselil je manjkal še užitek prija- ije, da jih je ponovil vpričo nje-teljstva, ki mi ga prinašaš. ,ga. Dn€Vj so minevali v sreči in — Dragi prijatelj, bodi pre- zadovoljstvu. pričan, da delim a teboj to ra- Toda slikarjevega miru je bi-dost, — je dejal Olivier Alban h0 kmalu konec. Delfino je slikal globoko ganjen. že teden dni, ko je opazil, da se Avto se je ustavil pred lepim je vedenje mlade žene napram gradičem^ sredi velikega parka, njemu izpremenilo. Njena utru-Oliviera Albana so odvedli v kra- jenoot je postala .bolj izzivajoča,' sno opremljeno sobo, združeno njeni pogledi izrazitejši, »tisk kopalnico. Ta čas, ko se je pre- njene roke daljši. Govorila mu oblačil, je dejal sam pri oebi, da je o sebi a pritajenim žarom, z bo imel to prijeten mesec počit- Ugovornostjo, polno prikritega ka. A Vandrellovo prijateljstvo nezadovoljstva, potem je pa aleje bilo res ganljivo. Prav je sto- d 11 dolg molk, poln misli. Alban ril, da se je odločil obiskati Ue je tega ustrašil. Kakšni so • ' • J bili Delfinini nameni? Prišlo V salonu, pred obedom, je po- mu je na misel, da ga hoče za- zdravil gospo Vandrellovo in peJjati. Ni hotel tega verjeti, to- spoznal, da je bil njegov nejasni da kmalu ni mogel več dvomit« spomin na njo točen: bila je vi- kajti mlada žena je bila kreni-soke postave, svetlolasa, dokaj ha na nevarno pot zaupne oa^ lepa, toda preveč dolgočasne zu- vomosti: govorila je o svoji du- nanjosti. Zavzemala je imenit- ši, o nepoetični okolici, ki ni bila ?ieiS!?.VwV0,1iPrfyeč vih/aH vredna nJe' ° ™>žu, ki je sicer čl obleki, ki naj bi povdanla ideaien in ki čuti do njega fes gibčnoet njene postave. J nično naklonjenost, ki je pa ne Predsedovala je krožku svck razuime v njenem talnem hrepe- jih gostov — treh brezpomem- nenju. Sledilo je priznanje, kak- nih parov iz Pariza, povabljenih šen notranji preporod preživlja na mesec dni, -- priletne sestri- izdaj, ko je prišla prvič v stik z čne, živečo tu, plahega mladeni- nenavadnim možem, vrednim ča, sorodnika, ki je preživljal tega, da bi jo razumel, tu cela poletja, in končno neka- Ta mož je bil baš on, Oliver terih znancev iz okolice, povab- Alban. To ga je presenetili Ijenih na <>bed, da bi videli slav- Morda je hotela Delfina z njim "TL Ja' v*rati flV°Je»a O tem si Alban je moral poslušati sla- ni bil na jasnem. Vsekakor si voapeve svoji umetnosti, o kate- pa tega ni želed. Delfine ni Iju- rt izmed povabljencev nekateri bil, telesno mu ni bila všeč. V očividno niso imeli niti pojma. Parizu je imel že dolga leta Iju- Delfina se je bila spustila nje- bavno razmerje, ki je bil nanj mu na ljubo iz višav, v katerih zelo navezan. Končno pa, kar je je bila vajena plavati. Opustila bilo glavno, ni hotel izdati svo- e bila pokroviteljski ton, ki ga jega gostitelja, vrlega Vandral- ;m — AH se počuti dobro, gospa Vandrellova? — Zelo dobro ... V kolikor dopušča to njeno rahlo zdravje, saj veš. — In pri obedu sem obvestil o tvojem prihodu naše goete. — Moj prijatelj iz otroških let. slavni slikar Oliver Alban. pri* de k nam za mesec dni . . .' Da ni videl njihovo navdušenje! Toda zadržujem te tu na peronu .. . Vntopiva v avto; nluga ne bo pobrigal za tvojo prtljago. Ces nekaj minut je nedel O-liver Alban kraj Vandrella v avtu. drvečem po gladki centi v zarji polet noga večera. e rabila v pogovoru z drugimi n kazala je, da vidi v njem se bi enakovrednega Človeka. Postala je živahna, govorila je navdušeno. Mož jo je opazoval z navdušenim občudovanjem. — a srečna. Ona. ker se je njeaj peljivost znova izkazala, osf (er je imel tako zapeljivo« TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA nič izpremenil, še vedno si mlad.i Alhan je delal n precejšnjo vnemo, živel je v »voji umetno-sti in začeto delo ga jc vedno prevzelo. v tiskarsko obrt spadajoča ^ Tiska vabila za veselico in shode, vizitnic«, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem. hrv»t slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku » VODSTVO TISKARNE APELIRA NA 8.N.PJ., DA TISKOVINE NAKOCA V SVOJI TISKARNI Vm poj.anitn daj« voditro tiiknnm Cu« mirM, aoijnko delo pr* m" PUIU po inform.fi j« M ■ S.N.P.J. PRINTER 2667-59 SO. LAWNDALE AVENl* Telefon RockweU 4*>< . CHICAGO, ILL. Tu •§ dot* a*