pj*fl vica Glasila Krščanskega delo^nego ljudstva ■■■■—— ....... —B——■..i.■■■.i lil MKM3MiK*c^JmsmaKjauumjc*i Izhaja vsak četrtek pop.; v slučaju praznika || Posamezna številka Din V—. ~ Cena: za 1 mesec || Oglasi, reklamacije in naročnina na upravo dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Mikloši- II Din 5'—, za četrt leta Din 15*—( za pol leta Din 30'—; za II Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 21, I. nacL čeva c. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo II inozemstvo Din 7'— (mesečno) — Oglasi: po dogovoru II Telefon 2265. — Štev. čekovnega računa 14.900 Klic po starostnem zavarovanju Novi občinski zakon predvideva med drugim tudi povečanje občin in sicer z najmanj 2000 prebivalci. Na ta način naj bi bile občine predvsem finančno dovolj močne enote, ki bi tako lažje zmagovale svoja gospodarska vprašanja. Radi te preureditve je nastala zanimiva polemika v posameznih občinskih odborih, katera je sem ter tja dobila mesto tudi v časopisju. Najbolj zanimiva debata, ki predvsem briga iudi delavstvo, se je razvila v primeru občine Kranj in sosednjih občin. Mesto Kranj se je po vojni gospodarsko zelo razvilo. Tamkajšnja industrija, ki je večji del tekstilna, je predvsem gledala na to, da zajame kolikor mogoče cenejšo delavno moč. Povsem razumljivo je, da se je osredotočila v mestu Kranju, saj je v neposredni bližini železnice, poleg tega pa tudi radi okolice mesta Kranja, ki razpolaga z velikim številom kmečkega proleta-rijata. Po vojni je vsled obubožanja kmečkega ljudstva pritisnila povsod ta mladina v industrijo in tako rekoč konkurirala z delovnimi pogoji pravemu industrijskemu delavstvu. Razumljivo je, da so plače takega delavstva naravnost sramotno nizke, da pa je obenem tudi davčna moč tega delavstva zelo majhna. Pri vprašanju preureditve občine je mesto Kranj naredilo kratkomalo tak račun, da zajame v svojo občino le tiste kraje, kjer so tovarne in gostilne, ki imajo veliko finančno moč, vse kraje pa, iz katerih je kranjska industrija rekrutirala svojo delovno moč, pa je kratkomalo prepustilo okoliškimi občinam. Ta, iz gospodarskega stališča sijajna poteza za mesto Kranj, pa je dvakrat krivična. Naj-prvo preti sosednjim občinami samim, ker jim prepušča v eventuelno starostno oskrbo delavstvo, od katerega najboljši del pobere kranjska industrija in mestna občina. Še večja krivica pa je napram delavstvu samemu, ki v mladosti troši svoje moči in trdo prislu-ženi denar v mestu, na starost naj bo pa prepuščeno občinam, od kjer prav za prav nima ničesar pričakovati. Že sedaj, kakor smo zgoraj omenili, plačuje industrija delavsko moč sramotno nizko, tako da o kakih prihrankih sploh ni govora. Kaj naj bo pa s tem delavstvom na starost? Nastane vprašanje, ali delavec res živi zgolj zato, da se izkorišča, na starost naj pa gre, kamor hoče. Kranjski primer to dovolj jasno dokazuje. Ne bomo tudi govorili o napačnem zadržanju kmetskega delavstva v boju za pravice, ki ga bije pravo industrijsko delavstvo, ker vemo, da je temu vzrok napačna dolgoletna vzgoja kmečkega ljudstva sploh. Vemo pa tudi, da bo prizadeti del kmečkega proletariata moral čimprej zavreči svojo staro napačno miselnost o sebi in o industrijskem delavstvu, ter se v svojo lastno korist približati borbi pravega industrijskega delavstva in z njim vred z roko v roki se boriti za zboljšanje svojega gospodarskega položaja. Važno jo v tenu primeru le vprašanje starostnega zavarovanja, za katero naj tudi industrija da svoj delež ne glede na pristojnost delavstva. Ona je prva dolžna, saj vse njegovo življenje dela iz njegovih žuljev sijajne dobičke. Nikakor ne gre, da industrija izvrši že vse obveznosti napram delavstvu, ako mu v času njegove največje fizične sile plačuje sramotno nizko mezdo. Mi smo vseskozi zahtevali izvedbo sta- Nič bolj ni mogel Kristus ovekovečiti dela in njegove vrednosti kot je to storil s tem, da se je rodil in živel pri ubogem tesarju — delavcu sv. Jožefu v Nazaretu. Sv. Jožef nam je vzor moža, ki je z delom svojih rok služil kruh svoji mali družini. Vso družinico je prevevala tiha delavnost in skromnost brez svetnega sovraštva in strasti. Tudi danes trdimo, da je delo častno in edini vir blagostanja. Toda kje je zadovoljnost? Kje blagostanje? Delavstvo ječi pod jarmom izkoriščevalcev. Delo ne daje več pravega blagostanja, niti zadovoljstva. V prekletstvo je tisočem iu milijonom. Trudijo se od zore do mraka, pa za to svoje težko delo ne dobijo poštenega plačila. Delati morajo za dva, da tako podesetorijo dobiček svojemu drugu človeku, ki je pozabil, da je delavec tudi človek. Še več. Milijone jih je, ki bi .radi delali in služili kruha za svoje drage, pa jim to ni dovoljeno. Človek je v vsej svoji znano- Pod gornjim naslovom je bil v »Delavski Pravici« z dne ‘2. marca 1933, št. 0 objavljen članek, v katerem so bile navedene denarne podpore članstva pri OUZD za primer bolezni in poroda. V naslednjih vrsticah bomo označili pravice svojcev zavarovanih članov v primeru bolezni in poroda. V primeru, da zboli ta ali oni svojec, ki živi v skupnem gospodinjstvu zavarovanega člana, to se pravi, da jih zavarovanec vzdržuje s svojim zaslužkom, ima oboleli svojec pravico do zdravljenja in zdravil, kakor velja to za člana samega. V primeru poroda poročene ali neporočene žene pripada porodnici zavarovanega člana pravica do babiške po- rostnega zavarovanja, v tem primeru pa naravnost poživljamo odločilne činitelje, da vendar enkrat realizirajo in ožive nujno potrebno vprašanje, ki je itak že uzakonjeno in čaka le izvedbe. Ne gre, da se občine prepirajo o vprašanju, ki zadeva tako živo delavca, najbolj poštenega člana človeške družbe, ki izčrpa vse svoje sile za druge. Taka polemika in slični prepiri morajo užaliti vsakega poštenega človeka, predvsem pa delavca. V imenu delavstva, ki ni prizadeto samo v kranjskem vprašanju, ampak tudi v vseh drugih industrijskih krajih, najodločneje protestiramo in zahtevamo, da uvedeno starostno zavarovanje napravi enkrat za vselej konec taki naravnost izzivajoči polemiki o delavstvu. sti in divjem tempu tehnike pozabil na samega sebe. Strast po dobičku je edina gonilna sila, ki gre brez oklevanja preko živih mrličev. Vse to iz gole ljubezni do napredka in povzdige gospodarstva. V tem boju za vsakdanji kruh in ognju človeških strasti se je počela rušiti tudi najosnovnejša edinica človeške družbe — družina. i udi njej ni prizanešeno. Saj ni čuda. Ako pa se seje vsepovsod samo sovraštvo in razdor. Treba je, da vrnemo delu čast in vso veličino, katero mu je dal naš nazareški tesar. Borimo se, da bo človek, ta umotvor božji, stal v resnici v središču socialnega in gospodarskega gibanja in ne manion — denar. Zato je posebno nam delavcem potrebno, da se ozremo na malo družinico v Nazaretu in se pri njej učimo živeti v pravičnosti in medsebojni ljubezni. Le taki bomo zmožni uspešno voditi borbo za vse dobro in ponovno vrnitev časti delu. moči, do zdravil oziroma do 14 dnevne brezplačne oskrbe v porodnišnici. Dalje pripada porodnici za vsakega novorojenca, ki po treh dneh rojstva še živi, 150 Din tako zvane defje opreme. Do zgoraj navedenih porodniških dajatev pa ima pravico žena zavarovanega člana le tedaj, če se ugotovi, da je bil zavarovanec v zadnjem letu pred porodom 10 mesecev ali v zadnjih dveh letih vsaj 18 mesecev zavaro-an pri OUZD. Do gornjih dajatev ima pravico žena zavarovanega člana tudi, čeprav na dan poroda mož ni bil zavarovan, le da od časa prestanka zavarovanja do časa poroda ni poteklo 6 tednov in da je zavarovanec pred Nazaretshi tesar Denarne podpore zavarovancem pri OUZD Z Virtič ar.i Predčasna službena odpoved. Čestokrat sc zgodi, da dobi viničar službeno odpoved z zahtevo izselitve za 8 dni, 14 dni, mesec dni, ali pač v času pred in po 11. novembru. Vsaka zahteva po izselitvi med 1. in 11. novembrom je torej predčasna. Treba je pri tem vedeti, da je veljavna taka zahteva vinogradnika samo, če je to razsodila viničarska komisija. Brez razsodbe viničarske komisije nima noben vinogradnik pravice silili viničarja, da se predčasno izseli. Zato tudi ni treba verjeti raznim grožnjam in strašilom vinogradnikov, da bi viničarje kar ven metali za vsako malenkost in kadar bi se jim to hotelo. Verujmo, samo v zakonitost viničarskega reda. Če ni komu v kakih primerih kaj jasno, naj se obrne za nasvet k odboru skupine, ali načelstvu viničarske zveze. Zaupniki! V takih zadevali stojte odločno vsem viničarjem ob strani z navodili in s pravilno razlago viničarskega reda. Ravno v primerih nepravične službne odpovedi moremo najlepše pokazati moč strokovne organizacije. Delovni čas. S 1. aprilom (ne ob Jožefovem) se začne naš poletni delovni čas, ki sme biti najdaljši samo od 7 zj. do 6 zv. in nič več. Tak delovni čas ima zakonito moč samo tam, kjer je bilo tudi do-sedaj tako. V krajih, kjer pa običajno nastopajo vinogradniški delavci (tudi dosedaj), se začne delo ob pol osmih ali osmih ali celo ob devetih in končajo zvečer že ob 5 ali 'A6, tam pa povsod velja zakonito takšen delovni čas, ki je doslej običajen. Tudi s pravico polurnega odmora do- in popoldne ter eno uro opoldne. Nihče nima pravice siliti viničarje na daljši delovni čas, kot je bil običajno dosedaj. Kdor pa daje svojim delavcem v vinogradu še celodnevno hrano pri nezmanjšani običajni denarni plači, tam bodo delavci to tudi uvideli in če bodo delali n. pr. zvečer nekaj črez uro, ali do noči, je to njih svobodna volja. Vsak mora pač vedeti zakaj dela, kaj bo za lo dobil. Viničar rad dela, samo če uvidi, da ni izkoriščan. Skioptično predavanje. »Racionalizacija dela in delavstvo« dne 12, t. m. je bilo v Ljutomeru, kakor pri Sv. Miklavžu, dobro obiskano. V Ivanjkovcih je bil od članov viničarske komisije pri dornavski viničariji ogled na licu mesta. Ugotovilo se je, da je po gospodarjevi krivdi gospodarsko poslopje viničarije tako zanemarjeno. Vsled tega je gospodar dolžan povrniti viničarju Petru Koscu škodo za kravo, katera se mu je v hlevu radi padca ponesrečila. Maribor. Občni zbor skupine viničarjev se bo vršil 19. marca ob 8 v Delavski zbornici, III. nadstropje. Gor. Radgona. Občni zbor skupine viničarjev se bo vršil 26. marca ob pol 9 v posojilfiiški dvorani. Dnevni red običajen. Poroča tudi zastopnik zveze tov. P. Rozman. — Vsi viničarji, viničarke in dorastla mladina na občni zbor! Delavsko zadružništvo Sklicujemo sejo načelstva in nadzorstva Viničarske kreditne zadruge« na dan 25. marca ob 10 v zadruginih prostorih. Dnevni red: 1. Računski zaključek za leto 1932; 2. delovni načrt; 3. slučajnosti. — Načelstvo. ga sledi, da mora delavec od svojih skromnih dohodkov plačati davek v 100% ko n, pr. drugi pri zemiljarini, pridobnini itd. niso tako strogo ocenjeni in v nobenem primeTU ne plačajo mapram svojim dohodkom tega kakor delavci in nameščenci. Hlapec Jernej še živi Pod zaglavjem Guštanj sam čital v »Slovencu« pred kratkim sledečo vest, ki je za delavstvo glasen opomin in je prav, če jo »Delavska Pravica ponatisne: »Prejšnji teden je nenadoma umrl neki berač. Ne ve se, v katero občino je spadal. Umrl je radi oslabitve. .. Bil je okrog 70 let star. Ker je prišel od drugod, so se ga hoteli na lep način znebiti. Naložili so ga na voz in odpeljali v sosednjo občino, ker ga tam niso sprejeli, so ga seveda morali odpeljati nazaj — in še v tem mrazu! No, ker se ga je vse branilo, pa ga je rešil Bog in vzel k sebi. Naj mu im tam dobro, ko mu je bilo tu na svetu tako hudo... Socialno skrbstvo pa je res na višku!« Sedanji čas se rad pobaha s svojo veliko kulturnostjo in s svojo socialnostjo. Slični primeri pa nam dokazujejo, kako malo je prav za prav socialnosti ravno v današnjem času. Lahko bi obnemoglega starčka vzel eden ali drugi premožnejših v zasilno oskrbo vsaj zadnje dni njegovega življenja. Toda ne, niti občina ga noče in ga pošlje na vozu v breme drugi. Tam je prav isto in peljejo ga zopet nazaj, no in kakor omenjeni dopisnik pravi, ga je Bog končno rešil trpljenja. Ce to ni za delavstvo dovolj glasen opomin, boljšega pač ni lahko dobiti. Isti primer se lahko pripeti marsikateremu, ki mu danes ne pride niti na um. Čas je, da delavstvo v času težke preizkušnje vendarle enkrat spozna, da je samo sebi kovač sreče. Lahko bi si delavstvo marsikaj priborilo in poskrbelo zase, če bi le hotelo. V močnih strokovnih organizacijah bi si vsaj delno lahko izboljšalo svoj položaj, lahko bi oskrbelo za svojo bodočnost in se uveljavljalo povsod, kjer se ga tiče, prav tako tudi v občinah. Obvezno bolniško zavarovanje ni prišlo samo, nihče ga ni uveljavil zgolj iz ljubezni do delavstva. Prav tako ne bo nihče uveljavil delavsko starostno zavarovanje, predvsem pa ne tako, ki naj bi delavstvu v polni meri odgovarjalo, ako se delavstvo samo ne bo zgenilo in ga zahtevalo po svojih močnih delavskih organizacijah. Odprite oči in poglejte v življenje tako kot je. Ničesar si ne prikrivati, da spoznanje ne pride prepozno. Hlapec Jernej še živi in bo živel, dokler bo delavstvo samo hotelo. Doma m po svetu V narodni skupščini se je začela generalna debata o proračunskem predlogu za 1933/4. Nov.i državni proračun znaša 10.430,000.000 Din. Od tega odpade na obresti in odplačilo dolgov 1.200,000.000 Din, na varnost države, t. j. za vzdrževanje armade 2.400.000.000 Din, za prosveto 750,000.000 Din, za pravosodje 200,000.000 Din, za pokojnine 900 milijonov Din, za zunanje in notranje ministrstvo ter za trgovinsko politiko, zastopstva v tujih državah 1.500.000.000 Din, poleg tega pa še za izdatke državnih gospodarskih podjetij, železnice, pošte, telegraf in gozdna podjetja, ki pa svoje potrebe krijejo z lastnimi dohodki, 3.400,000.000 Din. Državno sodišče za zaščito države je izvedlo proti dr. Vladimirju Mačku in dr. Antonu Korošcu kazensko zasliševanje zaradi zločinstva po členu 3. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Dr. Maček je bil prepeljan v zapore državnega sodišča za zaščito države. Dr. Korošec je ob priliki zasliševanja pri preiskovalnem sodniku izjavil, da na vprašanja, ki mu jih bo stavilo sodišče, ne bo odgovarjal. Javna dela pri nas. Kadi omiljen ja brezposelnosti bodo pričelil asfaltirati v Jugoslaviji ceste med BetgradPm, Zagrebom, Vršcem in Subotico. Komisarijai pri ljubljanskem radiju. Iz lista »Radio posnemamo, da je bil po razpustu Prosvetne zveze imenovan prti Radiu komisarijai (dr. Tavzes, dr. Dular, J. Ribičič), ki je prevzel radio-po-stajo v imenu države. Vprašanje lastništva bo menda rešeno šele po odgovoru na pritožbo bivše Prosvetne zveze prodi razpustu. Program sestavlja zaenkrat še stari programski odbor. Obletnica Marxove smrti. 14. marca je preteklo 50 let, odkar je umrl dr. Karl Marx, ideolog m idejni ustanovitelj marksističnega delavskega gibanja. Rdeče kravate nedopustne? Pravijo, da je okr. načelstvo v Laškem kaznovalo več delavcev iz Trbovelj in Hrastnika z denarnimi Ikazni ali zaporom', ker so nosili — rdeče kravate, ki pomenijo baje izzivanje. Demokratična Nemčija tone v nasilju in diktaturi. Na Bavarskem je državni komisar razpustil Reiehsbannerja in Železno fronto. Nošnja znakov razpuščenih društev je prepovedana. Dalje so prepovedane vse republikanske organizacije. Novo ministrstvo je osnovala Hitlerjeva vlada v Nemčiji in sicer za nacionalno propagando. Na to mesto je imenovan narodno-socialistični poslanec Goebbels. Hindenburg je odlok že podpisal. Čudno, dia se mora kaj takega osnovati v Nemčiji, saj so Nemci vendar znani po svojem patriotizmu »Deutsch-land iiber alles«. Hitlerjcvci so začeli napadati tudi inozemce. Tako so pobili na tla ameriškega pisatelja Dalber-ga in ga tepli s palicami. Dopisnika ameriškega lista »Jewish Daily Forvvard« Letschinskega so aretirali, odvedli na mejo in ga z drugimi časnikarji izgnali iz države. Nemčija je radi preganjanja komunistov pri zadnjih volitvah zaigrala simpatije Sovjetske Rusije. Rusi so svoja naročila, ki niso bila majhna, odpovedali. V Ženevi sta si zastopnika Francije in Rusije zopet prijateljsko segla v roko, kar je gotovo v znak protesta Rusije proti krivicam, ki jih uprizarja Hitler naproti vsem, kateri ne nosijo kljukasti križ. Nova velika antanta je baje že gotova stvar. Angliji, Franciji in Poljski se je pridružila še Sovjetska Rusija. Ker pa je v tej zvezi tudi fašistična Italija, ki simpatizira s Hitlerjem, se bo morala odločiti ali za veliko antanto ali za Hitlerja. Italija se, kakor vedno, izmika točnemu odgovoru, ki ga od nje tirja v lem vprašanju angleški premijer MaoDonald. V južni Kaliforniji je divjal 11. marca silen potres. Več tisoč oseb je mrtvih in ranjenih. Nekoliko je prizadeto tudi filmsko mesto Hollywood. Krasno mesto Los Angeles je zelo porušeno. Izvor potresa je v oceanu. Amerika bo priznala Sovjete. Predlog, s katerim se pooblašča odbor za zunanje zadeve, da preišče pogoje za priznanje, je že predložen. Poljska je radi nevarnosti, da bi ne izgubila pristanišča Gdansk, ki je ogroženo radi bojno razpoložene Hitlerjeve Nemčije, koncentrirata v okolici pristanišča svoje čete. Razorožitvena konferenca je radi zadnjih dogodkov v Nemčiji obsojena na smrt. Nemčija odklanja vsako sodelovanje in zahteva takojšnjo razorožitev vseh velesil, sieer bo ona sama vse potrebno ukrenila za svojo varnost. Avstrija je pred nekaj dnevi doživela majhen vladni puč. Posledica tega je 12 novih zasilnih na-redb, ki so vse gospodarskega značaja. Avstrija se brani objema svojega državljana Hitlerja, ki hoče priklopiti Avstrijo k Nemčiji in tako ustvariti Veliko Nemčijo. Ameriški »busiuess« (kupčija) je radi bančnega moratorija za par dni zastal. Bil je ogromen naval na banke, ki pa niso nič izplačevale. V zvezi s tem je prepovedan izvoz zlata iz Amerike. Nekaj bank je svoje blagajne 'že zopet odprlo. Revizija mirovnih pogodb? Nekatere države (Mala antanta, Francija (in Poljska) branijo po vojni sklenjene pogodbe, druge hočejo revizijo (Nemčija, Italija in Madjarslka). Prve imajo 122, druge 114 milijonov ljudi. Zaposlitev delavstva v papirni industriji Spodnja tabela nam kaže, kako se je gibala zaposlitev delavstva v papirni industriji dravske banovine od leta 1926 do leta 1933. Tabela je sestavljena po Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev na podlagi zavarovanja papirniškega delavstva. Številke nam povedo, da je od 30. junija 1926 do avgusta 1932 padla zaposlitev v papirni industriji za celih 500 delavcev. Brez dvoma je bilo pri tem najbolj prizadeto delavstvo Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode, ker je bila v letu 1931 ustavljena papirna tovarna v Goričanah, pri čemer je bilo odpuščenih ca. 120 delavcev. Pa tudi v ostalih obratih so se izvedle znatne rečlukcije delavstva na račun racionalizacije obratov in zmanjšanja produkcije. Ponovno moramo poudariti, da nazadovanju naše papirne industrije ni toliko rzrok splošna gospodarska kriza, kakor se to navadno zatrjuje z merodajnih strani. Največ krivde je pač v tem, ker se v našo državo uvaža velike količine inozemskega papirja zlasti časopisnega. Naša papirna industrija ima vse prilike, da si osvoji vsaj domači trg. Seveda bi bilo treba obrniti večjo pozornost na kvaliteto papirja, ker naš papir še vedno kvalitativno zaostaja za inozemskim papirjem. Poleg tega pa se trdi, da je naš papir tudi dražji od inozemskega. Dejstvo, da gredo iz naše države vsako leto težki milijoni za inozemski papir, kar slabi našo trgovinsko bilanco, bi moralo merodajnim činiteljem odpreti oči in jih privesti do tega, da je treba tako iz privatnih kakor javnih interesov zaščititi domačo papirno industrijo zlasti za one vrste papirja, katerega se v zadostni količini izdeluje doma. fkpirna industrija.. 2.000 1-8 00 1.7 0 0 1.6 00 co co ari to Datum 30. junija 1926 30. junija 1927 30. junija 1928 30. junija 1929 30. junija 1930 30. junija 1931 30. junija 1932 julija 1932 avgusta 1932 septembra 1932 oktobra 1932 novembra 1932 decembra 1932 januarja 1933 Število papirničarjev zavarovanih pri OUZD-u v Ljubljani 1618 1792 1800 2109 2097 2109 1770 1736 1610 1074 1714 1743 1747 1738 Pod papirničarji je razumeti vse delavce, kateri so zaposleni pri izdelovanju ali pa predelovanju papirja Romanje na Trsat. Na mnoga vprašanja, če bo tudi letne običajno romanje na Trsat, sporoča romarski odbor, da bo iletos romanje zopet o Biniko-štih, kakor prva leta, toda le, če sc priglasi zadosti udeležencev. Binlkoštno soboto bo vozil posebni romarski vlak na Sušak (Trsat) in v nedeljo zopet nazaj. Izkaznice za polovično voznino z vlakom in brezplačno vožnjo z ladjo po nionjti na otok Krk bodo po 40 Din. Da bo mogoče vise pravočasno urediti, naj se vsakdo, Iki se namerava romanja udeležiti, čiinprej prijavi na naslov: Romarski odbor pri »Sveti vojski«, Ljubljana, Dunajska cesta 17. Vesjentško skrbstvo Vajenci so bili že od nekdaj prepuščeni samim sebi in izročeni popolnoma oblasti mojstrov. Šele v novejšem času so se začele razne države bolj brigati za vajence v poklicnem in zdravstvenem oziru. Lep zgled daje v tem Avstrija. Svoječasno smo že pisali o tem. Sedaj navajamo zopet nekaj podatkov o počitniških domovih za vajence in vajenke. Počitniški dom vajencev Bad Fischau. Ta nekdanja vojaška nižja realka je bila stavljena na razpolago kuratoriju zveznega ministrstva za socialno skrbstvo. S slikovito okolico obdan počitniški dom je oddaljen tri minute od kolodvora. Skozi lepo urejen vrt dospemo do glavnega poslopja, v katerem se nahaja uprava, preiskovalna soba, ambulanca, shramba za živila, biljardna soba in soba za osebje. V zadnjem traktu in levem stranskem traktu je ‘28 večjih in manjših spalnic, kuhinja in velika kopalnica. V desnem stranskem traktu se pa nahaja velika jedilnica, telovadnica in gledališka dvorana, predavalnica z galerijo in knjižnica. Za velikimi poslopji se nahajajo igrišča, poleg teh so pa pralnice, gospodarska poslopja in njive. Najlepši je pa krasno urejen park. Pravcati raj. V parku je ogromen ribnik. Tudi več termalnih vrelcev je tu. Ob parku je velik sadovnjak in cvetličnjak. Okolica doma nudi priliko za naj lepše izlete. Okrevališče vajenk v Wieselburgu na Erlaufu. Po obsežnih predelavah se je posrečilo kuratoriju akcije za oskrbo vajencev od zdravstvenega urada odstopljene bivše kaznilnice za častnike in kasnejšo bolnišnico za častnike, ustvariti ličen počitniški dom. (Nadaljevanje) Sirite Sish Dešavshe Pravice ! Gospodarska in SGcit ina po stika OLIZt) v februarju 1933 Zaustavljanje gospodarske krize je pokazalo v februarju 1938 slabe jši tempo nego prejšnje mesece. Deloma se je to opazilo že v januarju 1933. Letne razlike števila zavarovanih delavcev, povprečne dnevne zavarovane mezde, (t. j. faktičnega dnevnega zaslužka povprečnega delaven) in celokupne dnevne zavarovane mezde so se tudi v fe: bruarju nekoliko zboljšale, vendar mnogo manj kot sicer poprej od septembra 1982 dalje. Zdravstvene razmere zavarovanega delavstva so bile v februarju 1933 neznatno povoljnejše od istega meseca lanskega leta. Odstotek bolnikov (vštevši porodnice) je za 0.00% manjši. Iz dejstva, da je imel OUZL) pred enim letom še bolnike s podporno dobo od 26 do 52 tednov, kateri so pozneje vsled skrajšanja bolno-podporne dobe na pol leta odpadli, sledi, da je delavstvo letos v februarju bolj bolehalo kot lansko leto. Februarsko vreme (sneg in dež) je brez dvoma vsaj deloma temu krivo. Iz istega vroka je bila tudi zaposlenost nekoliko manjša. Kam z delavstvom? V tobačni industriji producira danes stroj v eni minuti 251)0 do 2600 cigaret. Pred kratkim je še znašala produkcija na uro 5 do 600 cigaret. Amerika danes razpolaga z najmoderneje urejeno opekarno, v kateri bo 100 zaposlenih delavcev produciralo toliko opeke, da bo zadostovala vsemu konzumu opeke Združenih držav. Ameriška železna industrija ima v obratu tako tehnično urejene valjarne, da pri delu ni potreba nobenih delavcev. Vse delo se vrši avtomatično- V industriji električnih žarnic je delavec moral leta 1914 delati 900 ur, da je produciral to, za kar rabi danes eno uro. Brezposelno zavarovanje v Luxenburgu V Luxenburgu imajo brezposelno zavarovanje urejeno tako, da za brezposelni fond prispeva % država, '/, pa občine. Podpora se dobiva ‘26 tednov. Ako je delavec še brezposeln, dobiva nadaljnih 52 tednov podporo iz posebnega fonda za pobijanje krize, katerega zbirajo posamezne občine. Za ta fond pa prispevata polovico država, drugo polovico pa občine. Koliko denarja pošljejo naši izseljenci V letu 1932 so naši izseljenci poslali svojcem v domovino iz 20 raznih držav 16,651,971 Din. Na-prarn 1. 1931 »o pošiljke nekaj malega padle. Tako je bilo 1. 1931 poslanega iz 19 držav 16,689.444 Din. Kljub težkim časom, s katerim se morajo boriti naši izseljenci v tujini, zbirajo težko prisluženi denar in ga pošiljajo v domovino. Že iz finančnih ozirov bi m-orali veliko bolj skrbeti za naše izseljence. Poleg tega pa je to naša kri, za katero smo dolžni skrbeti, da ne utone v tujini. To •:r? eno Trbovlje. V zasluženi pokoj je odšel v starosti 68 let, delavec cementne tovarne, Miklavčič Ivan. V tej tovarni je bil zaposlen polnih 42 let. Eno leto je bil v tej stroki zaposlen v Trenči na Ogrskem. Porodilo se mu je 8 otrok, katere je vse dobro vzgojil, kar je znak pridnega in poštenega delavca. Bil je vedno zagovornik delavskih teženj in potreb. Kljub prestanemu trpljenju je mož še precej trden, le vid mu je nekoliko opešal, kar ni čudno, če je toliko let delal vedno v prahu in znoju. Mi mu želimo, da mnogo let uživa zasluženi pokoj. Delavska haliara »Mladi plamen« Te dni je izšla tretja številka našega mladinskega lista. Malo se je zakesnila, toda kaj se hoče, zapreke so dandanes povsod nastavljene. Vsebina je v glavnem posvečena študiju soc. in gospodarskih naukov. Članki so sledeči: Nova pota, Proletarska obletnica (50-1 etnica Marxove smrti), Razgovor o našem kmetu, Kmeta Matjaža delo (pesem), Otrok (pesem), Časopis, O svetlih loncih in kozicah (zelo zanimiv razgovor o aluminiju), Pota delavskega samoizobraževanja, Gradivo za študij socializma, Govorništvo, Razno (zanimiv drobiž). — V »Mladem proletarcu«, prilogi za olroke beremo o možu s črnim srcem, V Kanado, Tareino orehe in lešnike, Beremo otroška pisma in se tiho pomenkujemo. Za Jugoslovansko tiskarno: K. Čeč. Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice' in ureja: Peter Lombardo. O o as o* & us •m e o «• es c a O e O ‘a S »v S “SC e e O Upton Sinclair: DOLARJI roman (Naslov v izvirnika: Mountnin City) VI. Prav ta hip je zabrnel zvonec. »To je ded!« je Lulu Belle in Jed je odšel v sobo (er javil, da je deklica tu. Bilo je sončno, majsko popoldne in VVarrencr je prosil otroka, naj gre na vrt, da bo tudi on prišel za njo. Zdaj je prišel naporen postopek, ki sta si ga izmislila Jed in neki vrtnarski pomočnik, mlad, krepak dečko, ki je prav tako komaj šele prišel z dežele. Poklicali so tega, pospravili mizo s poti, pripeljali leseni stol do postelje. Potem sta potisnila svetlo zglajeno desko pod dvesto funtov starega gospodu in s pomočjo te deske sta ga spravila napol drse, napol z dviganjem čez rob prevoznega stola na sedež. Z rokami je pomagal sedeti v ravnotežju, njegove uboge noge pa so bile brez moči, in treba jih je bilo položiti na njihovo mesto in jih pokriti s šalom. Potem sta ga spravila v dvigalo in ga peljala čez drsalnico, ki je bila speljana z verande, na vrt. Tako sta se zdaj sprehajala Lulu Belle in njen ded po zavitih stezah. Pozabila sta na živali, in kraljestvo rastlin je stopilo v ospredje, vsi tisti nežni, svetlozeleni poganjki, ki so se z glavicami pririli iz zemlje in so zdaj v soncu razvijali svoj kras! V rastlinstvu na videz ni nič nedostojnega ali moralno nedopustnega in miss Partington je svoji varovanki razlagala o ostrogah, brazdah, prašnikih, pestičih, o semenu in čebelah. Lulu Belle je poznala vse grme -k la in rože in njihove različne rastne dobe, poučevala je prijaznega mra. Rusherja v rastlinstvu in pokazala dedu kraj, kjer so bili posajeni gomolji holandskih tulipanov. In skupno so gledali in motrili gladko poravnano, rjavo zemljo, pa niso mogli odkriti niti sledu kake kali. V vrtnem kotu je stal velik rastlinjak in v vlažni vročini njegovega steklovja so opazovali cvetoče banane, oran-ževce z zlatim sadjem, škrlatne hibiske in druge redke rastline, ki ni prijazni mr. Rusher nikdar še slišal niti njihovih imen. Zdaj je bil Jed na konju! Tisto, o čemer je sanjal, je bil iiiksiis in moč! Ne sladkorna pesa, ki jo moraš prodajati mrzlosrčni delniški družbi, ampak ogromne rdeče Ameri-can-Beauty rože z devetdeset centimetrskimi stebli, ki jih r>0 potem nosila kaka kraljica salonov po plesih! Ne plaziti se po nesnagi z žulji na rokah in nu kolenih, ampak se v gosposki krasoti sprehajati po svetu — ali pa se prepelja-vati v prevoznem stolu — vrtnarji pa spoštljivo snemajo čepice in so srečni, če hvališ njihovo delo. Ja, tako bo nekega dne živel Jed — in do takrat ni bilo zdaj nič več tako daleč! Sklenil je, da si bo tudi on nabavil rastlinjak z bananami, oranžami, hibiskom in orhidejami, tudi on bo gospodar kake zlatolase hčere luksusa, te ali one sinje ali rožnate lepote, ki ga bo učila rastlinoslovja in mu bo kazala mesto, kjer so posajeni holandski gomolji! In ker je bil že pri tem — Jedova domišljija je delala nagle skoke — zakaj neki ne ta »Belle« tu poleg njega? Vedel je odgovor, ne da bi tudi minuto odlašal — moral bo zaslužiti dosti denarja! Brez tega predpogoja bi bilo skrajno nesramno, če bi poskušal snubiti, da skoraj zločinsko. Dalje bo morul svoj denar zaslužiti brž, zukaj Lulu Belle ne bo čakala nanj. zakaj naravi ni mogoče zastavljati poti.