AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN t IN LANGUAGE ONLY
Ko.
HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
131
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 6, 1939
LETO XLII. — VOL. XLII.
Strašna poyodenj v hrvat- Država Ohio je dobila 299 novih postav. »KSS. Državna zbornica zaključi zborovanje 10. junija

M K
1!
L^i je zgubilo svoje domovanje,1	__
I 0 je povodenj nastala v zapadni j Columbus, Ohio, 5. junija. Dr-| rani Hrvatske. Povodenj je žavna zbornica države Ohio bo IJeplavila približno 30,000,000 zaključila svoje zborovanje 10. • krov zemlje, in tisoče glaV živi- junija. Ni bilo še primere, da bi je vtonilo v deročih vodah, j državna zbornica toliko časa zbo-i enakega ne pomnijo že dol-! r0Vala kot je sedanja. vrsto let na Hrvatskem. Celo j Vsega skupaj so naredili dr-fMivalci večjega mesta kotjejžavni poslanci tekom pet-mese-Hrlovec so bili prisiljeni bežati '•fiesta. Dež je padal neprestani dni. Reke so narastle in j prvič v desetih letih pod absolut-; ®Dlavile vso okolico. Kakih 10 J no kontrolo republikancev, ki so I. "i je utonilo v povodnji, dočim
čnega zasedanja 299 novih postav. Državna zbornica je bila
5bilo nešteto ljudi ponesrečenih ftoplavi.

'*«ifax odpotuje v svrho Pogodbe v Rusijo
,^°ndon, 5. junija. Ministerski Prednik Anglije, Chamber-p» bo skoro gotovo poslal zuna-ministra Halifaxa v Rusi-da pospeši podpis pogodbe Rusijo, Francijo in Angli-^Usija se obotavlja podpisa-P°8odbo, ki je naperjena proti L^iji, ker Anglija ni pri volji I 4ti dovolj garancij Rusiji, da ^ slednji na pomoč, ako bo napadena. Rusija želi, da Anglija avtomatično na poruši j i v vsakem slučaju, naj-1 da Rusija sama napade kako ali da je Rusija prva na-Anglija se obotavlja '''sati enako pogodbo. -o-
tarostna pokojnina
ro gotovo je, da bo kongres starostno pokojnino, ki jo We prebivalcem posameznih lv>toda države bodo prisilje-,2v'Šati tozadevne asesmente. va Ohio plačuje iz svoje bla-^ $10.00 starostne pokojni-
ka
mesec, a zvezna blagajna
o&
i56va nadaljnih $10.00. Ker ^ftierava kongres zvišati sta-10 pokojnino na $30.00 na bo morala država Ohio I^Vati $15.00 mesečno za oseb, ki sedaj dobivajo °stno pokojnino. To pa po-'} da morajo biti vpeljani no-vki, dočim že sedaj vse go-^ čez previsoke davke. Po-pa čutijo republikanci, .Sedaj na krmilu vlade drža-gotovo poraz prihod-^ ako vpeljejo višje davke.
odgovorni za nove postave.
Med drugimi postavami so bile narejene tudi sledeče: Naložil se je ponovno davek na cigarete, ki ostane v veljavi do 1941. Naredila se je postava, ki dovoljuje, da se plačuje na obroke zaostale davke.
Državni avtomboili se ne sme-
jo rabiti za nič druzega kot za javno službo. Zvišala se je plača načelnikom in clerkom v vaseh. Zvišala se je plača državnim policistom, ki pazijo na avtomobilski promet.
Ribiči morajo imeti poseben znak na obleki. Nagcem se je prepovedalo bivati v taboriščih, kjer sta zastopana oba spola. Kandidati, ki so spremenili svoje ime tekom zadnjih deset let, morajo imeti na glasovnici svoje staro in novo ime.
Tekom zasedanja je bilo vloženih še nadaljnih 700 predlogov v državni zbornici, katere je pa slednja porazila. Prihodnje zborovanje se vrši v januarju 1941, razven ako governer skliče zbornico k izrednemu zborovanju.
Kongres bo uvedel preiskavo, če so v resnici potrebni visoki davki, katere pobira vlada
Washington, 5. junija. Na pritožbe neštetih malih trgovcev in obrtnikov, ki se pritožujejo radi neznosnih davkov, ki so nastali pod administracijo predsednika Roosevelta, je kongres sklenil vpeljati izredno preiskavo.
Mnogo malih trgovcev in obrtnikov je moralo zapreti svoje dosedanje prostore, ker niso bili v stanu plačevati visoke davke. Trgovci pravijo, da ves dobiček gre v davke in da pod enakimi razmerami ni mogoče več poslovati malemu trgovcu.
Zlasti se pritožujejo trgovci radi takozvanega "excise" davka, kateri davek se pobira iz vzroka, ker plačujete vi davek. Ta "excise" davek je absolutno nepotreben, pravijo mali trgovci in bi ga moral kongres odpraviti.
(Op. uredništva: Mi smo lan-
sko leto plačali stricu Samu $860 davka za družabno zavarovalnino. In ker smo plačali ta davek, nas je stric Sam obdavčil še za $257.00 kot za "excise" davek. Plačali smo, toda tudi pošteno protestirali.)
Načelnik finančnega odseka v zbornici poslancev Mr. Dough-ton, je posvaril včeraj kongres, rekoč, da je v Ameriki nastala že enkrat revolucija radi previsokih davkov. In če kongres ni pripravljen znižati davke, zna nastati druga revolucija.
Visoki davki so v prvi vrsti vzrok, da se delavske plače ne zvišajo, kar ima za nadaljno posledico, da delavci ne morejo toliko kupovati kot bi želeli. Davki se morajo znižati in kongres je obljubil, da bo storil svojo dolžnost.
to
v jako neprijetni zagati. Zahtevajo preiskavo
i^ska organizacija železni-^ je zahtevala od kongresa, ^Ije preiskavo napram Vind Bus Co. V resoluciji, J.^a te dni sprejeta na kon-l]i organizacije železničar-?e omenjeno kompanijo dol-a ima v službi največjo vohunov," ki delujejo '^teresom delavstva. Kon-L]a je nadalje se izjavila, da [5 Greyhound Bus Co. vedno t delavskim interesom in da '•^uje gotovih postav, ki so ^ne od kongresa. Parna lopata
k
Vaden dogodek je bil, ko eraj zjutraj eksplodirala *>Pata, vredna $10,000, in nahajala na South Miles £ Nižini Lee Rd. Razstrelba
P*
Plača odvetnikov
Odvetniška zbornica v Clevelandu je sklenila, da bodo v bodoče mladi odvetniki dobivali po $2.00 od slučaja na mestni sod-niji. Mnogo je odvetnikov, ki danes skoro ničesar ne zaslužijo, je pa tudi mnogo ljudi, ki imajo opraviti s postavo, toda ne morejo plačati visoke pristojbine. Malenkostni slučaji vzamejo navadno po 10. do 20. minut pred mestno sodnijo in zmožen odvetnik lahko odpravi sedem do osem takih slučajev na dan.
* Lepo naročilo
Cleveland Diesel oddelek od General Motors korporacije je dobil naročilo od mornariškega oddelka za $2,500,000. Kot izjav ja predsednik kompanije bo delavnica 100 procentno zaposlena za prihodnjih dvanajst mesecev
Graduiranec
Dne 16. junija bo graduiral na St. Adams šoli Bogomir Kordan od poznane družine Anton in Sophie Kordan iz 9005 Union Ave Naše iskrene čestitke!
iS
>n
06t*
tako silna, da je razbila °ken na stanovanjih 'H se je lahko slišala milje ,, razstrelbi je nasta l/katerega so pa ognjegasci 1 zadušili. Kot so ognje ^°gnali je nekdo položil ni Ce*in v kabino parne lopa-Je povzročilo razstrelbo. , Premogarjev je bilo ubi-eksploziji, ki se je pri-v Walesu, Francija.
Angleži zahtevajo pre iskavo morske nesreče
London, 5. ju|ija. V parla mentu so se oglasili včeraj jezni glasovi, ko je več kot 100 članov angleškega parlarpenta zahtevalo, da vpelje vlada, ostro preiska vo glede potopljenega submari-na Thetis, ko je ;ob katastrofi zgubilo življenje $9 mož. To je najhujša submariifska nezgoda v zgodovini. Katastrofa je nasta la, ker je neka torfledna cev ostala odprta in je voda vhajala v submarin. Admirajiteta se je se-šla k izrednemu zborovanju, da odgovori na očitan; a v parlamentu, češ, da je bila zinikerriost poveljnika submarine kriva, da se je pripetila nesreči.
-o-4i-
Prijeti sffrši šerif v Woosterf jOhio, je dal
{irega Colley ago v o ženo 8 let starega ^bdolženi, da šolskega
aretirati 46 let Petermana in n Blanche ter njiju sina Williama, ki s so dinamitirali ravnatelja v mestu.; šolski ravna, tel j je izgnal iz šofejpred nekaj dnevi sina Williama ^adi nespodobnega o b n a š ali1!!' a napram učenkam. Slekel sej® do nagega ; -- vmešal med ufepke, ki so z ti i le iz šole. 'je rekel ijo, da imet in V sta-
Vehovec je jezen
Angleško časopisje danes zopet poroča o councilmanu Vehov-cu, kako je "divjal" v mestni zbornici glede nekih "fencov" ob meji vasi Bratenahl in mesta Clevelanda. To je skoro vsakoletni dogodek od strani council-mana Vehovca. Gre se za take malenkosti, da se ostali council-mani Vehovcu smejejo. Ako bi Mr. Vehovec posvetil toliko pozornosti bolj važnim zadevam, kct jo posveča "fencom" v Brate-nahlu, tedaj bi koristil samemu sebi in tudi narodu, katerega bi moral zastopati.
Pet v družini
Direktor javne varnosti je te dni imenoval 21 let starega Raymond Morana za policista. To sicer ni novica, toda nekaj izrednega je, kajti njegov oče je policist, poleg tega so pa policisti trije bratje Raymonda.
m
divjim krikom pob$ "Kratka krila de,ki šolski ravnatelj, zgubijo mnogi m<: zdivjajo med žensl novanju omenjene^ para so našli 16
Listnica
G. K. — Državljanska šola, ki ima svoje prostore na55. cesti in St. Clair Ave., bo zaključila pouk dne 8. junija. S poutom se zopet začne prvi četrtek v Oktobru mesecu. Med tem pa lahlo prihajate v državljansko šolo, ki je pod vodstvom Mr. Green« od The Citizens Bureau, in kjr se bo tekom junija in julija meseca poučevalo vsak večer, »zven v pon-deljkih, sobotah in ifideljah.
Graduiraici
Te dni so graduirdi v višji šoli Naj sv. Imena sedeči: Ann Rozman, Dorothy Zidanič in Nick Predovich. Ni višji šoli v Maple Heights so pi graduirali: Dorothy Jelusič, EHward Kaplan, Frances Mack, Lna Martin-šek, Dorothy Miltovich, Ruth Moravec, Justina Savec in Te-rese Vrček. Vsem nše gorke čestitke !
Policistovsin
Te dni je bil obsoen v Cleve-landu John Schedel,5in znanega policista, ki deluje pi zdravstvenem oddelku. Dobil je dve leti ječe, ker je posilil eko mladoletno dekle. Schedelje bil obsojen že prej radi javnga napada.
K seji
Odborniki in staži godbenikov fare sv. Vida scprošeni, da pridejo k seji v sreo zvečer ob 8:30 v stari šoli sv. Ida.
Skupni koncert
Dne 20. avgusta se vrši skupni koncert združenih mladinskih pevskih zborov v Gordon parku. Vstopnina h koncertu je brezpla-čana.
Poravnana "bitka"
Trgovci v okolišu E. 105th St. so en teden vodili vojno radi cen mleka. Mleko se je prodajalo od treh da pet centov kvort. Včeraj so se poravnali in cena mleku je zopet devet centov kvort.
Prodani avtomobili
Tekom meseca maja se je prodalo v Clevelandu 5670 več avtomobilov kot v maju mesecu lanskega leta. Pa pravijo, da nihče ne dela.
Okradeno podjetje Lopovi so vlomili v blagajno Brien & Nye Cartage Co., na 308 Central Viaduct ter so odnesli za $1,200 v gotovini in $320 vrednosti v čekih.
V bolnišnici .Jernej Smidt, 1273 E. 55th St., je bil odpeljan v Lakeside bolnišnico, kjer se je moral podvreči operaciji na očeh. Prijatelji ga lahko obiščejo.
Vabilo na ejo
Danes zvečer, v tcek, se vrši ob 8. uri važna sejadruštva sv. Vida št. 25 KSKJ. pobiranjem asesmenta se pa pične že ob 7:30.
Materinski dub
V sredo 7. junijase vrši seja Materinskega klubasole sv. Vida. Seja se vrši ot8. zvečer v stari šoli sv. Vida. aj se člani ce gotovo udeležijo.
Kanonik Oman dpotoval
Rt. Rev. J. J. Oan, župnik fare sv. Lovrenca, j danes zjutraj odpotoval protfev. Štefanu v Minnesoti, kjer b navzoč pri novi sv. maši.
Hitler trdi napram vojnim veteranom, da Anglija deluje za novo svetovno vojno
Kassel, Nemčija, 5. junija. Nemški kancler Adolf Hitler je imel včeraj v tem mestu govor, tekom katerega je izjavil, da sta Francija in Anglija neumorno na delu, da zapaliti novo svetovno vojno.
Hitler je govoril nemškim veteranom izza svetovne vojne. Najmanj 300,000 ljudi je poslušalo nemškega diktatorja. Toda Anglija se silovito moti, je dejal Hitler, ako misli, da bo tudi to pot porazila, Nemčijo.
Nemčija se je zadnja leta temeljito pripravila in ni pozabila in zanemarila oroževanja, kot je to storila kajzerjeva vlada v
letu 1914. Nemčija je danes kos skupni oboroženi sili Anglije in Francije.
"Pred dvajsetimi leti je bila podpisana sramotna mirovna pogodba," je dejal Hitler, ki je Nemčijo obsodila v politično in ekonomsko suženjstvo. Kakor hitro sem prišel do vlade, sem razbil to politično nesramnost in danes je Nemčija svobodna.
"Kdorkoli misli, da bo Nemčiji v bodoče vsiljeval svoje ideje, "je blazen," je končal rfitler svoj govor. "Nemčija je danes mogočna dovolj, da se zoperstavi vsakemu sovražniku." Hitler je žel za svoj govor silno odobravanje.
Ženska je strahovito napadla WPA kritike in ob istem času pozvala privatne industrije, da začnejo z delom, namesto, da bi kritizirali
Cleveland. — Mrs. Florence Kerr, ki je pomožna upravitelji-ca WPA vladnih projektov v Clevelandu je preteklo soboto strahovito napadla kritike novega deala, zlasti pa kritike WPA vladnih projektov.
Mrs. Kerr je govorila na seji demokratskih ženskih klubov in
: Lokal-jo W
administracijo, dočim od slednje
zahtevajo čimveč del za svoje
pristaše.
"Kritiki WPA projektov so sto procentov slabši," je rekla Mrs. Kerr, "kot pa WPA delavci o katerih kritiki trdijo, da se znajo samo naslanjati na lopate, delati pa nečejo. Ti kritiki sploh ne vedo kajj je delo.
"Novi deal je potom WPA projektov naredil več za kulturo,
umetnost in za javna dela kot pa vse privatne industrije v zadnjih petindvajsetih letih. Psovati je prav lahko, toda delati je težko.
"Da ni WPA projektov, kakor jih je ustvaril predsednik Roosevelt s pomočjo kongresa, tedaj bi pomrlo najmanj deset milijonov ljudi radi lakote. Ali morda želimo v Ameriki Hitlerja, Musso
Napad na svakinjo angleškega kralja
London, 6. junija. Ko se je v pondeljek zvečer podala vojvodi-nja Marina Kent, svakinja angleškega kralja v filmsko gledališče, je nekdo streljal s puško proti njej, toda je ni zadel. Ob nekako istem času je nekdo streljal v palačo kraljeve sestre, toda razven da je razbil okno v palači s strelom ni povzročil nobene druge škode. Kmalu potem je policija aretirala nekega starejšega moškega, ki je pred tremi tedni dospel v London iz Avstralije. Vojvodinja Kent je sestra princa Pavla, ki je regent Jugoslavije in se smatra kot ena najlepših žensk v Angliji.
Oče in sin obtožena radi sleparije v Chicagu
Chicago, 5. junija. Zvezna velika porota je obtožila 71 let starega Charles Campbell in njegovega sina Marshalla, ki je star 43 let, da sta osleparila ljudi za $250,000. Oba sta se izdajala za presbiterijanska pastorja in nabrala nekako $250,000 za "misijonske svrhe," dočim sta denar porabila za sebe. Očetu kot sinu preti kazen najmanj 15 let zapo-
ra.
nomskega sistema' so oni ljudje, ki so držali s Hoverjem in ki so povzročili, da je zastalo skoro vse privatno delo in je bila vlada prisiljena potom WPA in relifa obdržati ljudi pri delu.
"In ali ni čudno," je končala Mrs. Kerr, da najbolj kritizirajo WPA projekte oni, ki so lastniki tovaren, ki imajo milijone, toda tovaren nečejo odpreti, da bi ljudem dali delo in zaslužek."
Odličen graduant
V nedeljo je graduiral na Notre Dame univerzi v Indiani naš mladenič John Sporar, sin dobro poznane družine Mr. John in Mrs. Mary Sporar, 19305 La-Sale Ave. Graduaciji sta pri-sostovala oče in mati. Prihodnje šolsko leto se poda naš graduiranec k nadaljnim študijam na univerzi, ken želi postati profesor. Gradu-"rancu in staršem naše iskrene čestitke in obilo sreče v bodočnosti.
Starostna pokojnina
Poslanska zbornica kongresa je veliko večino sprejela predlog, da se starostna pokojnina zviša od $30.00 na $40.00 na mesec. Denarja je dovolj na razpolago.
Sodnik Hughes
Predsednik najvišje aodnije Zedinjenih držav, Charles Evans Hughes, je nevarno zbolel, kot je izjavil sodnijski tajnik napram časnikarjem. Vzelo bo dolgo časa predno bo sodnik Hughes, ki je star 78 let, okreval.
Vsi rešeni
Zdravniki v Barbertonu, Ohio, kjer se je pretekli teden pripetila razstrelba v šoli", ki je zahtevala 57 žrtev, so izjavili, da bo mogoče vsem prizadetim rešiti življenje. Niti enega mrtvega ne bo med poškodovanimi.
Sodnik Hughes Ker je predsednik najvišje sodnije Zedinjenih držav Chas. Hughes nevarno zbolel, so se razširile ' govorice, da bo sodnik Hughes najbrž resigniral iz svojega urada. Hughes je star 77 let.
Poroka
V	soboto se poročita v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. ob 9. uri dopoldne Mr. Edward Krall iz poznane Krallove družine na 691 E. 157th St. in Miss Ana Gliha iz Saranac Rd. Vljudno so prošeni prijatelji, da se udeležijo poročnih obredov in sv. maše. Naše iskrene čestitke mlademu paru.
Taki smo
Al Dalton, ki je predsednik Cleveland Federation of Labor, je izjavil te dni, da je župan Burton "jako dober prijatelj delavcev." Mr. Dalton dobiva kot zastopnik delavcev $6,000 na leto pMče, torej se z Mr. Burtonom že morata dobro poznati.
Zadušnica
Za pokojnim John Kromar se bo v sredo ob 8. uri zjutraj brala sv. maša zadušnica ob priliki tretje obletnice smrti pokojnega. Prijatelji so prijazno prošeni, da se udeležijo.
21 dni brez žrtev
Cleveland je precej srečen letos glede avtomobilskih žrtev. Zadnjih 21 dni niso avtomobili ubili nikogar v mestu, kar je pač dober rekord za clevelandske av-tomobiliste.
Na operaciji
V	Glenville. bolnišnici je prestal operacijo Viktor Tomažič, 501 E. 143rd St. Obiski zaenkrat še niso dovoljeni.
Kanarčki
Nocoj večer se vrši seja staršev pevcev mladinskega zbora "Kanarčki." Naj bodo vsi navzoči.
15c voznina?
.Kot je danes položaj pri družbi cestne železnice nam grozi, da bo nija prisiljena vpeljati 15 vozni no. ako
! io b'tjeki na-; a Jfefflil' »^W^osJorttr %l
neugodne razmere, ki prevladujejo pri družbi cestne železnice,
je enako odgovorno mesto kot kcmpanija. Mestni councilmani že tri leta brskajo napram kom-paniji, dočim kompanija nima nobenega upoštevanja za korist onih, katere dnevno prevaža. Čas bi bil, da se temu naredi konec. Toda dokler bo župan Burton na-čeljeval mestu, je malo pričakovanja, da bi se razmere kaj spremenile.
Okradena kompanija
The White Co., ki izdeluje avtomobile v Clevelandu, je dala aretirati šest oseb, ki so bile zaposlene pri kompaniji že 10 let ali več. Obtožnica pravi, da so omenjeni tekom zadnjih deset let pokradli nekaj nad $250,000 vrednosti raznih avtomobilskih delov. Vsi pridejo te dni pred Common Pleas sodnijo, kjer se bodo morali zagovarjati.
Avtna vožnja
Vsakdo se strinja z idejo, da je v deževnih ali snežnih dneh težko voziti z avtomobilom. Mfiogokrat avto zavije s svojega tira in se pripeti nesreča. Toda največje avtne nesreče se ne pripetijo ob omenjenih dnevih. Rekordi kažejo, da se pripeti največ avtnih nesreč, ko je vreme jasno, ko je tlak suh in so okoliščine za vožnjo najboljše. Kadar so okoliščine slabe, ljudje to čutijo in so mnogo bolj previdni, kadar je pa jasno vreme ljudje drugače mislijo in se čutijo bolj varne. Ko vozite v jasnem in suhem vremenu z avtomobilom, se spomnite na resnico, da se v takem vremenu pripeti največ nesreč. Vozili se boste bolj sigurno!
Zadušnica
Za pokojnim Antonom Roje se bo brala sv. maša zadušnica v sredo ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni.
Mladinski zbori
V sredo zvečer se vrši seja zastopnikov skupnih mladinskih pevskih zborov. Seja se vrši v S. D. D. na Waterloo Rd.
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 6, 1939 •_
"AMERIŠKA DOMOVINA
v i
'AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
■117 St. Clair Avenue Cleveland. Ohio ___________________________Published dally except Sundays and Holidays___
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poSU. celo let« »l.ou Za Ameriko In Kanado, pol leta »3.00. Za Cleveland, po poŠti, pol leta «50 Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto »5.50; pol leta $3.00 Za Evropo, celo leto, »7.00. Posamezna Številka, 3c.___
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year U.S. and Canada, $3.00 for 6 montha Cleveland, by mall, $3.50 for 8 month? Cleveland and Euclid, by carrier«, $5.50 per year, $3.00 for 8 mouths European subscription, $7.00 per year.
Single copies, 3o ________
JAMES DEBEVEC and LOOTS J. PIRC, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.________
No. 131, Tues., June 6, 1939
Propaganda proti veri
V	najhujši stiski je boljševiška Rusija pozabila sv.ojo zaveznico Čehoslovaško, s katero je imela pogodbo, da ji pride na pomoč, ako bi kdo grozil čehoslovaškim mejam. Ko je Hitler posegel po češki republiki, Stalin niti s sabljo zaropotal ni, pač pa smatral dogodek kot vsakdanjo stvar in pripustil brez najmanjšega protesta, da se je izvršilo ostudno zgodovinsko razkosanje značajne republike. Diktator Stalin se je ustrašil diktatorja Hitlerja in se skril za plotom.
Toda toliko bolj pogumen pa je postal na svojih domačih tleh. Ako ni mogel pomagati bratom Čehom, pa lahko pomaga svojim bratom bogotajcem v domovini. Stalin je za-povedal splošno preganjanje onih Rusov, ki še verujejo v Boga,' brez ozira, ako so katoličani, protestanti ali ortodok-sni. Učitelji po Rusiji do dobili ukor, da vse premalo delujejo za iztrebljenje verskega mišljenja med mladino.
Stalin je izdal svoj ukrep za pobijanje verskega življenja v skoro istem času, ko se bliža druga obletnica nove ruske ustave, ki garantira svobodo verskega mišljenja in verskih obredov. Iz tega je videti, koliko je boljševikom in komunistom verjeti, kadar sklepajo prijateljske pogodbe z narodi ali pa kadar sestavljajo ustavo, ki je vendar najvišja postava v deželi.
V	Rusiji se je zadnje čase, oziroma tedne, začela neusmiljena kampanja proti pristašem raznih ver. Zlasti deluje ta kampanja pri mladih in pri nekoliko že bolj odraslih, ker so komunistični voditelji mnenja, da bodo želi tam največje uspehe. Medtem je dala vlada zapreti stotine duhovnov, ki so mirno delovali med narodom. Da natrosi javnosti pesek v oči, je sovjetska vlada izjavila, da so med temi duhovni nekaki zarotniki tujezemskih velesil, ki delujejo v propast Rusije. Vendar doslej še niti enemu niso mogli dokazati kaj enakega.
Ruska sovjetska ustava sicer dovoljuje obstanek gotovih cerkev, da se jih rje sme prisiljeno zapreti in zapleniti imovino. Toda ustava je tozadevno tako rahlo napisana, da vsak župan v vsaki vasi, kateremu se zljubi, lahko najame nekaj svojih pristašev in napade cerkev, ne da bi mu višje oblasti radi tega kaj očitale. Boljševiki so začeli podirati te dni slovito in zgodovinsko katedralo Drogomilovo, ki je bila še ob zadnji velikinoči napolnjena z verniki, da jih je moralo zunaj ostati tisoče, dočim je v katedrali prostora za 10,000 ljudi.
Cerkev bo v kratkem porušena in komunisti bodo imeli en vzrok več, da se veselijo, ker verniki ne bodo imeli prostora za zbiranje. Komunisti ne vedo, da vera ne obstoji v zidov ju in v okraskih, pač pa je vsajena globoko v duši posameznika, odkoder je ni mogoče pregnati.
Joseph Stalin, diktator Rusije, se drži načel in naukov Marxa in drugih bogotajcev, ki so trdili, da je vera samo opij za lahkoverne ljudi. Na podlagi tega se vodi proti-verska propaganda, ki je pa zlasti v Rusiji dosegla čisto nasprotne rezultate. ,Glasilo učiteljske zveze prinaša v javnost "žalostno resnico?' da kljub vsem prizadevanjem za pobijanje verskega mišljenja, je opažati, da versko prepričanje ne izginja iz src ruskega naroda, pač pa se je skoro dognalo, da se je zadnja leta tozadevno še nekoliko izboljšalo.
Komunistični razum misli, da je vera zanikanje znanosti, in glasom znanja nameravajo komunisti preobraziti svoj svet po svojih načrtih. Komunisti tudi smatrajo vero kot orodje vladarjev in izkoriščevalcev. Komunisti sovražijo vero, ker uči, da bo človek po trpljenju na tem svetu dosegel paradiž po svoji smrti, dočim komunisti trdijo, da si mora komunist ustvariti že na tem svetu nebesa.
V enem oziru imajo komunisti prav. Ustvarili so paradiž za onih par milijonov oseb, katere so tekom svoje grozovlade v Rusiji po nedolžnem usmrtili, a peklo so pripravili za vse one, ki so tako nesrečni, da morajo delati v komunističnem robstvu, ki je hujše kot katerakoli sužnjost, ki je poznana modernemu človeštvu. Kajti ta sužnjo je duševna in telesna. -o-
ERNEST TERPIN
Monsignor Vitus Hribar
—"Kadar se bo pisala zgodovina clevelandskih Slovencev, tedaj se bo blestelo ime slovenskega prelata — Monsignorja Vitus Hribarja na načelni strani," — to so besede, ki jih je pred leti javno naslovil clevelandski škof Joseph Schrembs v uvodu svojega slavnostnega govora ob 40 letnici mašništva tega slovenskega prelata. S tem uvodnikom je pre-vzvišeni škof pokazal na trdo in težavno pot, ki jo je slavljenec premeril tekom svojega dolgega
ljivo; vsak prvi naseljenec, bodisi duhovnik ali lajik, je moral iti čez drn in strn, mnogokrat brez ozira na svoje zdravje ali ugodnost. Skozi to trnjevo pot je šel preč. g. Msgr. Vitus Hribar. Naj tu na kratko podamo njegovo življenje in njegovo delo.
Msgr. Vitus Hribar se je rodil 29. maja 1870. v Cirkušah, župnija Zgornji Tuhinj, okraj Kamnik. Osnovne šole je dovršil deloma v domačem kraju, deloma v Kamniku; ker' je bil fant
pastirovanja ter na zasluge, ki j bistre glavice, so ga poslali v Lju-si jih je pridobil Msgr. Hribar vjbljano na gimnazijo. Bil je tako Clevelandu kot prvi slovenski, priden in nadarjen, da je bil spre-duhovnik in pijonir. Pijonirsko jet v Alojzijevišče; sloveči Iju-življenje je bilo težko in razbur-I bljanski škof Wolf je ustanovil
ta zavod za pridne in talentirane mladeniče, ki bi se pripravljali za duhovski poklic; biti gojenec Alojzi jevišča se pravi, biti čislan ter spoštovan povsod, kamor se obrneš; tu je bil cvet in nada slovenskega naroda; ni ga zavoda na slovenskih tleh, ki bi vzgojil svojemu rodu toliko znamenitih mož, kot jih je vzgojilo ljubljansko Alojzijevišče; Stritar, Levstik ter cela vrsta narodnih buditeljev so bili gojenci Alojzi-jevišča; v tem zavodu tedaj je Vitus Hribar prebil svoja najlepša mladeniška leta ter ostal v njem vseh šest let. Tedanji vodja Alojzi jevišča je bil profesor Tomo Zupan, poznejši prelat ter železomašnik, ki je dne 8. marca 1937 zatisnil svoje trudne oči v častitljivi starosti 98 let. Tomo Zupan je bil ta čas najzaslužnejši mož v Sloveniji;"pt>a nj im so se morali dijaki vaditi reda, discipline ter lepega vedenja; u-čiti so se morali risanja, glasbe in tujih jezikov; končno so morali še zahajati v domače tečaje za staroslovenščino, pisateljevanje in dramatiko; in vse to, vrhu vsega študija na gimnaziji. Tako je bil pod Tomo Zupanom vzgajan Vitus Hribar; in ko je v poletju 1890. dovršil z odličnim vs-pehom gimnazijo ter naredil maturo, je že bil vsestransko podkovan ter utrjen za življenje; — vreden gojenec svojega vzgojitelja. —
Istodobno kot Msgr. Hribar so se šolali v Alojzijevišču med drugimi tudi: Dr. Mihael Opeka, Dr. Gregor Pečjak, oba Dr. Ušenič-nika in tudi sedanji župan mesta Ljubljane, Dr. Adlešič, je bil njegov sošolec ter sodobnik. Po dokončani gimnaziji in po maturi, se je V. Hribar znašel, kot vsak drugi abiturient, na razpotju: Lahko bi bil postal učen profesor, lahko bi bil postal zgovoren doktor ali pa slaven diplomat; ampak mladenič Vitus Hribar je poznal eno pot — ker je bil veren in ker je bil naroden, — se je odločil za ljubljansko semenišče; zategadelj je ostal še nadalje v Alojzijevišču ter se pripravljal za svoj vzvišeni poklic. Tukaj v Alojzijevišču ga je našel clevelandski župnik Rev. Furdek, ki je prišel iz daljne Amerike iskat mladeniča, ki bi se posvetil duhovskemu delovanju med cle-vclandskimi Slovenci; po temeljitem razgovoru se je priglasil abiturijent Vitus Hribar ter se odločil za odhod v Ameriko; po zadostitvi potrebnih formalnosti je bila pogodba sklenjena in pri tem se je završil zgodovinski dogodek: Temelj vrve slovenske župnije v Clevelandu se je polagal meseca avgusta 1890. uprav tukaj v ljubljanskem, Alojzijevišču.
Rev. Furdek je bil izredno agi-len človek; po rodu je bil Slovak, znal je pa tudi madžarsko, nemško in češko, zato so se zatekali k njemu Čehi, Slovaki, Nemci in
Madžari, župnikoval je pri Lur-ški Materi Božji na Broadway in 55. cesti; to je češka župnija, ki jo je on sam ustanovil, tudi Slovaška Katoliška Jednota je bila po njem ustanovljena; ker je razumel tudi slovensko, ali bolje rečeno, ker so ga Slovenci, kar jih je bilo tiste čase v Clevelandu, še precej razumeli, ni imel nikoli miru pred njimi. To je bilo za njega'pa preveč, in pritožil se je develandskemu škofu.
škof Gilmtfur je bil Irec, ki o Slovencih še nikdar slišal ni, mislil je, da se jre tu za nujnost hrvatskega duhovnika, zato je takoj pdslal R^v. Furdeka z naročilom, naj mu poskrbi enega 'Croata." Rev. Furdek, kateremu se je dezdevalo, da morajo oiti še nekje drugje Slovenci na svetu, ni šel na Hrvaško, v smislu škofovega naroČila, ampak se ;e napotil naravnost v Ljubljano er končne potrkal na vrata Alojzijevišckj Kdo je bil tedaj bolj preserežen, — ali župnik Furdek, ali mladenič Hribar, — to je težko iganiti; vsekakor sta 3e srečala dfa povsem tuja obraba ter zaupio sklepala o usodi develandskii Slovencev. Ni bil ;lab psiholojist ta Rev. Furdek, i gotovo ni fikdar v svojem živ-jenju tako S:ečno pogodil, kakor akrat, ko je)bviselo njegovo oko ia bogoljubiem mladeniču Vitu-i Hribarju.
Medtem st je V. Hribar pripravljal na )dhod — Rev. Fur-lek je že pr(J njim odrinil — časa ni bilo ve za izgubljati, edi-o kar je bil še za urediti je bi-!o slovo; kito težko je človeku zapustiti roštni kraj, zapustiti starše, znane in sorodnike ter ,e podati n; veliko morje, to si je že vsak imed izseljencev sam zkusil. Dn. 5. septembra 1890. je Vitus Hrbar srečno prispel v Ameriko in8. septembra se je oglasil pri ftv. Furdeku, ki ga je peljal k škou. Škof se je takrat nahajal boln v Charity bolnišnici; pa jekljub temu mladega gospoda ljoeznjivo sprejel, na-:ar je Rev Furdek odvedel g. Hribarja v t. Mary's semenišče, ki se je naajalo tiste čase na Lakeside Ae.; danes je tisto poslopje tovaaa.
V bogoslvju se je Hribar odlikoval s čdovitim napredkom, s svojimi ziožnostmi je vse svoje sotovarii prekosil; nekaj je pripomoglanujnost, največ pa njegova spsobljenost, da se je škofu zdel, a po treh letih bogoslovja, gosn za posvečenje. Msgr. Vitu Hribar je bil posvečen od škof Horstmann^. 29. julija 1893., i sicer edini, v škofijski šolskkapeli ob navzočnosti očeta te brata, ki sta nalašč za ta slučaj ošla v Ameriko. Drugega dne j Msgr. Vitus Hribar zapel novoaašo pri Lurški Materi Božji a Broadway in 55. r?est-'. Po rvi maši je bil takoj postavljen i župnika — brez župnije; naj 'ganizira vse Sloven-
ce v Clevelandu in okolici v kako župnijo, kjerkoli bi bilo najbolj primerno. Slovenci so si izbrali cerkev sv. Petra na Superior in 17. vzhodni cesti, kjer bi se obdržavala služba božja; da so si izbrali baš to cerkev je bilo več razlogov; najboljši je bil pač to, ker jim je bila župnija sv. Petra najbližja; prvi Slovenci v Clevelandu so se naseljevali na St. Clair-ju od 33. do 36. ceste in odtod ni daleč do sv. Petra; tam so se naselili Jože Turk, Mihael Skebe, Hogler in drugi; pri teh prvih naseljencih so se zbirali še novi priseljenci, ki so prihajali iz rojstnega kraja. Hogler je bil prav za prav Nemec iz Kočevja, ker je pa prišel iz Kranjskega, so ga prištevali za "Kranjca." V nedeljo 6. avgusta 1893. je bila v šolski kapeli sv. Petra prva maša za Slovence in tako se je služba božja obdrževala redno skozi prvo leto; tedanji župnik pri rv. Petru je bil Rev. Westerhold, pravi Nemec, ki je bil Slovencem jako naklonjen in prijazen, a njegov kaplan je nekoč rekel, da Slovenci ne bodo imeli nikdar nobene cerkve v Clevelandu; danes naj se primerja cerkev sv. Petra z različnimi slovenskimi farami in cerkev sv. Petra je neznatna cerkvena občina v primeri s katerokoli slovensko župnijo v Clevelandu. Začetek je bil težak ter zahteval mnogo žrtvovanja, ampak led je bil prebit in samostojna slovenska župnija je bila za-početa s 65 družinami.
Od prvega je bival Rev. Hribar v bližini semenišča na Hamilton Ave.; skupaj z bratom sta si kuhala v podzemeljskih prostorih majhne barake ter največkrat klepala močnik; leta 1897 je bila taka kriza, da človek ni vedel, ali bo danes kaj jedel, ali pa samo lovil sveži zrak; ljudje so kar "tuhtali," kje bi se dobilo kaj moke za močnik, tako trda je bila za moko.
V letu 1894. so Slovenci kupili na Norwood in Glass Ave. obsežno zemljišče, kjer naj bi se postavila cerkev; za enkrat je bilo toliko zemlje,, da so ljudje zmajevali z glavami, češ, kaj mislijo prav za prav, ko so kupili celo gmajno, ko bi bilo par lotov prav zadosti. Postavili so najprej skromno leseno cerkvico, ki je bila po Hribarjevem krstnem imenu posvečena v cerkev sv. Vida; nedolgo potem je bilo postavljeno župnišče in končno šo-ia, ki še danes stoji. Pozneje so predelali kup.olo ter povečali cerkev, da je bila velika ter prostorna za več kot 300 ljudi. Clevelandski Slovenci so torej imeli samostojno župnijo, svojo cerkev, svojo šolo in kar je najbolj glavno; imeli so imenitnega vzor-duhov-nika. Sv. Vid je postal središče n torišče slovenskih naseljencev; tja so se zatekali v vsakih slučajih ter vso pomoč zahtevali od iste fare; v naselbini se je pričelo novo življenje. Ustanavljala so se društva, prirejali poučni sestanki in družabni večeri; in ko je bila 1894. ustanovljena Kranjsko Slovenska Katoliška Jednota, je bil Rev. Hribar eden izmed njenih prvih članov, ki je z geslom "v slogi je moč," agitiral ter nabiral članstvo za prvo slovensko jednoto. Pred prihodom Rev. Hribarja, se je vršilo družabno življenje večinoma v takozvanih "salunih," kjer se je zapravljalo največ prostega časa; mladeniči so ob sobotah celo noč krokali, ob nedeljah pa celi dan spali; k tem mladeničem je prišel Rev. Hribar ter jih opominjal k treznosti in varčnosti, opozarjal jih je na izpolnjevanje verskih dolžnosti ter na ljubezen do narodnega življenja; marsikateri mladenič je krenil na prava pota, jel je varčevati, ustanovil si je družino, postavil si lasten dom ter postal moder ter ugleden mož.
Polagoma se je naseljevanje množilo; Slovenci so se naselili v Collinwoodu, Newburghu in Not-tinghamu; vsi ti so spadali k župniji sv. Vida; ampak to niso bile edine naselbine, ki jih je Rev. Hribar oskrboval z dušnim pa-stirstvom, temveč se je njegovo
pastirovanje raztezalo hidi v Massilon, Girard, Barberton in Lorain; celo v Pennsylvanijo, v Pittsburgh in Stplton je hodil na misijonsko afeovanje, kajti Rev. Hribar jč bil skozi 12 let e-1 dini slovenski duhovnik v drža- j vi Ohio. Kamorkoli ga je njegova naporna služba dovedla, in kjer- j koli je misijonaril po svoji velikanski fari, povsod je oznanjal besedo božjo v materinem jeziku ter vzpodbujal naselbine k ustanovitvi lastne župnije. Tako so na njegovo podbudo nastane nove župnije, kakor sv. Lovrenca v Newburghu, Marije Vnebovzete v Collinwoodu, hrvatska župnija sv. Pavla na 40. cesti ter druge bolj oddaljene slovenske župnije. Rev. Hribarjevo dušno pastirst-vo se je vršilo dolgo časa še precej mirno, čeprav je to bilo trdo in težko delo; končno pa po enajstih letih so nastali različni nesporazumi. škofu Horstmannu ni kazalo druge'ga, kot da ga je prestavil na angleško župnijo sv. Avguština v Barberton; to se je zgodilo 2. avgusta 1907.
Ravno istega leta so imele enake spore tri največje župnije v Clevelandu; Slovenska sv. Vida, madžarska sv. Elizabete na Buckeye Rd. ter poljska cerkev sv. Stanislava v Newbui'ghu; pri vseh treh župnijah se je šlo radi tega, ali naj bo župnik in škof cerkveni gospodar, ali pa naj gospoduje cerkveni odbor; ta ideja je seveda v protislovju s cerkvenimi odredbami; katoliška cerkev zahteva, da je gospodarstvo v njenih rokah, po katoliških cerkvah naj gospodari škof in župnik s sodelovanjem cerkvenih odbornikov; drugače bi bilo tako kot je v pravoslavni ter pro-testantovski cerkvi, — kako tam posluje, pa kaže jasno zgodovina.
Bolj skromnega ter miroljubnega človeka ne najdeš, kakor je Rt. Rev. Hribar, toda nastala je doba razburjenih duhov, pričelo se je z besedno vojsko, a končalo z dejanskimi napadi; še danes je ohranjena kroglja iz samokresa, ki je bila njemu namenjena v tistih viharnih dneh. Da se pomirijo duhovi, ga je škof prestavil. Kaj je vse to pomenilo za slovenskega zaslužnega župnika: Biti zvesti sin Gorenjske, vse svoje moči posvetiti v blagor svojega naroda ter celo dobo orati ledino med Slovenci, a naenkrat pa takojšnje povelje, — "vzemi vse svoje stvari pa pojdi pastirovat med Angleže," — to mora biti jako trda preizkušnja. A kakor e Rev. Hribar pri sv. Vidu naletel na vihar, tako je našel mir in zavetje pri sv. Avguštinu v Barbertonu med Angleži. Na an gleški župniji je deloval celih petnajst let v popolno zadovoljstvo faranov, kakor tudi v njegovo popolno zadovoljstvo. Ker Slovenci v Barbertonu še niso imeli nobene cerkve, zato jih je Rev. Hribar poleg angleških faranov oskrboval v vseh ozirih, dokler niso dobili svoje samostojne župni je in svojega lastnega župnika.
Meseca aprila 1922. je odšel v Evropo; po šestih mesecihje prišel nazaj, kot župnik collinwood-ske slovenske župnije Matere Božje v Clevelandu. Ni odšel proste volje iz Barbertona, ampak naravnost na škofov ukaz, da mora zopet sprejeti slovensko faro v Clevelandu, katerokoli si izbere sam; škof Schrembs mu je izrecno zapovedal na slovensko župnijo, ker manjka slovenskih duhovnikov. — Rev. Hribar se je pokoril škofovemu povelju, ko je odhajal od fare sv. Vida, pokoril se je ukazu škofa, ko je odhajal iz cerkve sv. Avguština v Barbertonu; vkljubtemu je storil to nerad, zoper svojo voljo; razumel pa je vendar, da je njegova dolžnost, kakor je dolžnost vsakega duhovnika, se pokoriti povelju svojih postavnih predstojnikov. Tako smo dobili collinwoodski Slovenci, v naše največje vzrado-ščenje, novega župnika Rev. Vi-tusa Hribarja, ki je došel v Col-linwood 22. novembra 1922. in v tej slovenski fari deluje še danes.
Vnedeljo 30. julija 1933. smo bili priča znameniti slovesnosti 40 letnega mašniškega jubilej Rev. V. Hribarja; dasi je jubi-lant v svoji skromnosti, vse ceremonije odklonil, so mu farani M vsi, ki so ga poznali, dostojno izkazali izraz udanosti in hvaležnosti ; ves slovenski Cleveland mu je častital.
Z odlokom dne 5. decembra 1934. je bil postavljen za hišnega prelata njegove svetosti papeža Pija XI. S tem je bil povišan P1" vi slovenski duhovnik v Clevelandu z naslovom Rt. Rev. Mon-signor; v tem primeru so se ob^ nem počutili počaščene tudi vsl katoliški Slovenci, ki so dali ško svoji vzhičenosti pri slavi10" stnem večeru na čast novemu slo* venskemu Monsignor ju. A na vse ganljiva je bila nedelja februarja 1935., ko so se poravnala dolgotrajna nasprotja, ,s° farani sv. Vida pripravili sV"Je mu nekdanjemu župniku sla\'10* stni vhod v tisto cerkev, iz ., re so ga pred 30. leti preganj3'' zastopništvo faranov sv. Vida J izpred collinwoodskega župnlsLj povedlo č. g. Monsignorja ^ nekdanje župljane, ki so ga P čakovali v prazničnem razp ženju; cela fara sv. Vida je po koncu. Orgije so zabuča'®
nI)1*
p
1% j .
fle
K
fck
k I !{'
kč:
P
fee k pš
P
R ■ k
«i h
j "K p
h
;pi flte
1 hi
s kqra doli je odmevala ga ter pretresljiva pozdravna sem. Nesoglasje katero Je , ^ nekdaj pri župniji, so faran1^ Vida prav galantno, rekel bi jjj^ vek, skoraj svetniško popi"3
b i je
-Lafno v veliki dvorani, ob ,iav!,"e. }%ti nosti odličnih gostov ter
obil"e' po-j
ga občinstva so popravili 111 ^ ravnali vso krivico, katera se je zgodila nekdaj v fari »v- ^ da. Malokateri duhovnik srečo, da se mu izkaže javn° .
kak°r slučaj11
doščenje v toliko meri, to
je to dogodilo v tem di«- -
pač kaže, da Slovenci nism0^ ^
no hudobni, ampak včasib - ,
prehitro zaletimo, potem Pa
žalujemo svojo zmoto. ^
Ledina, ki jo je oral
nor Hribar je obrodila (
sadove; tam kjer je del°v
sam, deluje danes na tisten1^
krogu 24 duhovnikov; in
renu kjer je bila ena sama t
j a, je sedaj šest velikih 21 ^
dulf. jii P
katerih vsaka ima vec
kov, ki jo oskrbujejo. !,,„ $ šel Msgr. Hribar v pravem času, bi bili
A11>
mnogo izgubili; sicer imaI^0,1iiiO' ''St
go odpadnikov ,a bi jih ^ .e go več odpadlo; sodi se, da lo najmanj 25 tisoč Slovel
šenih, ki bi bili drugače P'^ jjflj tovo izgubljeni, da ni PrlS venski duhovnik pravočas'^^ ( in to je Msgr. Hribarjeva 11
ja zasluga.
P
S prihodom Msgr. Y" ^n1
barja, je prisijala C6^ tfje
zvezda nove dobe; velik0 ■
čel i" j
govo delo, ki ga je zapoCL ^ pp vil; Slovencem pa vo pot, usmeril njih 11,15 pt< • začrtal njih delavnost P° govjfbi liških načelih; odmev
iionn- iuu-euu, uum- ^ ^
naukov živi v eni celi ^
in v.njem je vtelešena ^ j,/ ^ skoraj polovice stoletja • \ tii< ne samo Clevelandu mai'\ %
raznim slovenskim

Si
Ne
Vj
h bi »bi; M" k
H
fel -1'Poj 0 dr
S. %
lava
JU, 'i
V
gl
re on
n
Ali,
u, fisi 'a; j
* 1
in 'tal
po širni Ameriki je bil ^ , svojimi koristnimi P°^u
važnimi nasveti, čital potom časopisja
Marsikaj
nje^ji
Jtt* V
tflh
sebne obrambne govore« . ^r ^ častiti gospod od časa doc 'vti^'11 ^
j_______„ ______ jjjjp
reja, in ki so zajeti iz: P13.-^ da
ga življenja; upamo besede niso padle na
tla. želimo mu božjega J
bia£°
va in zdravja, naj božjo čast in korist Slov mnogo let!
Tragična smrt ^
Verba, ^
Mihael Vei'ba, ,in i1^ Ave., je na tragičen svojo smrt v nedeljo. -1 gest' ba je brat neveste, svoJ^ gt* ki se je v nedeljo P°r°C 3 je je šele 14. let. Domov S^ v zil brat ženina, ki je ?(icf nje zadel v drog z žicam1 .j
tt cjO no razsvetljavo. Ker '
mokra, je oddal drog
trike od sebe ,da je m'a
h 1
> s Ufc
ti
>ai Vo
Sei
v Vaj
Ni.
S
A
% n' » r
Ulij
tal
to

haela ubilo.
ija
k , se
i S
o<
'tttt^mm^:;iiiiiniiittiii;:i;:itiiii:iitiiiii»iiiuw:Hi:ii!tii:i:»:iiiii;iiiiiiiiittm^
Itettj,,,...,. ..ji
^ako zasliševanje je nezmi-take pravičnosti ne posujemo. Rajši koj začnite Lukami, ki ste nam jih že
4ak ^mo
d
i-y
y
A i. r
e-.0-
ii; je
i ca
ed rilo-il» in
iv» f
i •10-ili; ;<)Č' ine'
P0' ni« Vi"
iT rSe
;to
l*T
AMERIŠKA DOMOVINA, JURE 1939
WINNET0U
Po nemikem Izvirnika K. Maya
vnaprej prisodili! Moičc
trpeli, niti enega glasu boste čuli iz naših ust, niti *f tožbe ne!"
"Uff! Uff!" je občudovalno kliknil ženski glas. Winne-9j>°va sestra je bila. "Uff! Uff!" so vzklikali A-
agi.
^°gum je tisto, kar Indij a-
najbolj občuduje. Tudi
4^ujšega sovražnika ceni in
^tuje, ako je srčen in po-
lltlen. Zato so tudi Apači
1 ftioje zadnje besede priz-
110 vzklikali, čeprav sem veal
za njihovega sovražnika. )a<laljeval sem:
sem prvikrat zagledal 'tl> čuno in Winnetoua, mi je e Pravilo, da sta pogumna pravična človeka, ki bi ju M centii in celo ljubiti.
zmotil sem se. Nič bolj-^sta ko drugi, enostranski 1 sodita, ne pestita resnici besede in rajši poslušata lažnika. Sam Hawkens dal oplašiti, jaz pa" se ne ll!l1 vaših groženj in zaniču-Vsakogar, ki krivično in danski postopa z ujetni-' ker se ne more braniti. sem svoboden, da imam »te roke, čisto drugače bi ril z vami!"
es, lažnika si me psoval!" Tangua. "Kosti ti Ti si lažnik, ne pa
ti
|
bičal
oil fe
,r^al je puško v rokah. Prijel f 2a cev in za mahnil. } Winnetou je priskočil, ga iS za roko in dejal: glavar Kiow naj bo miren!
0
Old Shatterhand je govoril .^zno, pa nekaterim njego-t. , Usedam bi vkljub temu pri-
ti
#11 pni)
ovji
■A M M M
Iji
A
S čuna, moj oče in vrhovni ^ar vseh Apačev, naj mu
Ni
da sme povedati, kar mi-
: fyfua se je moral pomiriti in i cUna je ugodil želji svojega Stopil je bliže k meni in de-
(Shatterhand je kakor pti-yj^rica, ki še napada in ključi Srabi krog sebe, ko je že y i ,' Ali nisi dvakrat Winne-jj^U^eščil na tla? Ali nisi tudi °motil s svojo pestjo?"
sem to prostovoljno stoli
ij* S
, m
A*
M
iP1
>r*
iti
,1,10; P
loV"
IM
utf
S
me nisi prisilil, da sem te
■k Udariti in omotiti?" %ilii —?" se je čudil.
Radi bi se vam bili vdali, [ 8i bojevniki nas niso poslu
"Hi
v m tomahawki, braniti smo ■^U, sicer bi nas bili pobija vprašajte tiste, ki so nas " j jp> ali smo le samo enega t0» !; Lahko bi jih bili ubili, po-lahko bi vam bili pobili ^ mnogo drugh, dobro oro-pmo in strahopetni ravno jj^mo, kakor veš. Pa vpra-J1' ali smo le enega samega J* * Ubili! Le omamili smo na-
t<
jvi Ki
A >

..rlil



% iic
Upadli so nas z noži, s pu-
Ce- jaz s pestmi, tovariši pa Da, celo be-
pf k
finimi kopiti
•j1110 in se skrili, da bi nam 0 treba krvi prelivati, ^av tedaj si prišel ti in si >del s puškinim kopitom.

Sem ti, da se ti vdam, da ^aš sovražnik, pa nisi me • Branil sem se, lahko bi rlff'sh nožem zabodel, ali pa te
i lil rešil bi si živl:'en-'e-aSem te ubil, le omamil sem
t nisi mogel več škodova- j
tako sem storil, ker sem [
l^jatelj, in ker sem prija-!
' ,lnnetoua.
^ Pa je prihitel od nekod
5«
\
t* %
S V
Poglavar Kiow, skalp ti
vzeti. Branil sem mu, i ^, sem ga, boril sem se z; !i ga premagal. Nisem ti življenja pustil, tudi 8em ti rešil. Kajti, ko —."
"Ta prokleti coyot laže, kot da ima sto jezikov!" je divje kričal Tangua.
"Ali res laže —?" ga je vprašal Winnetou.
"Da! Moj rdeči brat Winnetou vendar ne bo dvomil nad resnico mojih besed!"
Winnetou je pomislil pa dejal Tangui;
"Našel sem vaju. Ti si ležal nepremičen in nezavesten na tleh in moj oče tudi. To se ujema s tem, kar je povedal Old Shatterhand.
Naj Old Shatterhand dalje go vori!"
"Boril sem se torej s Tanguo in ga premagal, da bi rešil Inču čuno. In tedaj je prišel Winne tou. Nisem ga opazil, udaril je po meni s puško, glavo mi je.mi siil razbiti, okrenil sem se in zadel je le ramo. Sunil je z nožem proti mojemu srcu, pa nož je spodrsnil, zabodel se mi je v usta in mi prebodel jezik. Kri mi je zalila usta, nisem mogel več govoriti, sicer bi mu bil povedal, da ga ljubim in da bi rad bil njegov prijatelj in brat. In nato sva se borila. Ranjen sem bil, udarec mi je ohromil roko, vkljub temu sem ga premagal, nezavesten je ležal pred menoj, prav kakor Inču čuna tudi. Lahko bi bil obema vzel življenje. Ali sem to storil?"
"Ubil bi naju bil," je dejal Inču čuna, "pa eden naših bojevnikov je prihitel in te s puškinim kopitom pobil na tla."
"Ne, ne bil bi vama vzel življenja. že prej bi bil lahko to storil, pa nisem. In ali se vam niso tile trije belokožci, ki so tule h kolu privezani, ali se vam niso prostovoljno vdali? Ali bi se vam bili vdali, če bi bili vaši sovražniki —?"
"Vdali so se, ker so uvideli, da je vsak odpor zaman. Zmagali smo. Sodili so, da je najpamet-neje, če se vdajo.
Priznam sicer, da je med tvojimi besedami nekaj takih, ki bi jim utegnil verjeti. Toda tisti-krat, ko si mojega sina prvič pobil na tla, ni bila sila, da bi bil moral!"
"Pač!"
"Zakaj ?"
"Previdnost me je prisilila, da sem ga omamil. Mi štirje tule bi bili vaju radi rešili. Pa pogumna junaka sta, branila bi se bila, ko bi vaju Kiowe napadli, in ra-n'li bi vaju bili ali pa celo ubili. In to se za nobeno oeno ni smelo zgoditi. Zato sem Winnetoua omamil, da se ni mogel braniti, tebe pa so prijeli moji tovariši. Upam, da boš verjel mojim besedam, ne pa obrekovanju!"
Spet se je oglasil Tangua. W;nnetouova ugotovitev, da se ujema moja trditev s položajem, ki ga je našel, ko je prihitel za očetom, ga je menda le opozorila, da bi utegnil Winnetou nazadnje le še meni tudi verjeti.
Zadri se je;
"Laž! Vse sama laž! Našel sem ga v trenutku, ko te je pobil na tla. Nisem ti jaz hotel vzeti skalpa, on je tisti, ki ga je hotel vzeti. Branil sem mu, pa zadela me je njegova pest, ki v njej prebiva, se zdi, veliki hudobni duh. Kajti nihče, niti najmočnejši človek, se ji ne more ustaviti, vsak ji podleže."
Obrnil sem se k njemu in mu grozeče dejal:
"Da, nihče se ji ne more ubraniti! In uporabljam jo le, da mi ni treba krvi prelivati, da pa vkljub temu premagam nasprotnika. Toda ko se bom spet boril š teboj, se ne bom boril samo s pestjo, ampak z orožjem, in ne boš se mi več izmuznil za tako lahko ceno kakor dosedaj. Zapomni si to!"
Zaničljivo se je krohotal.
"Ti se boš spet z menoj boril ? Ti —? Sežgali te bomo in raztrosili pepel v vse štiri vetrove!"
M. Tekavec, član SNPJ št. 53
Vejanje Barbičevih plev
In tak dojem pojma svobo-domiselstva v SNPJ smatra Barbič obveznega za vso organizacijo. čudno je, da se nikjer ne opira v vsem dopisu na drugi člen, ki jamči osebno svobodo verskega pripričanja. Kaj jaz razumem pod tem členom? Da jednota ne bo storila ničesar, kar bi nasprotovalo mojemu osebnemu verskemu prepričanju ! Morda bo skušal kdo reči tako kot Barbič tukaj slamo mlati, da jaz osebno lahko vse svoje verike obveznosti izvršujem. Te imam že itak po ustavi Zedinjenih držav garantirane. Toda vsak katoličan smatra ka-tolištvo za svojo lastnino. In če bi kdo v primeri rečeno, ladjo potopil, ž njo potnike, ali bi se smatral nekrivega češ, nisem proti osebi (eni) nič storil-kaznivega osebno, če se je pa z celoto potopil, nisem kriv. In še v primeri, zdi se mi, da je bila že pred leti od nekoga do-prinešeno : če bi tat ukradel denar, listnico pa pustil, ali ga bo sodnik spoznal zaradi tega, ker je pustil listnico, nedolžnega?-Torej če boste vi, ki imate Oblast v imenu svobodne misli, pa jamstva osebne verske svobode, članu uničili potom proti-verskega osredotočenja (menda ne boš tajil, da je vse delo v publikacijah SNPJ tako, da pokaže katolištvo v taki luči, da smatrate vero za humbug, Boga ni, katoliška je'barbarska Cerkev itd.), da to. vero uničite. Dosledno po priliki denar (versko prepričanje) ukradete, listnico (svobodnega osebnega prepričanja), pa pustite!
Kaj, končno, sklepamo, ako hočemo biti dosledni iz teh primerov? Rekel sem, da logika računstva ne pozna izjem. Toliko in edino eno je veljavno. Dosledno: če je ŠNPJ v izrazu svobodomiselnost dojem pojma ateizem, ne more dati garancijo verskega prepričanja katoličanu, ki je naperjeno proti njegovemu prepričanju. Ako je pa
svobodomiselnost v organizaciji isto, na kar se sklicujete, kot je svoboda verskega prepričanja v ustavi U. S. A., potem ne uveljavljate za vse enako mero, nobenih napadov, nobe nega boja v okvirju jednote napram prepričanju članov, ki so katoličani. Posameznik izven organizacije ima svobodo, jednota je bratska organizacija in ne more služiti osebnemu pre pričanju, ne ateistu, ne katoličanu !
Tako vidiš, Barbič, rešujem jaz račune, če me ti prepričaš, da sem v zmoti, da to ni logično, bom prepričan. Če vzameš od 65 strani 25, bo rezultat: ostane 18 in ne 40, kar bi moralo biti.
Kar se tiče ostalih plev, ti na ta odstavek, da nič dolžan ne ostanem, to zapišem: ,Ali katoličani ne pustimo vam vaših pogrebov v miru ? Ako je resnica, da vaše mrliče krademo, ustanovite javno gardo, da bodo hiše ja varne pred "krutimi verskimi predstavniki," da vam jih duhovniki z silo ne ugrabijo. Mi bomo vas pustili popolnoma v miru, vi pa v okviru SNPJ izločite protiverslco gonjo, pa bo konec prerekanja.
Barbič: Na primer, ali more Matt Tekavec reči, da je kateri član ali društvo 53 kdaj stopilo k Hill kompaniji in reklo, naj se odstavi Matt Teltavca od dela zato, ker zabavlja čez Slovensko narodno podporno jed-noto? Kaj pa pri "najsvetejšem," kjer je on ud? Kdo pa so bili tisti ljudje, ki so tožili tega dopisnika, ki je bil klican pred višjega sodnika? Ali je to verska resnica, ki vas uči, da se poslužujete takih podlosti napram ljudem, ki bi jih radi uničili? Ne vem, ali je unija tam, kjer je Matt uposlen, ali ni. Pa recimo, da je in bi jaz šel tje in povedal, kaj se dogaja v Newburghu, tam ki je Matt ud cerkve in da se še celo posmehujejo češ: potem pa
Charles O'Neill, levo, zastopnik premogarslcih družb, in John L. Lewis, vodja unijs-kih premogarjev. 80 odstotkov družb je podpisalo pogoje in premog ar ji so se vrnili na delo.
Dirkač Challedon, ki je zmagal pri dirki r Pimlico, Md. Po zmagi ci| konju obesili ogromen venec-rož na vrat, če to kaj pomeni za konja.
pojdite po zaščito k vaši uniji! In se hočejo posmehovati svobodi tiska, ker jim je prvo pod ložništvo rimski cerkvi in pa pežu. In vprašam Matta: si li ti zvest ustavi Združenih držav, če si državljan? Ali si prej katoličan, šele potem držav ljan, ali si državljan prej in šele potem katoličan? Ker če si prej katoličan, si podložnik Ri ma, če si pa prej državljan, pa pomisli to, če ti tvoja država ne podpira z državnim denarjem tvoje cerkve in ne vere, torej nikar ne skušaj zahtevati, da ti bo SNPJ podpirala tvojo vero in cerkev.
Odgovor: če hočeš, kar stopi k Hill Co., pa reci, da napadam jednoto (torej napadam samega sebe, ker se smatram za ravno tako drobec celote kot se ti; midva pa še nisva jednota). Ker si bil pa klican pred višjega sodnika, veš France, si sam kriv. Ker si si bil tako godlo skuhal, da ti je težkoče delala, ko si jo moral povžiti. Menda bo vzrok, ker ne znaš "svobodomiselnosti" pravilno pojmovati. Pred par meseci sem videl igrokaz. V spominu mi je ostal prizor, ko mati hčer ženi. Prigovarja ji, da naj vzame tistega ženina, ki ji ga bo ona izbrala. Slika ji sijajno življenje. Mož bo bogat, delati ji ne bo treba, zvečer bo hodila po kavarnah, tudi gospodje ji bodo dvorili, poljubovali jo bodo.
Hči pa reče: Mati, ali to je greh,! Mati pa na to odgovori: Kaj greh; greha ne bo več. Saj bosta na magistratu poročena! Barbič pa sklepa, ker je svobodomiseln, se ni treba njemu ozirati če piše resnico ali laž, saj po njegovi doslednosti je Vse enako veljavno. A so še na svetu ljudje, ki ločijo laž od resnice. In če iščejo zadoščenje tam kjer upajo, da bo kaj izdalo, potem je pa seveda SNPJ v nevarnosti, da se sesuje.
Zdaj me smatra za newbur-škega farana. Si mi, France, pa res daleč faro našel. Par minut hoda imam do cerkve sv. Kristine, pa sem ud fare iz Newburgha! Pa se jeziš, če na odpor naletiš, ki vidiš, da ti je resnica tabu, da pišeš samo za to, da papir pridiš. Veš, tudi pri svobodi tiska moraš poročati resnico. Pa se boš najbrže skliceval, da si svobodomiseln. Pa si zapomni, svoboda je le do takrat veljavna, dokler ni na škodo bližnjega. Istočasno, kadar prekoračimo te meje, si podrl moralno ograjo in si zlorabil svobodo. Kolikor se tiče mojega odnosa do države in Cerkve, ti povem, če boš umel. V evangeliju sv. Matija 22, 17-22, je zapisano: " 'Povej nam torej (Kristus), kaj se ti zdi: ali se sme dajati cesarju davek, ali ne?' Jezus pa je spoznal njih zlobnost in jim rekel: 'Kaj me skušate, hinavci? Pokažite mi davčni novec.' Prinesli so mu denar. In reče jim: 'čigava je podoba in napis?' Reko mu: 'Cesarjeva.' Tedaj jim pravi: 'Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega in Bogu," kar je božjega.' Ko so to slišali, so se začudili, ga pustili in odšli."
Da bi pa jaz kdaj zahteval, da bi SNPJ podpirala mojo vero in Cerkev, ti slovesno izjavim, da bom prvi, ki bo rekel: ta denar ni tukaj za ta namen! In kar od SNPJ oziroma vodstva jaz zahtevam, pa je: ne izrabljajte načelne ustave na škodo katoličanov, ki ste jim dali jamntvo verske svobode, pa storite vse, da jihi to vero uničite!
Barbič: In to je tisto, kar te tvoji predstavniki hujskajo, da zahtevaj in da bi tako netil zdražbo. Pa vedi, da Ivan Mo-lek ni sam in ne misli, da sem jaz Molkova lutka, ker sem imel že prej svobodomiselno mišljenje kot sem poznal Mole-ka. Vedi, da so oni, ki so se opirali na klerikalizem 1937 pogoreli in Frank Kerže ni bil pripravljen na spremembo načelne izjave, da si je bil pri
pravilih. Vedi to, da niti katoličani ne odobravajo tvojega verskega fanatizma. Gospodje okoli "najsvetejšega" te le hočejo izrabljati, kar ti ne bo prav nič pomagalo do vstopa v nebeško kraljestvo.
F. Barbič 53.
Odgovor: Nikdo me ne sili, ne hujska za obrambo svojega prepričanja. Odgovarjam na svojo lastno iniciativo, če je Molek sam, oženjen ali v skupini, mene ne briga. Kakšna lutka si sam, je tudi tvoja stvar. Gospodine, pomiluj! če je to svobodomiselnost, kar po Prosveti zapuščaš, če ni delegacija imela leta 1937 toliko razsodnosti, da bi jasno opredelila kaj prav za prav pomeni "svobodomiselnost" in "jamstvo verskega prepričanja," jaz smatram to za pomanjkljivost, da se ne ve, kaj tiste fraze pomenijo. če sem v zmoti, da tako pojasnjujem kot sem logično ponovno tukaj opredelil, mi na podlagi logike ovrzi. "Da katoličani (morajo biti le taki, ki v smrtni sili kličejo božja imena na pomoč) ne odobravajo mojega verskega fanatizma—" Veš, Barbič, moje versko prepričanje lahko za tako smatraš. Povem pa ti, da sem mnogo razmišljal, trpel duševne muke, predno sem dojel v doživetju najdeno Luč in Resnico, ki je v katoliški Cerkvi. Videl si pa tudi lahko že več dopisov v Ameriški Domovini, ko člani katoličani SNPJ dajejo javno priznanje za moj nastop. Izrabljati se ne pustim nikjer, zato tudi moj odpor proti proti-verskem nasilju v SNPJ,
"Da mi ne bo nič pomagalo do vstopa v nebeško kraljestvo" . . . Prepustim to zadevo sodbi večnega Sodnika, ki bo' stehtal moja in tvoja dela. Zavedaj se, da bi se pa ne smatral za vrednega nositi imena kristjana, če bi me v obrambi za katoliško prepričanje strah pred tvojim laganjem odvrnil, da bi se ne potegnil za svoje prepričanje.
Za zaključek naj bo odlomek iz evangelija, ki je v 10, 32-34 sv. Matije: "Vsakega torej, ki bo mene priznal pred ljudmi, bom tudi jaz priznal pred svojim Očetom, ki je v nebesih; kdor bo pa mene zatajil pred ljudmi, njega bom tudi jaz zatajil pred svojim Očetom, ki je v nebesih."
Spisano na Binkoštno nedeljo 1939.
vajal ni samo leta, ampak tudi mesece in dneve ter celo ure. Bil je res živa pratika. Lepa poteza v njegovem življenju je bila, da je šel za vsakim znancem in prijateljem za pogrebom. Gotovo ni v Ljubljani človeka, ki bi šel za tolikimi pogrebi kakor pokojni g. Rohrman.
—V Ljubljani je v visoki starosti 86 let umrla ga. Katarina Harbich. — V splošni bolnišnici je umrla ga. Marija Marn, po-sestnica in, gospodinja gostilni pri "Panju."
-o-
Zanimive vesli iz slovenskih naselbin
IZ DOMOVINE
—V Ljubljani je umrl veletr-govec in meščan ljubljanski g. Viktor Rohrman. Pokojni je bil markantna osebnost, ki ga je gotovo vsa Ljubljana poznala in visoko spoštovala. Saj je to spoštovanje v polni meri. zaslužil, zakaj bil je mož poštenjak, vseskozi zaveden Slovenec, ne samo v besedi, ampak tudi v dejanju ter dober človek. Udejstvoval se je posebno v narodno obrambnih organizacijah, pa tudi pri Slov. planinskem društvu.
Pokojni gospod Rohrman se je rodil v Novem mestu 15. julija 1858. Lani je praznoval osemdesetletnico svojega življenja. Obiskoval je novomeško gimnazijo, nato se je pa z vso vnemo posvetil trgovini. Da bi si razširil svoje znanje, je šel praktici-rat v Gradec, nekaj časa je pa bil tudi na Dunaju in v Mona-kovem. Ko se je vrnil v Novo mesto, je nastopil službo v očetovi trgovini. Leta 1881 se je poročil s hčerko ljubljanskega trgovca Strezelbe, s katero je leta 1931 obhajal zlato poroko. Po poroki je vstopil v tastovo trgovino kot družabnik, pozneje pa je postal naslednik ugledne trgovine. V zakonu se mu, je rodilo 11 otrok, od katerih jih živi še sedem. Rajni g. Rohrman je imel izreden spomin in je rad pripovedoval o raznih dogodkih, ki so se zgodili pred davnimi leti. Spominjal se je vsega natančno, na-
Dne 11. junija nastopi v Soldiers & Sailors Memorial dvorani v Pittsburghu kakih 400 članov elevelandskih sedmerih mladinskih zborov. Priredili bodo koncert, tekom katerega bodo podali 25 pesmi. Peli bodo v slovenskem, hrvatskem in srbskem jeziku. Dvorana, kjer se bo vršil koncert, je izredno lepa in ima 2,500 sedežev. Vsi tajniki društev v Pittsburghu prodajajo vstopnice, ki so samo po 50e. Kaj enakega dosedaj v Pittsburghu še ni bilo. Zanimanje za koncert mladih pevcev iz Clevelanda je nenavadno visoko v Pittsburghu. V Pittsburgh se popeljejo mladi pevci in pevke s posebnim vlakom.
Za mrtvo bo proglašena v Jugoslaviji Antonija Bogotaj, rojena Leben. Rodila se je v Borovnici, hči Janeza Leben in Ane, rojene Istenič. Omenjena je odšla leta 1907 v Ameriko, kjer se je poročila s Frankom Bogota-.jem. Po dveh letih zakonskega življenja sta se zakonca razšla. Qqrožno sodišče v Ljubljani pravi, da bo imenovano proglasilo mrtvim dne 5. maja, 1940, ako se prej ne zglasi pri okrajnem sodišču v Ljubljani.
DNEVNE VESTI
Hoover zopet svari ameriške državljane
Harrogate, Tenn., 5. junija. Bivši predsednik Herbert Hoover je danes imel tu govor, tekom katerega je izjavil, da preti največja nevarnost ameriški demokraciji s tem, ko vlada sili ljudi k sodelovanju. Prisilno sodelovanje, je dejal Hoover, ubija svobodo posameznika, uničuje re-prozentacijsko vlado in končno vodi do diktatorstva. Hoover je govoril napram graduirancem neke male univerze. Mladino je opominjal, da se bori za pristne ameriške ideale in za individuel-no svobodo. "Mi moramo riski-rati," je dejal Hoover, "ako hočemo napredovati."
Izgnani Judje bodo morda ostali na Filipinih
Washington, 5. junija. Vlada se peča z vprašanjem, če bi kazalo, da se naseli tisoče nemških Judov na Filipinskih otokih, da se tako zmanjša vpliv Japoncev na omenjenih otokih. Iz Wash-ingtona je bila poslana posebna komisija na Filipinske otoke, da vpelje preiskavo in poroča pristojnim oblastem. Kot se poroča se tudi predsednik Roosevelt strinja s tem načrtom, da se naseli na otoku Mindanao, kjer je največ Japoncev, kakih 30,000 nemških židovskih političnih beguncev. Otok Mindanao je bogat na rudninah, lesu in kromiju.
MALI OGLASI
želite $50.00?
Naprodaj je absolutno nov električni refrigerator, ki ima 6 kubičnih čevljev prostornine. Redna cena je $179.50. Dobite ga pri nas za $129.95.
Norwood Appliance & Furniture Co.
6104 St. Clair Ave.
Tel. ENdicott 3634, 819 E. 185th St. KEnmore 6750.
(June 3. 6. 8. 10.)
Prva, najstarejša, največja in najbogatejša sloven^ i katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
* ?!
ROJAKI
AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 6, 1939
—Jaz sem prepričan, — reče Bakunjin, da je Sonja še živa. Moramo jo poskusiti rešiti.
—Vojtrigo, ali nam lahko priskrbite zanesljivo karavano?
—Kaj rabite za to karavano?
—	vpraša Vojtrigo.
—Pred vsem moža, ki nas bo vodil po stepi.
—Evo ga, — vzklikne Vojtrigo in pokaže na sebe.
—Dalje potrebujemo nekaj pogumnih mož in konje.
—Pogumne može? — reče razjarjeno Vojtrigo. — Do sedaj sem mislil, da so vsi Kirgizi pogumni, toda zmotil sem se. Ne morem jim več zaupati.
—Potem bova šla midva sama!
—	reče Bakunjin.
—Jaz vaju bom spremljal, — vzklikne Vojtrigo, — in če moram žrtvovati svoje življenje, bom vesel, da sem ga izgubil v boju za Sonjo.
Palen mu stisne roko v znak hvaležnosti.
Nekaj kilometrov pred širaso leži majhna gostilna.
Tukaj so se ustavili nekega jutra naši trije znanci.
Pogovarjali so se o Sonji in delali načrte, kako bi jo rešili.
Od gostilničarja so dobili podrobne podatke in naposled so se zedinili za najboljši načrt.
Ohladile se!
V vročih dnevih vam postrežemo s finim 6% German Lager pivom, kot tudi drugim izvrstnim pivom, vinom in žganjem. Se priporočam za obilen obisk.
FRANK "TEENO" MODIC Jr. 6025 St. Clair Ave.
(Grdinova dvorana)
UŠESNE, NOSNE IN BOLEZNI V GRLU USPEŠNO ZDRAVI
DR. WARGA, D. M.
15603 Waterloo Road
Kmetovo poslopje
RAZPRODAJA
novih, floor sample RADIJIH: —Philco, Zenith in RCA.— Do 50% popusta!
Požurite se takoj!
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St.
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978_
Timbra Efendi se je vedno bal, da mu ne bi pogorela palača, zato je dal napraviti cisterno, od koder je vodil vodovod v vse sobe njegove palače.
Ako bi nastal požar, je bilo treba samo odpreti vodovod in takoj bi bile vse sobe izpolnjene z vodo.
Iza te cisterne je vodil hodnik v bogataševo palačo.
Palen je sklenil, da bo poskusil priti po tem hodniku v palačo in rešiti Sonjo.
—Poslušaj torej kaj predlagam — reče Bakunjin.
—Danes ponoči boš poskusil prodreti v palačo, a midva z Voj-trigom te bova čakala z osedla-nimi konji pri cisterni.
— Tvoj predlog je dober, — mu odvrne Palen.
Ko je ura odbila polnoč se je podal Palen na izvršitev svojega nevarnega načrta.
Srečno je dospel po hodniku v palačo in našel sobo v kateri se je nahajala Sonja.
Slekel je svoje čevlje in se neslišno plazil po hodniku.
Pred sobo je zapazil Sonjinega čuvaja.
To je bil črn suženj, oborožen z dolgim mečem.
Palen se priplazi k njemu ter mu nastavi nož na prsa in reče:
—če boš kričal, te bom takoj ubil. Govori: Kje se nahaja sužnja Mirza.
Gostilničar je povedal našim znancem, da je Timbra Efendi prekrstil Sonjo v Mirzo.
črnec zadrhti.
—Ne smem izdati, — zamr-mra on, — Timbra Efendi bi me umoril.
—Norec! — Ako ne poveš, te bom jaz ubil.
—Vse bom priznal, — zajec-lja suženj.
—Hitro! Kje se nahaja?
—Nahaja se tukaj v tej sobi.
—Kdo jo varuje?
—Samo eden izmed sužnjev.
—Ali ne lažeš?
—V sobi se nahaja v resnici samo evnuh.
Palen vzame robec in ga potisne črncu v usta, a nato mu zveže roke in noge.
Previdno odpre nato vrata. Zapazil je svojo sestro ki je spala na divanu.
On stopi bližje, že je hotel prebuditi Sonjo, ko zagleda naenkrat na tleh nekega človeka.
Bil je evnuh.
Ta se je takoj dvignil in zgrabil svojo puško.
Sedaj ni smel Palen izgubljati časa. Tega človeka je moral ubiti.
Spoprijela sta se in nastal je hud boj, a konečno se je Palenu vendar posrečilo, da je zarinil evnuhu nož v vrat.
črnec krikne, a nato se zgrudi na tla.
—Kaj se tukaj dogaja? — krikne Sonja in skoči z divana.
—Tiho sestra! Prišel sem, da te osvobodim.
—Ti si to, brat?! — za jeclja ona.
Palen skoči k njej ter jo objame.
—Pojdi hitro z menoj, bežati morava in sicer takoj, da ne bo prepozno.
—Poskrbel sem, da bova prišla neopažena iz hiše, a zunaj naju čakata dva dobra prijatelja s konji.
Sonja vzklikne od veselja ter objame svojega brata.
—Kaj dela oče? — vpraša Sonja.
—Ne vem, — ne sprašuj sedaj,
—	hiteti morava.
Srečno sta prišla do hodnika, ki je vodil v cisterno. V tem trenutku zaslišita za seboj krik.
Črnec se je nekako rešil svojega robca iz ust in kričal, naj mu pridejo na pomoč.
—Naprej! — vzklikne Palen.
—	Sedaj morava hiteti.
Brez nesreče sta prišla do či-sterne in tam sta ju sprejela Bakunjin in Vojtrigo.
"Zajahali so hitro konje ter zdirjali v temno noč.
Timbur Efendi je slišal krik svojega sužnja, zgrabil svetiljko in hitel k sobi, kjer se je preje nahajala Sonja.
Ko mu je v naglici povedal suženj, kaj se je zgodilo, je hitro stopil v sobo. Pri tem pa mu je spodrsnilo in svetiljka je padla na tla ter se razbila.
Olje se je razlilo in začelo goreti.
Timbur Efendi se sprva od strahu ni mogel niti ganiti in šele ko se je vnela svilena preproga je začel kričati:
—Ogenj! — Na pomoč! — Izgubljen sem. — Na pomoč.
V	hiši je nastalo grozno vrvenje.
žene, evnuhi, beli in črni sužnji — vsi so letali obupno naokrog.
Timbur Efendi se vrže na tla in začne kričati:
—Odprite vodovod! To je edina rešitev!
Sužnji so odprli vodovod in na-/tal je ljut boj med ognjem in vodo.
Sluge so rešili Efendija, toda ta ni hotel ostati na vrtu temveč
kričal:
—Iti moram v hišo, da rešim svoje dragocenosti! S silo se jim je iztrgal. Predno so mogli preprečiti, se je pozpel po lestvici v prvo nadstropje in skočil skozi okno v sobo.
Tedaj se zbrani sluge nenadoma zdrznejo. Brez sape so se umaknili.
Streha palače se je zazibala ter se zrušila s silnim prasketanjem.
Timbur Efendi je našel svojo smrt pod ruševinami.
V	mestu so govorili, da so oni, ki so ugrabili lepo Rusinjo, zaž-
gali palačo, zato je šah takoj ukazal, naj na vsak način zgrabijo zločince.
Bil je strašen beg, toda po zaslugi Vojtriga so vendar srečno prispeli do vznožja gore Altaj, kjer se je poslovil Vojtrigo od svojih spremljevalcev.
Sonja se zahvali Vojtrigu za pomoč in za vse, kar je storil za njo.
—Zbogom, Sonja, — reče Vojtrigo. —Nikdar te ne bom pozabil.
—Zbogom, — zašepeče Sonja
—	zbogom dobri in plemeniti človek.
Vojtrigo je stal bled.
Poslovil se je še od Bakunjina in Palena, a nato za jahal svojega konja in jim izginil izpred oči.
Bakunjin pokaže v nasprotno smer.
—Na konje! — vzklikne on.— Ne izgubljajmo časa, da pridem čim prej na cilj — v dolino blaženih.
ZADNJI POSKUS
Nekega jutra se je sprehajal car Aleksander zamišljeno po vrtu carske palače.
Iz premišljevanja ga je zdramil nek glas.
—Kdo je? — vzklikne car in potegne revolver.
Sedaj zasliši za drevesom nek ropot in neki tujec se je pojavil pred njim.
Tujec se čudno nasmehne.
—Ako ne odgovorite, vas bom ustrelil, — vzklikne car.
■— Ali sem se tako spremenil,
—	odvrne tujeo — da me moj
car ne pozna več ?	:
Car ga natančnejše pogleda, a| nato vzklikne:
—Ali se motim? — Vi ste to, Ivan Kardov?
—Da, Veličanstvo — reče Kardov — prišel sem, da vam napravim uslugo. Vaše življenje je v nevarnosti. —Moje življenje? —Da in zato sem prišel, da vas rešim.
Aleksander II. se zdrzne. —To je gotovo zopet delo ni-hilistov — reče on.
—Seveda, nihilisti so prisegli, da vas bodo umorili.
—Kako ste vi to zvedeli? — vpraša car.
— Čisto enostavno — postal sem sam nihilist.
Aleksander se umakne za nekaj korakov.
—Pomirite se, Veličanstvo, — nadaljuje Kardov, — nisem prišel s slabim namenom. Stavil vam bom predlog. — Vrnite mi moje mesto policijskega ravnatelja in jaz vam bom izdal vseh onih osemnajst nihilistov, ki so prisegli, da vas bodo umorili.
—Vedeti morate Veličanstvo, da vodim jaz vso stvar proti vam. Tukaj imam pismo, v katerem so imena vaših zarotnikov.
Car Aleksander iztegne roko po pismu.
Toda Kardov se umakne.
—Ne tako hitro, Veličanstvo — reče on! — čim bom imel v rokah zopetno imenovanje za policijskega ravnatelja, vam bom
izročil to pismo in še isti dan bodo sedeli vsi zarotniki v Petro-pavlovski trdnjavi.
Car ga prezirljivo pogleda.
—Tako daleč ste že torej padli, Kardov, da ste postali navaden izdajalec. Ne, če bi si tudi stokrat rešil življenje, vendar ne bi hotel sprejeti vašega predloga.
—Odidite od mene, ne bojim se vas!
Car se obrne.
Kardov prebledi.	^
—Kaj pomeni to? — vzklil®1
Počasi se je Ivan Kardov o daljeval od carja in prišel zope na ulico.
—Aleksander, s tem si si P0^
pisal svojo smrtno obsodbo zamrmra on.	_ -
(Dalje prihodnjič)
Mauretania, ladja Cunarcl White Star linije, bo zopet prvič zaplula po morju 17. junija in bo dospela v New York 23. junija.
Dr. John- R. Ste elm an, vladni zastopnik, ki je posredoval med premogarji in premogovnimi družbami za poravnavo stavke.
Sestri Marjorie in Marion Fife iz San Francisca, potv,-jeti okrog stveta. Neznan oboževatelj skrbi, da dobita vsak dan šopek cvetlic, pa naj se nahajati kjerkoli na potovanju.
V Haskell Institute, ki je največja indijanska ŠoUi Lawrence, Kans., so bili ti trije Indijanci kot najbolj jaki oziroma dijakinja. Vsi trije so polnokrvni IndW^
Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Jollet, I'Un°iS | POSLUJE ŽE 46. LETO
drž»v
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v
Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
SKUPNO PREM02IENJE ZNAŠA OKROG $5,000,000
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80%
K. S. K. Jednota ima nad 35,000 Članov in članic v odrasle1" in mladinskem oddelka.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 135
V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev. Skupnih podpor Je K. S. K. Jednota Izplačala tekom svojeg
obstanka nad $7,000,000
GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM ln po^ Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni ln solventni Kjer organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-SIovenski Katoliški Jea"" tl \fl" se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, P lezni ln onemoglosti.	^
K. S. K. Jednota EDrejema v svojo sredo člane ln članic® g je do 60." leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zava lahko od $250 do $5000 posmrtnine.	,ej9 *
V	Mladinskem--Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zava^u ^o razredu "A" all "B." Mesečni prispevek v mladinski oddeie* -^ej* nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane
d asi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smr^ga zavarovanega v razredu "A" sa plača do $450.00 in zavar°v.*~ tua> razredu "B" se plača do $1000 posmrtnine. Otroka se .1£U. iafl0 zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto izP1 gotovini.	,
BOLNIŠKA PODPORA:	,«5 00 ^
Zavaruješ se lahko za $2.00: $1.00 ln 50c na dan ali teden. Asesment primerno nizek.	z&v^'
K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst
vanja.	, <0io J
Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo prlpaa&J rezervo Izplačano v gotovini.	. ^
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaijn mentov.	, .. •> Ki '!»
Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednow,^ haja enkrat na teden v slovenskem ln angleškem Jeziku ln fl dobiva vsak član ln članica.	/9)
Vsak Slovenec ln Slovenka bi moral (a) biti zavarovan^» K. S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi ^ > članica te mogočne in bogate podporne organizacije, potmo pristopi takol.	r8jo
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi f nri^V društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli Se nimate ^r spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizacij'. ^ vite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. jqS1 daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika-ZALAR, 351 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
r99
podpirajte predvsem trgovce, ki oglašajo v
"AME-RIŠKI TtOMO VIJVI
Trgovci, ki podpirajo vaš list, so vredni vaše podpofe'