D4I. SCiOo ‘ožtninr ovi«iir*na. D«r:*fnia žtavilka vdla K 2*— V Mubljami, četrtek 1. decembra 1921. s«flo Naročnina 2» kraljevino SHS Moeain« <0 K. Lftno 4*0 K Inozemstva: M®8i»čil dr- žavnemu tajniku Hughesu zahteve Francije glede mornarice. Francija zahteva 3 ~>p 000 ton-velikega ladjevja in 90.000 ton podmornic. Baie namerava staviti tudi Italija enako zahtevo in zahtevati, da jo-Viviani podpira. Ne\vyork, 30. novembra. Kakor poroča »Associated Press« iz \Vashing-toria, se izjavlja v krogih angleške in italijanske delegacije, da vladi obeh držav ne žele, da bi se program razo-roževalne konference razširil. Bili bi pa pripravljeni, da kasneje razpiav-ljata o vprašanju vojnih dolgov 'n o valuti, Itafliia podpira kemaSisie. rAtene, 29. novembra. Časniki poročajo da je poveljnik križarke »Vper-prochi« predložil vojnemu ministru poročilo, da je pred Kcfalonijo na italijanski transportni ladji našel devet letal iz italijanskih tvornic, dva in pol milijona Alauser-patronov in ' drng vojni materijah Italijanski transportni parnik ja z vojnim mateHjalom, ki je namenjen za komaliste, odplul v Ada-lijo. Razprava proti aianiaSorj am. Beograd, 30. nov. Preiskovalni sodnik je razdelil obtožence radi atentata na bivšega regenta Aleksandra ? dve skupini, in sicer na one, ki so sodelovali pri atentatu in na one, ki so posebno pomagali rušiti državni sistem. NOVI DNEVNIK V ZAGREBU. Zagreb, 30. novembra. (Izv.) Jutri prične tukaj izhajati nov dnevnik pod naslovom »Dva sata« kot popoldanska izdaja »Novosti«. — List bo enako kot »Novosti« organ demokratske »tranke ter bo ostal na stališču narodnega edinstva. »Slobodna Tribuna«, ki je dosedaj izhajala kot tednik, pri-ine od jutri naprej izhajati dnevno. DR. RYBAR V BEOGRADU. , Beograd, 30. nov. Semkaj je dospel dr. Rybar s konference v Por-torose ter podal poročilo o pogajanjih oa tej konferenci. -.VPRAŠANJE MORATORIJA ZA NEMČIJO IN STINNES. London, 30. nov. Potovanje Stln-nesa in Rathenaua je baje v zvezi z vprašanjem moratorija za Nemčijo. Različni angleški organi smatrajo moratorij za edino možno sredstvo, da se reši problem reparacij. Dr. Ra-thenau je obiskal različne vplivne osebnosti, med njimi tudi angleškega državnega kanclerja. ZNAČILNE MADŽARSKE VESTI IZ ZAPADNE MADŽARSKE. Šcpronj, 30. nov. (Izv.) Tukajšnji Čosopisl so prejeli od neke dosedaj Še neznane strani naročilo, da naj se od Avstrije zasedeni deli Zapadne Ogrske označujejo kot cona A. Vsi Važnejši dogodki, nadalje nasilstva od strani avstrijskih oblasti naj se takoj javijo. Avstrijske agitatorje je držati pod stalno kontrolo in pazno zasledovati njih početje, tako da se bo khko ententi poročalo o avstrijski Propagandi. Stališče in nedotakljivost £>adžarske krone mora biti v vsa- •♦•o*«* KRJtaVADAt DREVI 03 OSMIH KONCERT JUGOSLOVANSKO! NOVINARJEV V UNIONSKI DVORANI. FRANCIJA IN MORATORIJ ZA NEMČIJO. Pariz, 30. nov. (Izv.) Francosko časopisje je zelo ogorčeno, ker namerava angleška vlada Ameriki predlagati dovolitev moratorija za Nemčijo. Povod temu je.angleška nota poslaniški konferenci, v kateri se ta poživlja, da naj še enkrat prouči vprašanje ukinjenja prisilnih odredb napram Nemčiji ter nekaterih drugih važnih gospodarskih vprašanj. Prihodnja seja poslaniške konference bi se imela vršiti 2. decembra t. 1. POINCARE PROTI BRIANDU. Pariz, 30. nov. (Izv.) V tukajšnjih krogih se zelo živahno komentira Po-incarejev govor, ki je bil naperjen proti ministrskemu predsedniku Briandu. Stališče Briandovega kabineta je vsled ostrih napadov Poincareja omajano in ni izključeno, da pride v najkraišem Času do vladne krize. STAVKA TIPOGRAFOV V ITALIJI KONČANA. Rim, 29. nov. Stavka stavcev je končana in novine so zopet izšle. VELIKA DEFRAVDACIJA V MADŽARSKI TIPOGRAFSKI ORGANIZACIJI. Budimpešta, 30. nov. Policija je aretirala stavca Jakoba Gutmanna, ki je bil predsednik strokovnega udruženja tiskarjev, ker je bil obdolžen, da je poneveril fond za stavke v znesku 20 milijonov kron. Ta aretacija je povzročila v vseh tiskarskih organizacijah velikansko razburjenje. Nameravala se je v kratkem proglasiti demonstracijska stavka, samo vsled intervencije sekretarja strokovne organizacije Pleidla se je 1 Bkianiln nnžakatl odločitve senata. ANGLIJA IN FRANCIJA. Pariz, 30. nov. Iz Londona se poroča: Lord Derby je ime! govor, ^ katerem je ugotovil, da so imela izvajanja lorda Curzona v Franciji obžalovanja vredne posledice. On odobrava namero Francije, da ohrani svojo armado. Dokler ne bo pomlajenje nemške armade onemogočeno, mora imeti Francija armado v Porenju, ne da bi sc ji moglo očitati militarizma. Sicer pa brani Francija ob Renu ravnotako Anglijo, kakor samo sebe. Korč io je nastopil lord Derby za angleško - francosko zvezo in pristavil, da se morata obe državi razorožiti, ako se Zedinjene države zavežejo, da bodo v stiski priskočile na pomeč. PROMET MED AVSTPIJO IN MADŽARSKO - ŠE VEDNO UKINJEN. Dunaj, 30. nov. Kakor poročajo listi, izostane nameravana vzpostavitev direktnega pr.ometa med Avstrijo in Madžarsko preko Dunajskega novega mesta in Šopronja. Tudi promet vlakov ob Blatnem jezeru se začasno ustavi. STAVKE V 3ERLINJJ. Berlin, 30. nov. (Izv.) Stavka mestnih uslužbencev je povzročila v mestnem prometu velike nerbdno.sti. Cestna želcznica je bila med ■ obratom ustavljena, ter so ostali vozovi na cestah, n s'na elektrarna je prenehala ob 4. uri popoldne, kar bi bilo zlasti v javnih dobrodelnih zavodih lahko Imelo zle posledice. V bolnicah so morali zdravniki najvažnejše operacije prekiniti, ker je prenehala goreti elektrika. Tudi telefonski promet je bil zelo omejen. Danes so obrati pričeli zopet delovati.' IZ PROCESA LANDRU. Pariz, 30. ftov. V razpravi proti morilcu Landruiu je prvi državni pravdnik formuliral kazenski predlog. Dejal je: Z najboljšo vednostjo in vestjo vas prosim za razsodbo, ki potrjuje vse krivile brez* olaišalnih okolnosti. To pomeni največjo kazen. Zahtevam morilčevo smrt. VSERUSKI SOVJETSKI KONGRES. Pariz, 29. nov. Vseruski sovjetski kongres, ki se sestane dne 25. dec., se bo pečal z nrjnujnejšimi vprašanji, ki se tičejo sovjetske republike. V ospredju vsega razpravljanja bo stal program Ljeninove nove gospodarske politike, kar znači povratek h kapitalističnemu sistemu. V Moskvi menijo, da bo deveti sovjetski kongres r )tovo -končal z resnim porazom ekstremistov. ULSTRSKI PARLAMENT. London, 30. nov. Včeraj so v Belfastu otvorili ulstrski parlament. Ministrski predsednik je poročni o svojih porazfcovorih z Lloyd Georgom in je izjavil, da so predlogi vlade nesprejemljivi. Pripravljajo se porazgo-vori, po katerih se bo dosegla ureditev po drugem potu. BOLJŠEVIŠKO GOSPODARSTVO. Moskva, 30. nov. Kot posledica nove gospodarske politike se smatra Izdaja novih bankovcev. Novi rublji se bodo zamenjavali za 10 000 sedanjih rubljev. Poleg tega pa bo ostal v cirkulaciji tudi še ves stari denar. epidemične bolezni v PETROGRADU. Rim, 29. novembra. V Petrogradu so se v zadnjem tednu pojavile epidemične bolezni, zlasti pegasti legar; bati se je, da se bodo zelo lazširile. KONTROLA TUJCEV V ŠVICI. Bern, 29. nov. Zvezni svet je odobril novo naredbo za kontrolo inozem-cev, ki stopi v veljavo meseca decembra. Po tej naredbi imajo poslaništva in konzulati pravico samostojne podelitve vizuma za tujce, ki pripotujejo v Švico, ako se nameravajo popotniki muditi le mimogrede v Švici, Jnozem-ci, ki pridejo v Švico, da bi se ta,m naselili ali izvrševali obrt, mor.no predložiti prošnje za priselitev poslaništvom in konzulatom zveznih centralnih uradov, ki jih predlože interesiranira kantonom. Delavcem in pomočnikom dajo vizum poslaništva in konzulati samostojno, ako imajo prosilci privolitev kantonalnega policijskega urada onega kantona, kjer se nahaiaio. rr •£»(*. »Žid ZIlMlfa* Prsralk uledinlenla. Danes praznujemo tretjo obletnico našega državnega ujedlnjenja, naš* politične svobode in neodvisnosti, naše samostalne državnosti. Odkar bivajo narodi in se mučijo z ustvarjanjem samoniklega duševneg* življenja, ki jih medsebojno loči, orazujemo, da stremi njihovo zgodovinsko delovanje z neko nadosebno smotrnostjo, z neko borbeno nasilnostjo, ki v dobah zgoščenega hotenja objema idejo svobode in državne neodvisnosti lastnega naroda kot najvišjo vrednoto svojega življenja, k samostalnl državi. V narodih zapazimo neko notranjo voljo rodov, ki vodi ali v suženjstvo ali v veličino lastne državnosti. Iz tega Vidika smatramo 1. december 19IS. leta kot zgodovinski za-k'jvček tisoč'etne dole našega naroda, v kateri je moreči prenašati okove su-ženstva, ko je " suženstvom bilo združeno zaviranje lastnih sil, lastnega udejstvovanja 1. lastnega duševnega življenja, ko smo morali tekom stoletij biti neizprosen loj za osnovne pravice jezika, lastne kulture, lastnega duševnega življenja. S suženstvom je bila omejena ne samo svoboda političnega delovanja, ž rjo je bilo tesno zapopadena tudi zamisel nasilnega potujčevanja, narodnega uničenja in zavladovanja tujskega državnega telesa preko naše zemlje, preko zemljice, iz katere je ustvaril tisočleten znoj in trpljenja jugoslovanskega človeka našo sveto domovino. Od Adrije do Macedonije se razprostira jugoslovanska država. Ne bo dolgo do tega, ko bo na praznik našega osvobojenja prešinjala milijone našega naroda zavest o lastni državnosti, zavest o enotni politični in kulturni volji in o posebnih državnih in kulturnih interesih, ki jih bo ta zemlja morala v bodočem svojem zgodovinskem razvoju braniti proti sosddnim političnim in duševnim organizmom, proti Italiji, proti Nemčiji, proti Madžarski in proti Romuniji. Enotna državljanska zavest se polagoma začenja oblikovati pri milijonih, ki živijo na ozemlju naše države. Ta držav1 janska zavest bo v prvi dobi vsebovala srmo dolžnosti in pravice napram mladi državi. Polagoma se bo izpopolnjevala z velikimi etničnimi aspiracijami, ki kažejo na Jadransko morje in na ncosvobojene brate, na veliko gospodarsko in trgovko bodočnost, ki jo bo naša država pridobila ob sinjih obalah tega našega morja. In ne bo predolgo .{rajalo, ko se bodo začeli prikazovati določeni obrisi enotne duševne kulture, ko se bo začel porajati poseben tip člove-čanstva, ki ga bo naš riarocf*foklesal v zboru evropskih narodov. V ti dobi bo zasijal iz slovanskega vzhoda, iz svete Rusije evangelij slovanske etičnosti In religioznosti, kot najvišje gibalo, kot skrivnostno razodetje naš? slovanske krvi. Državnost je v tem smislu od zgodovine predestinlrana najvišja organi-zarija skupnega življenja jugoslovanskega naroda, je najvišja socijalna oblika varstva naše politične svobode, naših gospodarskih in socijalnih interesov, naših končnih duševnih smotrov. Državni praznik svobode je nadalje najsvetejši spominski dan, ki ga more narod kot celota spoštovati. Kadar mislimo nanj, sc spomnimo na legije narodnih borcev, ki so padali v tisočletnih borbah za narodno svobodo. Če se duša poglobi v poslednji namen teh žrtev, tedaj more samo onemeti in smatrati delo teh življenj, ki so sc bila posvetila smrti, kot izraz v zgodovini delujočih predestiniranih načel. Na vsakem od nas je, Ja se zavedamo teh zvez našs»samostalnostl, da se ob našem največjem državnem prazniku, prazniku svobode in samostal-, nosti, ozremo v preteklost, ki je bila eno samo suženstv-o in' da se zamislim^-v bodočnost, ki naj bo sinteza naših dolžnosti napram nosilcu zgodovinskega življenja, napram hranitelju vrednot, ki so jih ustvarili naši navečji duhovi, napram ljudstvu in življenju, ki naj ustvarja v prid duševnega in gmotnego blagostanja jugos’ovanskcga naroda. NESREČA V BROOKLYNU. Newyork, 30. nov. Nanovo sezidano gledališče v Brooklynu se je podrlo. Pod razvalinami je pokopanih 25 mrtvih delavcev. Pobijanji dreginj; življenskih potrebščin. Obč sodišče za pobijanje draginje v Ljubljani je odredilo sledeče kai.ni: Pičel j Peter, pekovski mojster v Rečni ulici je bil obsojen na 10.000 dinarjev ker je pekel prelahek kruh. — Ker nista imela označenih etn sta bila obsojena na globo 1000 dinarjev Crtalič Oroslav, trgovec z mešanim blagom in mesarski mojster Sagmei-ster Anton v Spodnji Šiški. — Zaradi navijanja cen že predkaznovana mesarica Ham Marija, je bila obsojena na 1000 dinarjev globe, ker je prekoračila maksimalne cene. — Vnovčevalnich za živino in mast je prodajala mast 12. nov. t. 1. po 92 K kg, dasi ie bila uradno obveščena, da ne sme preko-računiti pri prodaji maksimalne cene 85 K. Zaradi prekoračenja maksimalne cene je bila tvrdka obsojena na 10 000 dinarev. Občinsko sodišče v Ljubljani, je v svoji seji, dne 28. novembra t. 1. sMe-nilo z ozirom na padec nakupne cene živim prašičem določiti sledeče maksimalne cene: Slanina. 1. Slanina kranjskih prašičev po 4 cm debeline brez kože za kg 55 trebušna slanina brez kože za kg 50 K. 2. Hrvatikih prašičev slanina prve vrste brez kožo in nad 8 cm debeline za kg 76 K, za 4 do 8 cm debelo s1anino brez kože za kg 70 K. Ta cenik stopi v veljavo z dnem deccmbrom 1921. ARETACIJE RADI TIHOTAPSTEV. Ljubljana, 30. nov. (Izv.) Ljubljansko občinstvo že dalj časa vznemirja vest, da obstoja v Ljubljani gotov krog verižnikov, ki ne delajo samo v malem obsegu, marveč Izvažajo tuje valute odnosno naše pravo zlato In srebro oreko meie z velikim zaslužkom. Dolgo seje iskalo krivce, toda nikdo ni Iskal tam, ker so dobro zakriti z zlato in srebrno streho. Končno pa smo doživeli sledeče. Aretirani so bili v Ljubljani tekom včerajšnjega dneva trg. D., bančni nodravnatclj M„ blagajnik K. In Kr. Proti vseni tem je uvedena na podlagi preiskave stroga obtožba. Policija ram je poročala, da je za sedaj zaključila preiskavo v Ljubljani ier je izročila celo zadevo državnemu pravdništvu in prenesla potek preiskave v Zagreb. Kolikor bo v Zagrebu dognalo državno pravdnl-štvo obdolžencev, ki so v zvezi z zagrebškimi verižniki, o tem poročamo kasneje. Borssia poročila, Prasra, 30. nov. Valute: marke 35.60, 5vic. franki 1792, lire 378, franc, franki 652.50, funti 375, dolarji 92.50, dinarji 126.75, leji 58.25, avstr, krone G.81, poljske marke 1.92 in pol, madžarske krone 13.35. Dunaj, 30. nov. Devize: 3173—3177, Beosrad 12.6' 0—12.710, Berlin 3522— 3528, BudimpeSta I21i.’.50—1221.50, Lon don 34.490—34.510, Prasja 9347—9353, Curik 163.975—164.025. Valute: Dolarji 8418—8422, bolg. levi 4993—5005, nem-Ske marke 3522--352S, franc, franki 59.980—60 020, ital. lire 34.190—34.210, dinarji tisočak! 12.650—12.670, poljski marke 214—216, n,m. 1e’i 6245—6255, švic. franki 162.975—163.025, madžarske krone 1248^0—1258.50. .)h Curih, 30. nov. Devize: Berlin 2, Ho-" lanuija 187, Ne\vyork 526, London 21.02, Par’7. 36.40, Milan 21.65, Pra*a 5.60, Varšava 0.14, Zagreb 1.80, Budimpešta 0.70, Dunaj 0.15, avstr, krone 0.09. •■« Dr. Momčilo Ivanič, rad. nar. posl. je naslovil na ministra financ, demokrata Kumanudija vprašanje, iz čegar vsebine je povzeti, da je odkrita nova korupcijska afera. V afero je zapleten inšpektor ministrstva financ Mihajlo Sokič brat poslanca Manojla Sokiča, ki je hotel inšpektor Matoviča podkupiti s 100.000 dinarjev. Vprašanje dr, Ivaniča na ministra financ se glasi: Kot sem obveščen od izvestne strani, o čegar istinitosti vem, da ne morem dvomiti, se je slično slučaju s polkovnikom Miloradom Vašičem, kot je bil opisan v »Politiki«, odigrala na Dunaju v sobi inšpektorja Matoviča scena med Matovičem in Mihajlom Sokičem, inšpektorjem ministrstva financ. Po mojih informacijah je Sokič odpotoval qa Dunaj v zvezi z vojnimi liferacijami in je ponudil Matoviču v njegovi sobi na Dunaju 100.000 dinarjev podkupnine, 'fo ponudbo so slišali skriti policijski organi in je o tem napravljen zapisnik. Zatrjuje se mi, da ste vi g. minister po zdznanju vsega tega svetovali Manojlu Sokičn, narodnemu poslancu in bratu Mihajla Sokiča, da naj slednji predloži ostavko na svoje mesto inšpektorja ter da je stem stvar pokopana. Vsled tega Vas prosim gospod minister, da mi blagovolite pismeno odgovoriti : L Ali je na razpolago zapisnik o podkupovanju Mihajla Sokiča? 2. Ali ste vi svetovali ‘njegovemu bratu posl. Manojlu Sokiču gornje navedeni izhod. 3. Zakaj niste podvzeli potrebne zakonite korake, da zadene krivca pravična kazen, če je res očitano zagrešil. V vašo informacijo še dostavljam, da mi je znano, da sta podpisala zapisnik Drudarevič in Matkovič. Iz celega vprašanja poslanca dr. Momčilo Ivaniča na finančnega ministra sledi, da ima Ivanič točne podatke. V bližnjih dneh nam je torej pričakovati razjasnitev nove korupcijske afere podkupovanja pri vojnih liferacijah. m Mnogo se je že pisalo o nacijonali-gaciji te družbe in vendar je ta družba ostala taka kot je bila. Madžarsko-nem-gki duh spremlja to družbo navzlic dvojice slovenskih upravnih svetnikov v isti meri, kot pod bivšim režlrhom. Pričakovati, bi bilo, da bo ta družba Sz hvaležnosti, da sme na jugoslovanskih tleh kopati črni dijamant, imela vsaj toliko takta, da svojega madžarsko-ger-manskaga kopita ne bo kazala ob vsaki priliki brez vsakega ozira na jugoslovansko javnost. Toda njeni milijoni imajo danes žalibog še toliko vpliva, da ji germanizatorično čifutskega značaja ni treba skrivati. 1 Trboveljska milijonarska premogo-Jcopna družba je sklenila razširiti svoj ozkotirni predor v Reichenburgu. Človek, ki živi v dobi tako hvalisane naci-Jonalizacije tujih podjetij v na^i državi, bi mislil, da bo trboveljska družba vsaj toliko upoštevala domači živelj, da bo oddala zgradbo predora kaki domači tvrdki, katerih je dovolj sposobnih v Sloveniji. Ne! Na tihem je dala ta dela v izvršitev židovsko-madžarskima bratoma Szekely. Ravno tako je dala ta družba podaljšanje ozkotirne proge ssaarr Laško—Huda jama zopet zgoraj imenovani madžarski čifutski tvrdki. Vprašamo ob tej priliki merodajne činitelje, ali jim je znana oddaja jteh del madžarskim podanikov? Še bolj z ogorčenjem vprašamo upravne svetnike te družbe — sinove’ našega naroda — ali niso imeli vpliva preprečiti neumevanje naših domačih tvrdk pri oddaji teh del? Ce niso imeli vpliva te sramote preprečiti, potem se pojte solit š takimi na-cijonalizacijami, ki po našem pojmovanju in dosedanjih dejanjih nacijonalizi-ranih podjetij nimajo drugega pomena, kot da se lovi milijončke, ki padajo iz bogato obložene mize v žepe posameznikov, jugoslovanski javnosti pa se. meče le pesek v oči. R,.. k. da bi bil mož,, je stokal in molil in je te-iefonično odpoklical svojega zeta iz fronte, uboga vojaška para pa je lahko i prešla v italijansko ujetništvo. | Dobro je, da si to pokličemo v spo-I min v teh dneh, ko ženske jokajo, ko ' sta šla dva »simpatična« človeka Karl in Cita v pregnanstvo. — Tako piše nemški častnik tluldsciiiner o klavrni zgodovinski vlogi zadnjega Habsburžana. V »Vossische Zeitung« pripoveduje Richard Huldschiner v uvodniku o ne-moški vlogi Karla Habsburga v onih dneh, ko se je zrušila avstro - ogrska armada in so Italijani zajeli 150.000 mož južno - tirolske vojne skupine. Huldschiner je bil sam ujet. Karl Habsburg se je izkrcal na Madeiri. Poizkušali so ga apelirati na sočutje sodobnikov. Brezuspešen trud. Ničesar ni, kar bi moglo vrniti čast zlo-nosnemu možu in njegovi častihlepni, neodgovorni ženi. Ko je bilo treba skleniti premirje, je Karl omahoval in tekom enega dneva trikrat menjal svoje povelje. Poveljstvo tega odseka je imel princ Elias Parmski, Citin polbrat, ki je dobil dopust 1. novembra 1919., a 4. novembra je bilo zajetih 150.000 mož. Narodna skupščina na Dunaju je izvolila posebno komisijo, da ugotovi zanemarjenje vojaške dolžnosti v vojni ter je ugotovila: Najvišje vojaško poveljstvo in cesar so napravili težko napako, ki so predčasno odredili, da se ustavi ogenj. Nastane vprašanje, če se niso cesar in njegovi sevtovalci bolj bali vračajočih se vojakov kakor vsega drugega. Krivica pa bi bila, če bi se hotelo vrhovnemu poveljstvu naprtiti vso krivdo. Odločilno in zadnjo besedo je izgovoril cesar. V kritični noči od 2. do 3. novembra je dal tri zaporedna in nasprotujoča si povelja. Ob 1 uri in 20 minut je ukazal sbvraštva ustaviti, ob 2 uri je ta ukaz brez pravega vzroka preklical; ko pa je tričetrt ure pozneje javila 11. armada na južnem Tirolskem, da ga je tehnično nemogoče preklicati, je ob 3 uri 35 minut zopet izdal ukaz, da je nasprotja ustaviti. Med drugo in tretjo odločitvijo je napravil cesar zopet korak s težkimi posledicami: Ob 3 uri zjutraj je imenoval generala Arza za vrhovnega poveljnika. Arz ga je prosil, da preda poveljstvo Koevesu. Nato je imenoval Koevesa. za vrhovnega poveljnika, Arzu pa je izročil začasno vrhovno poveljstvo. Iz vse situacije je razvidno, da se je cesar Karl pač zavedal svoje zgodovinske odgovornosti, ki pa sc ji je hotel v zadnjem trenutku z nevrednim dejanjem odtegniti. Pognal je v ujetništvo 150.000 mož. Karl Habsburški, ki ni mogel pri svojih obiskih na fronti nikdar dovolj jovi-jalno potrkavati po rami podrejenim častnikom in vojakom in sc pri tem junaškem delovanju ni mogel nikdar dovolj nufotografirati po vojnih kino - operaterjih za vojne kinomatografe v ozadju, je hladnokrvno izročil junaško vojaštvo sovražniku. Ko je prišlo na to, f; m Te dni so se vršile volitve v Belgiji. Francoski listi pišejo o njih z veliko pozornostjo. Kajti od njih rezultatov pričakujejo med drugim tudi odločitve v nadaljnem razvoju belgijskega narodnega vprašanja. iBelgija ima namreč svoje narodno vprašanje in to zelo pereče; vprašanje, okrog katerega razrešitve se vrši podobna borba kakor nekdaj v habsburški Avstriji nesrečnega spomina. Belgijsko narodno vprašanje obstoji iz spora med Vaionci, ki so Francozi ter govore francosko narečje, a v književnosti rabijo francoščino ter Flamci, ki so po pokoienju Germani, sorodni sosednim Nizozemcem in s temi vred do-lenjim Nemcem, a so šele v zadnji dobi začeli kultivirati svoj jezik. Doslej so se posluževali v javnosti francoščine; v uradih, v šolah, v armadi, skratka v vseh javnih institucijah je gospodovala francoščina, tako približno kot nekdaj pri nas nemščina. Flamski narodni preporod, ki je pridno napredoval zadnjega pol stoletja, je stremel po tem, da vzbudi pri Flamcih smisel za lastni jezik, lastno narodnost in ji na to pribori veljavo tudi v javnosti, kar bi.imelo za cilj nje enakopravnost s francoščino. Če si predstavljamo izvedbo te zahteve v praksi n. pr. glede uprave, bi imela za posledico delitev Belgije v dva dela: v valonskega na jugovzhodu in v flamskega na zapadu in severovzhodu. Proti takim načrtom se dviga med Francozi velik odpor, bodisi v Belgiji sami, bodisi v Franciji. Ta odpor je tem srditejši vsled okolnosti, da so imeli iste načrte Nemci, ki so imeli zasedeno Belgijo skoro ves čas svetovne vojske in so jo naposled tudi v resnici razdelili na valonski in flamski del ter v zadnjem postavili flamščino na gospodujoče mesto. Takrat so se mnogi izmed Flamcev resno zavzeli za Nemce in iskreno' sodelovali v nemško-fiamski upravi, ža kar so si nakopali sovraštvo in tudi dejanske kazni ne od strani Va-lonov, marveč tudi od'Flamcev samih. Ravno ta okolnost, da se boj Flamcev za veljavo flamščine ujema z bivšo nemško taktiko in z nemškimi interesi, je vzrok, da Francozi flamskemu narodnemu gibanju podtikajo gerihanofil-slce tendence ter da vidijo v eventualni delitvi dežele, oziroma že v enakopravnosti flamskega . jezika z valonskim, pričetek, nove nemške invazije. V dosedanji' zbornici so imeli soci-jalisti 70 sedežev, klerikalci 69, a liberalci 37. Socijalisti so sklenili z flamskimi katoliki dogovor, da se uzakoni in izvrši enakopravnost obeli jezikov. Zato smatrajo francoski nacijonalisti okrepitev teh dveh skupin kot ojačenja protiirancoske tendence in govori se naravnost o nadaljevanju vojne zoper bochcs, ki da tisče v Belgijo na dan v drugi, v novi nedolžnejši obliki. Nas je izkušnja v Avstriji naučila pravdno premotrivati take bo- 'e, kakor je belgijsko narodno vprašanje. wr ' -f- Obveznice predvojnih posojil. Reparacijska komisija v Parizu je odločila, da morejo tuji (neavstrijski) državljani zahtevati, da se jim njihove obvpznice predvojnih posojil bivše avstro-ogrske monarhije, ki so se proti njihovi Volji ali brez njihovega dovolila na podlagi zakonitih odredb ali pa na podlagi vojnih ukrepov bivše avstro-ogrske monarhije ali avstrijske vlade prenesle na ozemlje Avstrije vrnejo nežlgosane. Oni tuji državljani, lastniki takih obveznic, ki so jih sami prostovoljno deponirali v Avstriji, morejo protestirati proti žigosanju po avstrijskih oblastih ter zahtevati, da se obveznice izroče njihovi vladi. V žmislu tega odloka reparacij-ske komisije in na podlagi rešepja gospoda ministra za finance D br. 17.668 z dne 24. novembra 1921 sc pozivajo naši državljani, ki imajo svoje obveznice predvojnih posojil bi.vše avstro-ogrske monarhije iz kateregakoli naslova v Avstriji, da predlože do 15. decembra 1921 prošnjo na generalno direkcijo državnih dolgov z sledečimi podatki: 1. Ime in priimek lastnika, poklic, bivališče, (točen naslov). 2. Vrsto (izvirno označilo posojila) serijo, številko in nominalno vrednost vsake obveznice. 3. Naslov depota (n. pr. zastavilo, lombard, sodnijski depozit, ženitna kavcija itd.) eventu-elno dolg, za kateri jamčijo. 4. Kraj in ustanova, kjer se nahajajo. 5. Če so se prenesle v Avstrijo na podlagi zakonite odredbe bivše avstro-ogrske ali avstrijske vlade. 6. Če so se prenesle v Avstrijo na podlagi vojnih odredb bivše avstro-ogrske monarhije. 7. Ce jih je lastnik prostovoljno tam deponiral. 8. Od kedaj je stranka lastnica teh obveznic. 9. Če je sprejemal lastnik v Avstriji za te obveznice obresti tudi po 1. oktobru 1919 in v tem primeru na podlagi katerega odloka, jo. Prošnje je priložiti dokazilo o državljanstvu (domovinski list). V izjavah k točki 5. in 6. je tfeba izrečno zahtevati, da se vrnejo obveznice nežigo-sane naši vladi. V primerih pod točko 7. se pa mora zahtevati, da naša vlada protestira zoper žigosanje po oblastih republike Avstr.je ter da se obveznice vrnejo naši državi. Te prijave se tičejo samo obveznic predvojnih posojil, vojnih posojil torej ni treba prijaviti. Prošnje z zahtevanirhi podatki morajo predložiti tudi tisti državljani, ki so prijavili obveznice teh posojil že prej v zmislu rešenj D br.4.585. D. br. x 1.672 in D br. 11.750. V prošnjah se mora podati podatke na vse gori navedene točke 1—10, Ta določba vetja tudi lastnike rentnih knjižic avstrijske poštne hranilnice, ki imajo pri tem zavodu deponovan e obveznice predvojnih posojil. Prošnjam se mora priložiti tudi rentne knjižice. Prošnje, ki bi se predložile po predpisanem roku, ne pridejo več v poštev. Lastniki obveznic, ki ne bi predložili prijave, bodo nosili sami posledice. (Stranke se opozarjajo na tozadevni razglas, ki se objavi v prihodnji številki »Uradnega Lista«.) I -f- Jugoslovansko - avstrijska železniška konferenca. V Brežah na gornjem Koroškem se sestane jugoslov3n- 8^ 0 sko-avstrijska konferenca, ki ho razpravljala o uvedbi direktnih železniških tarifov med obema državama. Kot delegata iašega prometnega mini-stva sta odšla v Breže dr. Borko in Cugmus. -f- Popis državnih gozdov. V ministrstvu šum in rud bodo sestavljene ožje komisije, ki bodo izvršile popis državnih gozdov. Komisije oodo začele poslovati poleti 1. 1922. -f- Gospodarski položaji v Bakovskih republikah. Nedavno so se sešli v Rigi zastopniki Baltovskih repubhlc Litvinske, Estonske, Finske in boi’*e-viške Rusije v skupno posvetovanje v nujnih gospodarskih vprašan,ih Vse te države so, bile pred svetovno vojsko pod vlado ruskega carja, ki je za rečene dežele jako skrbela. Na mirovni konferenci v Versaillu pa je raztigal žid Tardicu po angleškem receptu prostrano rusko državo. Nemci so mislili, da bodo ob pivi lepi priliki spravili pod streho eno za drugo. Anglež pa je menil, da bo v Rigi in Revalu on gospodaril, a prehitel ga je Nemc-c, stopivši v gopodarske stike z navedenimi državami. Jasno pa je, da ooljše-viška Rusija ne more živeti brez izhoda na Baltsko morje. Rusija ima danes stik z morjem samo v Petrogradu. Ali petrbgrajsko pristanišče1 je popolnoma porušeno. Boljševiki nameravajo zopet zgraditi železnico do Belega morja, da bo Rusija dobivala blago z Nemškega po morju in ne več preko Poljske. Dogovor o Revalu meč baltiškimi republikami in Rusiio g!ed< uvoza blaga v boljševiško -epubliko j« velike važnosti. Letos je šlo 'z Rcvali 2600 vagonov blaga na Rusko. V Rigi, Revalu, Libavi in Vindavi je veliko število tvornic, ki so pripada!« pred vojsko Ruski. Boljševiki so tvor-nice v Rusiji izpremenili v razvaline in danes bi radiv navedenih mestih ohranjene tvornice pridobili zase. Balkanske republike so se vrgle na veleposestva, zaplenile so jih in. razdelile. Ali s tem so se uničile vire državnih dohodkov. Zdaj uvajajo na uvoz m izvoz visoko carino, da bi si zagotovili vsaj del izdatnih državnih dohodkov. Industrija je preveč obremenjena z davki in ne more poceni producirati. Boljševiški komisarji so naznanili vladam baltiških republik, da boljševiška Ruika nujno potrebuje baltiških tvor-nic," naj torej, kolikor mogoče ugodijo željam in potrebam Rusije. Sestanek zastopnikov baltiških republik je vse* kako velikega gospodarskega pomena za Rusijo in njene zapadne sosede. Angleški bankir v svetovni gospodarski krizi. R. Mc. Kerma, predsednik Joint City and Midland Bank v Londonu je začel agitirati po Ameriki, da bi se vojni dolgovi črtali. Angleška izgubi z ozirom na dva milijona nezaposlenih na leto več kakor bo dobila od Nemške v 30. letih na reparacijah. In kar velja za Angleško, isto velja tudi glede Zedinjenih držav. Drugi vzrok krize so visoki davki "in zato bi si moral vsak državljan prizadevati, da bi se deželni troski zmanjšali. Preveliki davki sicer ne narede iz bogatašev siromakov, ali odtegne jim znesek s katerim bi svojo trgovino po- Mazim Gaspari. Pošten i skroman umetnik. On se bitno razlikuje od svoga prijatelja Saše Šantela. U umetnosti Šantela prevladjuju nežni *usečaji — kod G a s p a r i a pre-viadjuie snaga. Kod Šantela su razvijeni osečaji i,a ono što umiruje, što mirno struji i polako teče — Gaspari je snažna, jedra, živa i bujna priroda. Š a n t e 1 slika intimnu pojeziju prirode — Gaspari je jači u slikanju ljudske duše. On naginje više ozbiljno-sti i veličini nego idiličnoj pojeziji. I Gaspari radi i stvara, samo da sc hlebom izbrani. Radi najviše po narudžbini. Radi i suviše brzo. Ponaj-Više izvodi sitnije stvari. Zato nije do danas postlgao veči uspeh. Gaspari ne može još slobodno da diše, slobod-no da govori niti slobodno da radi. Kao umetnik nije se priključio ni Jednoj slikarskoj školi. Nije se na ni-lcoga naslanjao. Blo Je uvek upučen na samog sebe. Na taj način razvijao je svoju individualnost i sve ono što je do danas kao umetnik postlgao, može se smatrati 2a njegovu duševnu imo-vinu. Gaspari je lzvodlo slike sa ulja-nom bojom, lzvodlo Je akvarele, pastele i erteže perom, kredom j olov-kom. Ponajvlše je radio na kraloliku. Ali držim, da krajolik ne odgovara u sve-mu njegovoj duši i njegovom biču, koje izgleda, kao da je izliveno iz Jednog komada, sa kojegod ga »trape pogledate. Njegovi krajolici hnaju nečeg čud-ju>viJ odredJenog, imaiu ne- čeg oštrog i tvrdog a ne mekog. Njegovi krajolici nisu fina i nežna poje-zija u boji, nego dosta slabi radovi realističkog pravca, bez jače lične note, bez jačih ličnih osebina. Sa jasnini i oštrim očima posmatra Gaspari prirodu i ljude, zato kod sviju njegovih krajolika i u boji i u cr-težu ne opaža se ono što je meko i maglovito, nego se opažaju tamnl tonov!, tvrde konture i čvrste linije. Sa bojom, svetlošču i tonom ne gospodari Maksim Gaspari. Svi njegovi krajolici kazuju, da mu ,ti radovi ne idu lalco od ruke/ da mu njihova lzrada čini dosta poteškoča. Gaspari nije pravi slikar krajolika, jer u njegovoj tehnicl ne opaža se osobita lakoča, elegancija, okretnost 1 sigurnost, Jer mu i boje nisu sveže, tople I primamljive, nego tamne, teške i dosta monotone, bez ugodnih harmonija 1 bez bogatstva. Gaspari nije liričar, nije sanja-llca, nije zanešenjak, nego zdrav, jak i jejdar čovek 1 to njegovo zdravlje, njegova snaga i njegova jedrina našla je naiboljeg izraza u jednoj sasvim origi-nalnoj siici »Igra«, gde je prikazao igrača i igračicu, što uz pratnju, muzike Igraju u, nekoj seoskoj birtiji. Cisto osečamo, kako se onaj par sa osobi-tom brzinom kreče po onom podu. U torne radu opaža se vernost u realističkom posmatranju, opaža se snaga u shvačanju i karakteristici, opaža se sigurnost u tehnicl. To je prvi rad Gasparia, kod koga se može govoriti o ličnoj noti, kod koga se može govoriti o samostal-nosti 1 jednostavnosti u obliku i oseča-jiina. Na tpj sliči ogledalu se snažni po-kretl mase. Tu le »Uku »tvorila prava, snažna, muška priroda. I što je najka-rakterističnije, na toj slici ne'opažaju se poze. Ono je sveža priroda. Čvrst, je-1 dar, prost i zdrav je onaj igrač i njegova igračica. To je’pošteno i zdravo slikarstvo, gde oblik gospodari nad bojom. Držim, da od Gasparia ne možemo očekivati slike sa osobitom koloristič-kom lepotom i dražima, jer kod sviju njegovih slika što sam vidio, mesto slikarskog štimunga naglašeni su oblici. Gaspari treba da nastavi u torne pravcu, treba da slika onaj sasvim obi-čan slovenački narod, sa njegovom oporošču, sa njegovom neutrošenom snagom, sa njegovim jetkim. smehom i, dubokom tugom, jednom reči, sa celom njegovom rustikalnom težinom. Gaspari može to učiniti, jer vrlo-dobro razume skromnu dušu slovenačkog se-ljaka, jer je kadar svojim oštrim okom upoznati oho, što je karakteristično kod tih ljudi. Gaspari ima najviše dara i spreme, da postane pravi, narodni slovenački slikar, koji če nam slovenačku prirodu i život slovenačkog seljaka prikazati sa osobitom istinitošču. I taj snažni i jedri Gaspari stvorio je sliku »Kraj kolevke«, stvorio je sasvim jedinstveno delo, pupo svežine, intimnosti i nežne lepote. Slika je izvedena sa lepim, toplim i ugodnim bojama i priča nam o otkucajima jednog toplog i nežnog srca. Kao slikar religijoznih slika poka-zao je Gaspari opredeljene osebine, po-kazao je srdačnost, ozbiljnost i noku izvcsmi dubljlnu. Tako njegova poslednja slika »Marija sa mladim Isusotn« priča tiam o majčinoj iskrenosti i srdač-jiostJ. Poreč leno« tiokreta maičine glave ogledaju se u toj šlici prirodni i iskreni osečaji i čista nevina pobožnost. Hoču još da spomenem i portre-ski-cu njegove mladjane kčeri. Sa nekoliko krupnin i sigurnih erta skicirao je, Gaspari glavu-svoje ljupke kčeri. U erte-žu te glave opažaju se fini osečaji za lepotu linija. U toj skici ogieda se sa-vestna i brižljiva študija, ogleda se nežnost i delikatesa samog originala. Isto tako i u portretu jednog starl-jeg čoveka, što je Gaspari izveo olov-kom, ogleda se osobita sigurnost u cr-težu. To nije. više obična sitnica, nego bolje krupnije delo, jer je stvoreno dub-ljim osečajima, snažnom mirnočom i sigurnom rukom. Maksim Gaspari flalazi se danas istom na početku svoje prave umetnl-čke putanje. Njegova umetnička snaga sve se lepše razvija. Istom dolazc dani, kada če talent Gasparia doči do pot-punog izraza. Kao umetnik stupio je na pravi put svojom slikom »Igra«. Neka ostane ve-ran toj putanji, jer ga ona vodi sigurnom uspehu. Pavle Lagarič. Mali, lila ilii (Odgovor g. V. F. J.) Ko sem pisal »Kritiko .kritike« sem pričakoval pač stvarne debate, ne pa osebnih napadov take vrste kot je bil odgovor V. F. J. Ta način polemike odgovarja inteligenci omenjenega gospoda. V celem članku nisem našel niti ene stvarne utemeljitve, ki bi mogla ovreči mojo kritiko ali le eh njen del. S tem. da so ml reče. da ne znam in ne smem pisati kritike, s tem ni še popolnoma ničesar dokazanega Na vsak način pa sem prepričan, da g. V. F. J. . še daleko ni zmožen pisati toliko stvarne kritike, kot je moja in to iz čisto enostavnega vzroka, ker tega ni zmožen, še manj pa da bi mogel stvarno odgovarjati in polemizirati. Človek, ki piše danes o politiki, jutri o socijalni ekonomiji in celo o umetnosti vseh vrst, more biti nekoliko bolj inteligenten in imeti malo večjo izobrazbo kot jo ima g. V. F. J. Ce so moja nazlranja, moje kritike itd., res tako slabe, potem se čudim, da se mi uredništvo »Jutr;a« Zahvaljuje za članke, ki sem jih v omenjenem časopisu priobčil in me prosi, naj ostanem še nadalje sotrudnlk. S tem, da me na ta način napade brez pravega vzroka in iz meni nerazumljivega osebnega sovraštva, se toriteta mojih razprav in kritičnih umetniških študij niti najmanj ne ovrže.' Če misli g. V. F. J., da me bo s takimi napadi oplašil ali onemogočil, se zelo moti. Pišem kritike, ker se eutim zmožnega in imam le en cilj zainteresirati umetnike, kritiko in občinstvo za vprašanja, ki so važna za razvoj naše umetnosti. Na stvarne polemike bom odgovarjal stvarno. Na napade, kot Je ta g. V. F. J., temu primerno, ge pa se bo kdo še dalje izpozabil in me mogoče dejansko napadel, naj bo prepričan, da bom zpal tudi ta način reševanja ku-turnih vprašanj primemo zavrniti. Ing. arh. prof. Kregar R- (Ob tl priliki izjavljamo, da Kregar- ni v nobeni zvezi s poroči o predavanju g. Djuriča, v kuter e”.k \ "avaia način nastopa g. Podbev^ f. °A - Vsaka dežela mora skušali, da ■i Slri svojo trgovino po svetu. Nem-y.a °?roža angleško in ameriško trgo-j.”0 s svojimi cenenimi produkti, r.a-J tam se dela za manjše mezde ter ®aja z velikimi valutnimi razlikami, u J' Nova borza v Benetkah. V Te-zb S° vr^'* ustanovni občni t0°r *^ružbe za ustanovitev in obra-vanje borze za blago in za efekte v ^ tetkah«. Ta družba bo ustanovila °v° horzo, katere glavni namen bo P^evanje trgovine z Balkanom. „ + Cene špiritu in žganim pijačam s ceško-s!ovaški republiki. Na drobno ,e Prodajajo omenjene alkoholne pi/a-r Po naslednjih cenah: Cisti špiiit pri Prodaji 25 do 100 I je po 43 K, od brjr 25 1 P°_44 K. ^ 5 1 po 45 '5° K ?4 % "atu posode. Do 25 1 mora imeti špirit 'o alkohola v sebi + °R. Cena de- ‘‘Urirancga špirita pri prodaji pod J 1 Vsaj 1 1 za 8:80 K, pol iitra 4:40 ^°n> četrt litra 2:30 K brez posode. ** Cena domačemu rumu z najmanj alkohola (pri -4- 12 °R) v sodih 1 drugih posodah: Osminka litra za :/S° IC, četrtinka litra za 7:60 K, pol ;.ta Za J5 K, več ko pol litra do 1 liter ^:5o K, pri prodaji nad 1 liter 21:50 %. pr, inozemskem rumu vsaj to% r°hola v steklenicah po 1 1 na ■ r°Dno po 42 K za prekupce pa po 36 ron. — Žganje z vsaj 20 % alkohola Jr‘ Prodaji čez 1 1 11 K, pri {.rodaji .drobno nad V2 litra do 1 1 po 13 K, “ litra 7:50 K, četrt litra 3:85 K, [Sinka litra po 1195 K. — Cene mo-1° biti v izložbah označene. Jzdelo-?nie slabšega' ruma ko 4.0 % in žga-,a z manj ko 20 % alkohola je prepoln. i is 1M1 niti ir .Kazenski slučaji v obliki sleparij, TOeverjenj, izsiljevanja in podlega iz-JiSčanja carinskim organom zaupane j *sti se množe. Morala pada, čut j.*žnosti in pravičnosti postaja medlej-funkcijonarji javne uprave se oko- iv • i° s Poverjenimi jim funkcijami v j|0ie samopašne svrhe, službeno me-J?’ odnosno poslovanje se izrablja v ‘d lastnega jaz. j ge izrečena obsodba o goljufijah ^•Jietenega carinarja Nepomuckega, . |>h je izvršil v Mariboru, že nam J kjo časopisi o obsodbi, ki je zadela jMega jn neizkušenega carinarja J.°Vata radi zlorabe uradne oblasti ter Vijačnega izrabljenja denarja. Ljudski . %ki so vsa stavljena jim vprašanja Jlasno potrditi, nakar je bil carinar j^ovat obsojen ha 15 mesecev težke u Niti najmanj ni naš namen braniti Zagovarjati obsojenca. Vsekakor pa L?ra_mo pogledati nekojiko globlje ter jati po vzrokih, ki so-dovedli mlade-neizkušenega in do vstopa v carin-2® službo nepokvarjenega moža, k vse J?sodbe vrednemu dejanju, katero je C^il v mladostni neprevdarnosti, naj-^ ne misleč na težke posledice, ki so 5 uničile komaj započeto eksistenco, j^empia trahunt« (zgledi vlečejo) H6?vi znana prislovica. In tudi mladi, 'dušeni možakar je tekom svojega J* dveletnega službovanja v carinski y r^vi najbrže videl, kako se da ravno panogi lahkim potom »zaraditi ’e novce in to pri faktorjih, ki imajo Vo.e,ti oziru dovoljno prakso, a tudi do-t •[ Prevdarnosti in pretkanosti, da se ^ličnim »zaradam« ne more lahko do ali jih celo dokazati. Ho Naši javnosti ne izdamo nikake taj-'lt0 .’ sai je vendar javna tajnost, ka-ij, ,le poslovanje v naših carinarnicah j^aj je treba podvzeti, da se carinski S|Si' hitro izvršc. Krogi-, ki imajo po-Df. 2 carinarnicami, nam bodo molče Jfrjevali. Le strah in bojazen pred , sČcvalnostjo carinskih organov jih r^ujejo, da si s težkim, obremenje-in car*nsko upravo docela unl-j)fJo«m materijalom ne upajo na plan. i,j]lI2a kategorija pa vsled dostopnosti Hg .°;£anov — seveda so tudi še čast- f, ižienie med njimi — dela lepe kšef-£ ,Ila škodo države seveda. Kako se f., --‘i-tije vrše, ne bomo na tem mestu ^otrivali... lcd letom dni in še preje se je mno-»ir razpravljalo v naših dnevnih in Cevnih listih o neznosnih in narav-iip1 Škandaloznih razmerah v carinski SkfVi sp!o^ *pr 0 carinski' mizeriji v Vj. veniji posebej. V vsaki količkaj pra-upravljani državi bi morale kriti- * izrečene na rovaš uprave in gni- e^a Sistema, ki so bile » H0 Ce> izzvati popoln prc naravnost uni- izzvati popoln preobrat in trai- if.enieduro. Škandalozne razmere SW'- ^javljene v maju I. 1. v »Jugo-!)Sv 'Ji«, začetkom junila je dodobra i^r '1 carinski »Avgijev hlev« »Slov. kij, °d' v dveh skoro zaporednih član-iivj .^Naš Glas* je neusmiljeno bičal hifi°£i se sistem, najbolj je pa po h^| g‘avih carinskih »veleumih« udri-'M- Lloyd*. Iim ‘°v. Narod« je dne 8. junija 1. 1. stvo.^Kim pribil tudi naslednje dej-tej ‘ *Cisto v redu pa se jim zdi (nam-‘Dorodicam«, ki so zavzeli vsa važ- na mesta v carinski upravi v Sloveniji ,— opomba pisca!), da sme uradnik za »usluge«, ki jili izkaže stranki s tem, da jo odpravi hitro, brez šikan in žaljivih nezaupnosti, sprejeti nagrado v denarju ali blagu. Ali sploh uraduje, kako in kdaj se usmili stranke: to je uradnikova stvar. Da sprejema denar ni korupcija, nego je pošteno prislužena nagrada, priznanje, odlikovanje. Kdor maje glavo, je bedast Švaba...« Po drugih listih sc je zopet oblastva pozivalo, da že vendar enkrat zasledujejo, odkod ta množina denarja, ki ga razni cari-narji s pijančevanjem, z obiskavanjem javnih lokalov v družbi prav dvomlji-vili ženskih bitij in s hazardnimi igrami naravnost razsipljejo, dočim pošteni, ftekorumpirani uradniki naravnost stradajo. Zopet drugi listi so priobčevali naravnost neverjetne epizode, ki so se dogajale širom domovine. Dovedlo bi nas predaleč, če bi hoteli na teni mestu ponovno objaviti nekaj glavnih epizod lmi dohodki 1500 kron nafh pišejo delavci nekega drž. podjetja na štajersken, da jih plačuje podjetje še vedno s 25 do 30 kron na dan kar znaša mesečno 625 do 750 kron. Tako Izkoriščanje že lahko Imenujemo naglavni greh. Državna podjetja bi vendar morala dajati prvi zpled za socijalno' pravičnost. — Izpreineinbe v osebju. G. Marko Bra-daška, knjigovodja pri generalni direkcij! neposrednih davkov je imenovan za inšpektorja. — G. Fr. Marinšek, začasni ravnatelj dvorazredne trgovske šole v Celju, Je Imenovan za stalnega ravnatelja te šole. — Rapallske žalne narodne koleke od-CMD se dolu v Mariboru po 25 para v trgovinah Vilko Weixel, Zlata Brišnik, trafika Maček in v podružnici »Jugoslavije« na Glavnem trgu. Vsaka zavedna Slovenka In Slovenec naj bi kupi! vsaj 1 komad, da s tem pomaga družbi in omogoči podporo naši mladini na Primorskem. »Mal položi dar, domu na altarl« — Razpisana je služba veterinarske*« roicrenta v Murski Soboti. Natančnejša določila so razvidna iz razpisa v Uradnem listu. — Kaj :o pomeni? V Ljubljani so ofl-cijeino in neoficijelno razglasili vsi listi, da se proslavi državni praznik Ujedin]en]a ret praznično in da se ta dan zapro vse trgovine obrati. Mariborski listi pa so temu nasprotno pozvali vse trgovce In obrtnik®, da se praznuje ta praznik samo v toliko, kolikor kdo sam hoče in ni treba zapirati trgovin in ustavljati obratov. Utemeljitev, in pojasnilo tega poziva nas vsekakor xa-nimal — Inozemske vžigalice zaplenjene. Kakor znano, je finančno ministrstvo prepovedalo uvoz vžigalic lz inozemstva, da sa zavarule domača industrija. Ker Je vkllub temu Slovenija preplavljena s tujimi Izdelki (Solo Itd.), ki se utihotapljajo. Ker Je zaradi tega država prikrajšana na monopolskl taksi se bodo vse te vžigalice zaplenile In se bo proti trgovcem kazensko postopalo. —• Iz orožnlštva. V Srbiji službujoči orbžnik nam piše: Večkrat čitam kak članek v Vašem listu »Iz orožništva«, iz katerega vsebine razvidim, da vlada med orož-nlštvom veliko nezadovoljstvo. Poglavitni vzroki so trije: prvič mnogo prenizka plača proti današnji draginji, da se s plačo ne more Izhajati do konca meseca; drugič obleka, perilo, obuvalo itd. se ne Izdaja redno po predpisu, da sl moramo še od te že tako skromne plače odtrgati in si sami za svoj denar nabavljati potrebno obleko in obuvalo, kalti če bi nosil! samo tisto obleko, ki jo prejmemo Iz četnega magaclna, potem bi pač morali hoditi raztrgani; tretjič žen-darmerijske kasarne bi trebalo urediti, da bi bile prostornejše, ne pa kakor tukaj v Srbiji, da ima pet ali celo še več orožnikov eno malo, zaduhlo sobico, ki mora služiti za obednico, spalnico in pisarno. Ako bi bilo to tako urejeno, potem ne bi noben orožnik pobegnit ^n ljil nezadovoljen s to službo, ampak vsak bi z veseljem in zadovoljnostjo Izpolnjeval dolžnosti tega, če ravno napornega stanu. — Bizeljsko. V »Kmetijskem listu« dne 3. novembra sem čital poučljiv članek g. Fr. Gombača o krvavem boju zaradi napovedi vinskega pridelka v Grčevjti pri Novem mestu. G. pisec pravi, da pri teni ni bil namen povišanja davkov. Toda mi vinoreicl nismo tako zabiti, da ne bi vedeli, kakšnfe namene zasleduje finančna kontrola, sal finančni organi niso nastopali na svojo pest, temveč na ukaz od zgoraj. Žalostno je za vinorejce, ki se med letom trudijo z velikimi stroški, da pridejo jeseni zaradi malenkostnega dohodka za mošt pqd finančno sekvestracijo. Med letom noben finančni organ ne vidi kmeta pri delu, fudl davčne oblasti se r.e potrudijo, da bi pregledale škodo po toči in dragih ujmah, ■ kar se Je poprej vedno zgodilo. Gg. Gombač in kraljevi namestnik naj nam pošljeta namesto finančnih stražnikov vinske k^jpce, da si za-moremo nakupiti potrebni živež za ljudi In živino. — Star Pečnik. (Prijatelj Pečnik je med tem gotovo zvedel, da je vlada spoznala s^ojo prenagljenost ter odredila, da se mora odpraviti kontrola po kleteh. Op. ur.) — Ponarejeni v>a',',ovci. Dunajska policija je izdala prc1 -»fkim oglas, da se Je v avstrijskem - •v*-očju ugotovilo več slučat jev ponarejenih holandskih bankovcev. Holandska »Nacijo''"'”' banka« je razpisala nagrado 1 milijon kron onemu, ki Izsledi ponarejevalca teh ialzifikatov. — Nesreče. Žlberčah pri Rovtah so potegnili lz ■'•ke” Jarka 331etno Terezijo Osterman nr'" ' Utopljenko jc našla njena 12Ietna hčerka. — Škerl Matevž je prinesel dve šipi '• neko hišo Florjanski ulicL V veži dotične hiše je padel tako nesrečno, da sta se razbili obe šipi. Skoda Je.900 kron. — Izvršitev smrtne kazni. V Mostarju so 23. t. m. obesili razbojnika Ig. Adžica, ki je bil meseca apv'la z dvema sokrivcema obsojen na smrt. Sokrivca sta bila pomilo-ščena, Adžič pa je zadostil pravici na ve-šalih. Uubllana. ■** Koncert v proslavo uiedinlenla, ki ga priredi danes zvečer točno ob h v veliki dvorani hotela »Union« iiitbljansk i sekcija Jugoslovanskega novinarske« udruženju obeta biti za Ljubljano privlačnost prvega retla. Do sedaj so že vsi sedeži razprodani, dobi se samo Se stojiSča. Priporočamo slavnemu občinstvu, da si oskrbi vstopnice v predprodaji, da zvečer ne bo pri blagajni nepotrebnega navala. — = Danes ostuncjo trgovine zaprte ves dan. Z ozirom na to, da so se vsi državni prazniki zedinili v enega, to je v praznik ujedinjcnja Srbov, Hrvatov' In Slovencev v eno državo, so se ljubljanski trgovci medsebojno domenili, da naj bodo trgovine v četrtek, to je 1. decembra cel dan zaprte. Gremlj trgovcev obvešča o tem vse svoje člane s pristavkom, da se notica, ki naznanja, da naj bodo trgovine samo dopoldne odprte anulira. Načelnik. = ljubljanski špediterji danes vsled narodnega praznika ne obratujejo. = Načelstvo Narodno-socijalistične stranke opozarja člane načelstva, da današnja načelstvena seja vsled narodnega praznika odpade. «= Političen klub NSS Ima svoj redni Sestanek v petek 2. decembra ob 8. url zvečer v istem lokalu kakor zadnjič. Vsi člani se nujno vabijo, da se sigurno in pravočasno udeleže tega sestanka. «= Izobraževalno, društvo »Bratstvo« opozarja vse člane, da se v nedeljo, dne 4. dec. t. 1. vrši redni članski sestanek ob 9. url dopoldne pri Zlatorogu. Sestanki so za vse člane obvezni in je njihova dolžnost, da se ga polnoštevilno udeleže. Na sestanek •o pa vabljeni tudi vsi prijatelji »Bratstva«. Na sestanku se uplsujejo tudi novi člani. “ Talnlštvo Narodno-socljalistlčne stranke vabi vse ljubljanske člane, da se v čim večjem številu odzovejo vabilu »Bratstva« In posetljo »Miklavžev večer«, ki se vrši v pondeljek 5. dec. t. I. ob 7. url zvečer v prostorih restavracije »Zlatoroga«, Gosposka ul. Ker bo Miklavž Jako radodaren In prinese seboj celo kopico nehešklh resnic orldlte vsi In ga počastite z veliko udeležbo. •» Jubilej dela. Danes je minulo 25 let, odkar J« prevzel upravo »Slov. Naroda« g. Valentin Kopitar. Takrat je imel list le par tisoč naklade. Vzornemu In neumornemu delu Jubilarja so Ima Narodna tiskarna največ zahvaliti, da se je naklada tako dvignila In da vzdržuje inseratnl del nele list, temveč deloma tudi tiskarno. Cast In priznani« »oliki vestnosti in marljivosti! Člani nase uprave tovarlšu-jubilarju Iskreno čestitajo I »■ Odvetniški Izpit sta položila 25. novembra pri tuk. višjem deželnem sodišču g. ir. Janko Plkuš In g. dr. Fr. Tomšič. » Falzillclranl lirski bankovci. Ljubljanska policija Je aretirala nekega slabo oblečenega človeka, o katerem se |e dognalo, da Je spravil v promet več falzlflcl-fanlh tlsočllrsklh bankovcev. Pri njem so našli okoli 192.000 kron našega denarla, ki ga le zamenjal za falzlflkate. Izročen je sodišču. ■■ Kolo jugoslovensklh sester razprodala prav pridno svo)e srečke. Mnogo srečk Je že prodanih vendar Jih le na razpolago 8e veliko, imajo Jih v razprodali vse ljubljanske trafike, kavarne In restavracije ter yse odbornice In mnogo članle. Kupi sl Jih lahko vsakdo In tako pomaga kolu Jugosl. ■ester v njčga težki, vsestranski nalogi. Darulte Jih svoji decl za Miklavža! » Miklavžev večer priredi Izobraževalno društvo »Bratstvo«, dne 5. decembra t I. ob 7. url zvečer v prostorih restavracije »Zlatorog«, Gosposka ulica št. 4. •m Matjažev večer priredi v ponedeljek (Sne 5. t. m. v veliki dvorani Mestnega doma Sokol !„ na kar občinstvo posebej opozarjamo. Popoldne ob 5. obdarovanje otrok, gvečer obdarovanje odraslih, Devlza vseh zavednih prijateljev Sokolstva bodi: 5. vsi v Mestni dom! ■» tedenski zdravstveni Izkaz. Od 20. nov. do 20. nov. J« bilo v Ljubljani rojenih 23 otrok In sicer 10 moških In 13 žensk. — Tri deteta so bila mrtva rolena. Umrlo pa Je v tem času 24 oseb In sicer |e Izmed teh * polovica domačinov ostali so tujci. — Vzrok smrti so bile navadne bolezni Izvzemil dveh slučajev srčne kapi In 6 slučajev nalezljivih bolezni davlce, škrlatlnke, gflže ln ošpic, *= Policijski uslužbenci se prevedejo na dinarske plače. Obenem dobe policijski organi razliko med dosedanjo in novo plačo od 1. Junija t. 1. naprej. Dodatno k temu obvestilu nam Je pojasnil naš poročevalec, da s tem prevedenjem plač v resnici stanje odnosno položa] policijskih uslužbencev ni nikakor Izboljšan kot kaže prvi vtis poročila, marveč Imajo policijski uslužbenci to prevedenje že od 1. Junija in ne znači nl-kakega Izrednega poboljška. *= Družbena prodala kompostiranega tobačnega prahu. Dne 2. decembra 1921 ob 9. uri se vrši V tobačni tovarni v Ljubljani dražbena prodaja ca 4000 kg kompostiranega tobačnega prahu. Interesentie dobe dražbene pogoje v ekonomiji tobačne tovarn«. m Uradne ure pri poštnem uradu Ljubljana 3. Ob prestavi poštnega urada Ljubljana iz Starega trga štev. 34. v poslopje postnega ravnateljstva na Sv. Jakoba trg Štev. 2 so se določile uradne ure pri tem oradu z dne 1. nov. 1921 ob delavnikih od 8.-18, Občinstvo se le pa tega urada v popoldanskih urah tako malo posluževalo, da ni opravičena poraba električne razsvetljave, katera zadaja magistratu mnogo težav. Vsled danili razlogov je poštno ravnateljstvo Erlmorano skrčiti uradovanje pri pošti Juhljana 3, Virantova hiša od 8-14 ur«. Ker se ljudstvo ne poslužuje uradov v poznih popoldanskih urah, tudi ni potrebno, da bi se uvedlo svoječasno za zimski čas ukinjeno popoldansko uradovanje pri ostalih Uubllansklh poštnih podružnicah, Sicer se pa občinstvo lahko poslužuje glavne pošte, ki ima nepretrgano dnevno službo. Ob nedeljah In praznikih uradule pošta l lubljana 3 In druge poštne podružnice od 9-1 J. ure. Blagajna ostane zaprta ■=_ Draga bolezen. Včeraj se le vršila pred ljub. dež. civ. sodiščem zanimiva razprava proti Antonu Sacktneistru, mesarju v Sp. Slškl, katerega je tožil zdravnik dr. Oroger za plačilo zdravniškega honorarja, rožnlk le zdravil toženčeyo ženo okrog 5 tednov na domu, nakar Jo je premestil v sanatorij, kjer je izvršil operacijo. — Za zdravljenje doma le računal dr. Oroger 23 tisoč kron. sanatorij pa je računal za 45 dnevno oskrbo z operacllo 10.000 kron Iz-vzemši posebne Izventarifne ugodnosti. — Tožnik Sackmeister se je upiral proti plačilu 23.000 kron za domače zdravllenle, ter je utemeljeval svoj odpor s tem, da je pač povabil zdravnika, ko mu je žena obolela, «'tf»vulk o» I# uu ulearovem zatrdilu to d - stvo Izrabil In posečal njegovo ženo brez potrebe in posebnega uspeiia po 4 do 5 krat na dan. — Kot zvedenca sta bita poklicana k obravnavi znani ljubljanski zdravilih špe-cijalist dr. Valenta in pa en profesor medicine iz Zagreba. V bistvu sta oba izvedenca potrdila, da je operacija res na mestu in nujno, poti cona, pač pa nista potrdila potrebe tolikih domačih obiskov in zadrži^vatiJa bolnice v domači oskrbi. — Zadeva se ja poravnala končno tako, da je tožnik dr. Uioger popustil od računa 4.000 kiun, ostanek pa plača toženec Sackmeister brez obsodbe in poravna poleg tega tudi sodne stioške in stroške za izvedenca v znesku 0000 kron. — Utopljenka Pavla Vidmarjeva. Pred nekaj časom smo poročali, da je našel neki delavec ob Grubarjevem kanalu zavoj, ki je vseboval nekaj obleke in pa štiri pisma. Iz pisem so dognali, da je bil zavoj last blagajničarke. Narodne kavarne Pavie Vidmarjeve, doma iz Kamnika. — Izmed štirih pisein je bilo naslovljeno eno pisrno na mater dozdevne utopljenke, drugo pa na njenega delodajalca Krapša, lastnika Nar. ka-vurne. — Tretje In četrto pismo se je pridržalo tajno v svrlio nadaljnih razlskavanj. Dognali pa so že takrat, da gre v tem slučaju za samomor — motiv nesrečna ljubezen. — Kljub temu pa je ostala cela zadeva nepojasnjena. Dne 29. m. m. pa so našli utopljenko v strugi. Ljubljanice pri Mostah. Samomor Je torej dognan, in stvar merodajnih krogov je, da dožene, jeli iryta kdo na vesti življenje mladega dekleta. — =» Ponesrečen napad. Pretekli teden je na Novi cesti, ki vodi za tobačno tovarno v Rožno dolino neki vojaško napravljen neznanec hotei potegniti neki dami dragoceno boo z vratu. V tem se je vrnil njen spremljevalec, ki se je nekoliko odstranil ter prepodil predrznega napadalca. »s Umrla je Frančiška Rogel, stara 80 let, v VVolfov! ul. št. 1. Bila je vdova po državnem pravniku. Pogreb se vrši danes k sv. Križu. Bila je povsod priljubljena radi svojega blagega značaja. N. p. v m. Maribor. /z seje občinskega sveta. Seja Je bila napovedana prvotno na sredo 30. nov. G. župan pa jo je preložil na torek 29. nov. iz raznih važnih ozirov, predvsem na državni praznik In otvoritev gledališča. Občinski fvetnlkl so prihajali precej pozno tako, da se je seja začela še le okrog pol 19 ure, četudi je bila napovedana ob 18. uri. Skoro zadnji Je prišel obč. svetnik JSDS Slanovec, kar je dalo dr. Vrstovšku povod za hudomušno opombo, češ, no, sedal bomo pa že pričeli. In res se Je takoj začelo. Galerija Je popolnoma zasedena, kar je značilo nekaj posebnega. 2upan poroča, da je odložil svetnik Slanovec mandat v občinskem razsodišču za‘pobijanje draginje In bode treba voliti drugega. Nato omenja, da je neimenovani dobrotnik Izročil 20.000 K za nabavo kuriva mestnim ubožcem, za kar Izreče obč. svet darovalcu javno zahvalo. Mestni šolski svet se Je končno vendar-Ie konstituiral in Je že započel svoje delovanje. V občinski hranilnici se vrši revizija, katera bo v nekaj dneh končana. 3 in pol mlljonsko Investicijsko posojilo Je župan dosegel pri »Kranjski hranilnici« v Ljubljani. V mestnem gledališču se Je vršil danes komisijski ogled poprav. Poprave sicer še niso popolnoma dovršene, pač pa to ne bode oviralo redndga prirejanja predstav, s katerimi se prične v sredo 30. nov. Ugotovilo se le, da bode Imelo gledališče v Mariboru eno Izmed najboljših modernih razsvetljav. G. župan Izraža željo, da bi našla ta važna kulturna inštitucija v občinstvu vsaj toliko moralne podpore In umevanja, kakor jo Je našla pri občinskem svetu tudi v gmotnem oziru. Nadalje poroča, da se Je vršil te dni pregled poslopij, ki bi prišla v poštev za nastanitev mariborske oblasti. Glede javne studijske knjižnice Je zadeva toliko napredovala, da Je vlada pripravljena prevzeti plačevanje kvalificirane moči, ki bi se nastavila kot knližničar. — Nato preide g. župan k vprašanjem In sicer hoče odgovoriti najpoprel na vprašanje, ki ga Je dobil najpozneje, ker bode zahtevalo to vprašanje po njegovem mnenju manj časa. Obč. svetnik Bohun (JSDS) Je namreč vprašal župana, kakšno Je stanje vode v mestnem vodovodu. G. župan mu odgovarja, da vodna kriza v Mariboru najbrže vsled prevelike suše ne bode rešena pred spomladjo, ker Je zemlja preveč Izsušena. Zato se Je treba 1 nadalje držati vseh odredb glede varčevanja pri uporabi vode. Obč. svetnik Bohun pripoveduje nekaj o kopalnih sobah, kar Je pa postajalo še celo njegovemu pristašu Slanov, cu preneumno, da Je Izrazil ponovno z medklici, naj se že vendar konča ta res vodena stvar. In tako se Je res končala, ne da bi mogel g. župan obč. svetniku Bohunu povedati. kuiiko litrov vode ie v rezervoarih, kar Je seveda umljivo, ker župan res ne more vsega vedeti pri najboljši volji ne, Potem župan prečita nanj naslovljeno pismo občiuskega kluba NSS v zadevi odpusta slo-venskega delavca VValdhauserja Iz plinarne kakor tudi tozadevno javno vprašanje na župana ln predlog Istega kluba, glede sprejemanja slovenskih nastavljencev v mestnih podjetjih, oziroma o priučenju nastavljencev našemu Jeziku, odnosno njih odpusta Iz službe. Zupan Je mnenja, da zadeva delavca VValdhauserja ne spada v delokrog obč. sveta, vendar Jo radevolje daje v odločitev,*da se obravnava v lavni seji, č* se to želi. Obč. svetnik Slanovec je odločno za javno sejo, češ, da nimajo ničesar skrivati. Svetnik dr. Vrstovšek Ima pomisleke, ker bi že takt zahteval, da bi se zadeva uredila že preje, nikakor pa ne v javni seji. Nazadnje pa pravi, da Je končno vseeno, ker se Je te dni obravnavala neka zadeva z nekim, pekom tajno, a Je drugi dan vedelo že vse mestno uradništvo o njej. Župan Grčar še ponovno Izjavi, da Je za Javno obravnavanje, vsa) kar se njegove oseba tiče. Slanovec se obregne ob »Tabor« ln »Jugoslavijo«, češ, da, le sramota za slovensko žur-nalistiko, kako ta d.va Usta postopata ravno v slučaju Wa!dhauser. Zato Je tudi njegov klub za lavno razpravo. In tako se |e pričela v te| zadevi, ki Je tako, značilna za razmere v Mariboru In vladaloče kroge, lavna razprava, o kateri poročamo na drugem mestu popolnoma stvarno. Trajala je dve uri. Po tej razpravi, ki je bila zelo zanimiva In poučna ter mestoma Jako burna, so prišla na vrsto poročila odsekov. Mariborsko gledališče proslavi Cankarjev spomin z vprizoritvilo »Hlapca Jerneja«, ki ga je za to svrho priredil za oder dramaturg Milan Skrbinšek. SlavlJe se ne bo vršilo ravno na dan obletnice, temveč mesen pozneje, ker gostuje v dneh, 10, In H, dec. Skrbinšek pri enakem slavlju v Skednju pri Trstu, ln je režija »Jerneja« In naslovna vloga v njegovih rokah. Veliko razburjenje je provzročil v ne-dello v Mariboru ncdetiskl »Slovenec« s svojim poročilom o nenavadnem zvišanju valut nasledstvenih držav. Naravno, Maribor k J obmejno trgovsko mesto dobiva mnogo blaga iz republike Avstrije. Zlasti zadnji čas, ko je avstrijska krona tako nizko padia, so bili storjeni skiepi za milijone in milijone. Nenadna in tako velika izpre-memba bi biia marsikoga zadela zelo občutno. Zato se v Mariboru ze doigo ni toliko računalo, kakor v ludello. Nekateri krogi so bili dobili že pozno v .soboto tele-foniuio potočilo iz Ljubljane. Iskali so z mrzlično naglostjo, da bi pokupili čim večjo množino avstrijskih kron. K sreči jim to ni bilo mogoče, ker so bile že vse banke zaprte. V nedeljo pa je vladala v enem delu skrajna potrtost, v drugem pa obča zadovoljnost. Kakor je bil kdo prizadet. Obe polovici sta si dali duška svojemu razpoloženju pri kupici vina. Eni so hoteli zaliti žalost, drugi pa povečati veselje. Iz vsega se pa vidi, kako nevarno je operirati s takimi poredili, ki lahko provzročijo popolno paniko in imajo npuogledne posledice v našem gospodarstvu. Vidi se pa tudi, kako nesigurni so časi za naše trgovstvo pri vsakdanjem kolebanju valute. —■ Ko se je izkazalo, da je »Slovenčevo« poročilo brez podlage, se je pretežna večina pošteno oddahnila in odložila svinčnik, ki je pisal številke in zopet samo številke. Najmodernejšo razsvetljavo v celi Jugoslaviji ima mariborsko gledališče, kakor se trdi v poučenih krogih. V to potrebni materija! se je iskal skoro v vseh državah Evrope, kar kaže, kakšno pomanjkanje vlada v nekaterih strokah še v tretjem letu po končani vojni. Zato so se restavracijska dela tako dolgo zavlekla. Kakor znano, se otvori gledališče v sredo 30. tm. Pri otvoritvi bode zastopana tudi pokrajinska vlada. Gledališču, katero Je pred par leti začelo tako lepo svoje delovanje In si pridobilo pri občinstvu toliko simpatij, želimo mnogo uspeha. Sicer je dobro jme našega gledališča v zadnjem času mnogo trpelo — po čegavi zaslugi? — vendar se da s pravim vodstvom in nastopom še skoro vse popraviti. Naše občinstvo pa pozivamo, naj se Iznebi predsodkov in na| pridnp poseča predstave. Na) z lastnimi očmi gleda ln sodi s svojimi možgani! Na razne poročevalce ne smemo naslanjati svojih predsodkov. Božično drevesce sredi Drave. V Studencih blizu gostilne Stumpf je nekdo sredi Drave pritrdil smrečico. Ker je te dni snežilo in Je sneg pokril tudi tisto smrečico, je bila videti kakor lepo belo božično drevesce sredi tekoče Drave. Sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 25. nov. 1921, se Je pripeljalo 118 svinj, 1 koza in 2 ovci. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 4 tedne stari komad 90-120 kron, 5-6 tednov stari 240-260 K, 6-8 tednov stari 350-480 K, 4-6 mesecev stari 640-760 K, 8 -10 mescev stari 1300-1600, 1 leto stari 2 tisoč 800-3000 K, 1 In pol leta 3000-3600 K. plemenske 1 kg žive teže 26-28 K. pol pitane 1 kg mrtve teže 34-36; ovce komad 450 -500 K, koza komad 300 K. Na živinski semenj dne 22. m. m. se Je prignalo 9 bikov, 407 krav, 9 telet. 8 konjev, skupaj 656 komadov. Povprečne cen« za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 14-19-22 K, poldebell voli 1 kg žive teže 12-14 K, plemenski voli 1 kg žive teže 9-11 K. biki za klanje 1 kg žive teže 10-12 K, klavne krave debele 1 kg žive teže 12-15 K, plemenske krave 1 kg žive teže 8-12 K, molzne krave 1 kg žive teže 10*16 K, breje krave 1 kg žive teže 10-16 K, brele krave 1 kg žive teže 10-16 K, mlada živina 1 kg žive teže 10-14 K, teleta 1 kg žive teže 12-14 K, krave za klobasarje 1 kg žive teže 7-8 K; — Mesne cene: volovsko meso I. vrste 1 kg 24 K, volovsko meso II. vrste 1 kg 22 K, meso bikov, krav, telic 1 kg 16 K, telečje meso I. vrste 1 kg 20 K, telečje meso II. vrste 1 kg 18 K, svinjsko meso sveže 1 kg 32 kron. V smislu napovedi novega policijskega šeta nadsvetnlka Kerševana ob priliki njegovega službenega nastopa so pričela v pondeljek poučna predavanja za moštvo tukajšnje policijske straže In ageniov. Predavanje le otvorll nadsvetnik Kerševan sam in Je predaval o ustavi. Predavanje se Je vršilo v dvorani tukajšnje realke. V kratkem se bodo vršila predavanja o prvi pomoči pri nezgodah, o kriminalistiki, o kazenskem pravu itd. Dečja slanica v Mariboru le naprosila mestno občino za podporo. Občinski svet je sklenil, da dovoli tej Instituciji prihodnje leto podporo v znesku 60 do 100.000 kron. V nekem tukajšnjem hotelu je aretirala policija včeraj 28 letnega Ivana Rozmana Iz Zdobja pri Brežicah In 22 letno služkinjo Angelo Zupan Iz Bohinjske Bele, ki sta, ne da bi bila prijavljena, prenočevala tamkaj. Pri preiskavi so našli pri njima neko pismo, iz katerega le bilo mogoče sklepati, da sta zakrivila neki zločin. Po daljšem zaslišanju sta izpovedala, da sta pisala mlljonarju Hafnerju na Jelačičevem trgu v Zagrebu grozilno pismo, v katerem sta zahtevala od njega 900.000 K, ako hoče da ne bo umorjen. Pismo sta podpisala z Imenom društva »Harambaša«. Mariborska varnostna oblast Je stopila v stik z zagrebško, da poizve, kaj le na vsej stvari. Dne I. decembra mariborske banke ne uradujelo, Dne 4. decembra prične glavni turnir šahovskega kluba v Mariboru. Celle. Ljudska vseučilišče v Celju. V pondeljek Je na celjskem ljudskem vseučilišču predaval gosp. profesor Jos. Kožuh »o solnčnlh urah«. Predavanje le bilo zelo zanimivo In ga Je g. profesor pojasnjeval tudi s skleaml. — Prihodnje predavanj« se ne vrši v pondeljek, kakor navadno, ampak šele v torek 6. decembra. To pa zato ker Je v pondeljek Miklavžev večer. Predaval bo g. dr. A. Schvvab. O temi še poročamo. Zemljarina za tukajšnje davčno obla-stvo za leto 1921 Je razdeljena. Vsak posestnik lahko tozadevno vpogleda pri celjskem davčnem uradu v polo. , Celjski obrtniki Imajo danes v četrtek dne 1. decembra zvečer ob 7. url sestanek v gostilni »VVilson« v Gaberju/ kjer bodo nadaljevali posvetovanje glede obrtne razstave, katero nameravajo prirediti v Celju tekom leta 1922. Cirll-Metodovlh vžigalic v celjskih trafikah še vedno ni povsod dobiti, če pa Jih Imalo, pa jih moraš Izrecno zahtevati, da Jih dobiš. CM podružnice naj bi tozadevno včasih napravile malo konttolo po trafikah. Denarni zavodi celjski ostanejo danes v četrtek na državni praznik zaprti. Dramatični odsek »Bratstva« vabi vse tpvarlše in tovarišice, ki imalo veselje do Igranja, na sestanek, ki se vrši v petek dne 2. decembra ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih »VVilson«. Pri tel priliki se bodo razdeltudi vloge za novo Igro. Ce.je v temi. V noči od pondeljka na torek se je v mestni elektrarni prigodila neka nezgoda. Naenkrat je bilo mesto v popolni temi, ki je vladala celo noč. Pogreško so odpravili šele v torek po dnevi. Krmite ptičke! V mestnem parku so nastavljena hranilna' koritca za ptice, ki ostanejo pri nas preko zime. (bol nost naša je. da ista napolnimo od časa do časa s ptičjo hrpno. Taka koritca naj bi se na-ta-vlla tudi po šolah, kjer bi bila za ml-dino precejšnjega vzgojnega pomena. — Naš > skrb za ptičke po zimi. nam bodo isti v spomladi bogato poplačali. Sneg Je minule dni še vedno močno naletaval po naših krajih. Zapadel je že precej visoko po ravninah, še bolj pa v višje ležečih vaseh. Vendar pa drugače ne vlada pre-občuten mraz. Snažlte trotoarje! Nekateri naši hišni posestniki še vedno ne vedo, da je treba ob sneženih dneh snažitl h dnike pred svnilinl hišami in iste ob zmrzllh dneh posipati s pepelom. Policija naj v tem ozl u vpelje strogi red, kakor je v tem oziru vladal svoječasno. Ptu?. Odkar je Izdan razglas, da morajo hiti v Izložbah na na prodaj razstavljenih predmetih označene prodajne cene, so trgovci nekatere izložbe popolnoma izpraznili, drugi pa zastrli s papirjem. — Sneg je zapadel že nad po! metra. Po Halozah, kjer Je bolj hribovit svet. po nekaterih krajih do 1 m visoko. Na ozimlno bo Jako dobro vplival. iževDOst in Za zbirko starih mojstrov, ki se nahaja v Ljubljani in o kateri je bilo v našem listu parkrat govora, je raznih zlasti umetniških krOgih mnogo zanimanja. Na razna povpraševanja interesentov in prijateljev umetnin smo izvedeli, da so slike res na prodaj pri lastnici Mariji Golobovi v njeni trgovini na Sv. Jakoba nabrežju 29, kjer so razstavljene. Razni tukajšnji strokovnjaki so slike ponovno pregledali in spoznali, da so pristne in da ne gre za kake, tudi še tako dobre kopije. Niso pa še popolnoma na jasnem, ali gre za mojstre same, ali pa za .njihove šole, ker pogosto imajo slike učencev vso karakteristiko in tehniko mnjstiov samih. Pri »Magdaleni« gTe skoraj gotovo za Rubensa samega, morda tudi za Van Dyckovega »Plemiča«. Na vsak način gre za izborne šole Rubensa, Van Dyka, Mackarta, De-freggerja i. dr. Stvar naših umetnikov je, da ugotovijo, ali ne gre v enem ali drugem slučaju za kakega mojstra samega, ker čestokrat se dogodi, da se kaka stara slika dolgo časa smatra le za šolo kakega starega mojstra, ali celo le za kopijo, pa se kasneje dožene, da gre za umotvor kakega velikana na polju slikarske umetnosti. Vsekakor priporočamo, da si urijatelji umetnosti ogledajo te slike, ki predstavljajo milijonsko vrednost. Planinski koledar za leto 1922 se je razposlal na vse strani in nove naročnike. Ako se je morda koga prezrlo, naj naroči koledar nemudoma pri »Zalonistvu Planinskega koledarja (Br. -RotterL Miribor, Krekova ulica 5 I. nad.« Društva in posamezniki so naprošeni, da naročijo samo plačano število izvodov ter vpošljejo za vsak naročen izvod znesek 21 K ali 5.25 D po nakaznici, ker se vsled/ visokih tiskovnih stroškov pozneje vrnjene izvode ne vzame nazaj v račun. —> Koledar, ki ima izredno bogato vsebino, bi si moral naročiti vsak^ planinec in sploh vsak prijatelj narave. Udružcnje jugoslovanskih oblikujočih umetnikov. Dne 23. novembra se je vršil v hotelu »Union« ustanovni občni zbor strokovnega udruženja jugoslovanskih oblikujočih umetnikov. Na ta zbor so bili pismeno povabljeni umetniki vseh struj ter se sp v lepem številu odzvali vabilu. Od pripravljalnega odbora predložena pravila, kater« je potrdila vlada, so bila sprejeta enoglasno brez vsake spremembe. Obenj zbor je izvolil na to odbor, kateri se je konstituiral takole: Predsednik Rihard Jakopič, slikar; tajnik Saša San-tef, slikar; blagajnik Gojmir Anton Kos, slikar; odborniki: Josip Cnsta-peraria, arhitekt; Lojze Dolinar, kipar; Fran Tratnik, slikar in Ivan Vavpotič, slikar; namestnika Maksim Gaspari, slikar in Ivan Zajec, kipar. Razentega je občni zbor izvolil tudi pet delegatov in njihove namestnike za zagTebški kongres, kateri se bo vršil od 8. — 1 i, decembra t. 1, Občni zbor je sklenil med drugim, da se imajo smatrati kot člani udruženja oni umetniki, bivajoči v področju Slovenije, kateri so se osebno ali pismeno odzvali vabilu na občni zbor. Za vse druge umetnike, kateri hočejo pristopiti udruženju kot člani, se bo odbor ravnal po § 4. pravil, kateri se glasi: »Clan udruženja postane, kdor se pismeno prijavi in ga priporočata dva Člana. Ob sprejemanju članov v uclru-ženje odloča odbor z dvetretjinsjco večino glasov celega odbora. Odbor ni dolžan navesti razlog, radi katerega ne Sjmejme koga v udruženjp. Predlagatelja imata pravo pritožbo na cbčni zbor, kateri v tem slučaju sklepa z v«čino glasov. Prvi kongre« jugolpvanakih oblikujočih umetnikov v Zagrebu. Od 8. do n. decembra t. 1. se bo vršil v Zagrebu prvi kongres jugoslovanskih oblikujočih' umetnikov. Tega kongresa se lahko udeleži vsak oblikujoči umetnik. Glasovalno pravico bodo pa imeli po dogovorno sprejetih pravilih samo delegati, katerih bo pet iz vsakega kulturnega contra. Kdor reflektira na znižano vožnjo in na slanovanie v Žagi ebn, nnj sc nemudoma (najl>oznejt do 3. deccmbja) pismeno zglasi prt daišivenem tajniku, (S. Samci, tehniška srednja šola), da se morejo š* pravočasno napraviti potrebni koraki Na poznej e prijave se ne bo mogoč* ozirati. — Odbor. Sokolstvo. Seja zletnega flnačncga odseka se vr^ v petek dne 2. decembra t. 1. točno ob 8. url zvečer v saveznili prostorih v Narodnem domu. Jezdni odsek tel. društva »Sokol« obvešča brate jezdece, da se zopet vrše vaje po stari določitvi dneva in časa. Pričetek 4. decembra 1921. Zdravo! Miklavžev večer priredi ljubljanski Sokol v telovadnici Narodnega doma v ponedeljek dne 5. decembra in sicer za otroke ob 5. uri popoldan, vstopnina 1 dinar z* osebo In zvečer ob pol 9. url za odraze, vstopnina za člane 4 din. za nečlane 6 dim Darila se sprejemajo v nedeljo od 8.—t2, ure dopoldan in od 3.-5. ure popoldan ,n v ponedeljek od 1.—3. ure popoldan. Pripominjamo, da dobi vsak. ki prinese darilo tudi sedež, kateri hode zaznamovan z Isto številko kakor darilo, ter bode na ta način vsako prerivanje pri popoldanskem nastopu preprečeno. Zvečer se vrši prireditev pri pogrnjenih mizah. Predprodaja vstopnic se vrši ob istem času kakor sprejem daril. Dramatični odsek Sokola Vič, priredi danes 1. decembra ob pol 8. uri zvečer V Sokolskem domu, s sodelovanjem pevskega zbora Tehn. srednje šole »Akademijo«, v proslavo 3-letnlce Ujedinjenja. Sokolska trdnjava v Radovljici. Z vzorno požrtvovalnostjo si je zgradil Sokol v Radovljici gorenjsko sokolsko trdnjav®’ Sokolski dom, ki naj priča, da kljub najsll* nejšim pritiskom reakcijonarnih in nazadnjaških sil živo in čvrsto raste napredna misel, da je baš v Radovljici Sokolska misel v najjačjem razmahu. V tem krasnem Sokolskem domu si je postavilo društv* krasen oder, ki le malo zaostaja za našim1 mestnimi odri in ki prvači sigurno nad vs«j mi pokrajinskim odri, katerih imamo ll' jako malo. Radovljiški Sokol, ki |e tako veličastno In značilno proslavil dogradbo svojega doma v zvezi z odkritjem spominsk* plošče našega narodnega mučenika avstrijskega puntarja ustreljenega v Murauvu, enako slovesno in svečano otvoril svoj lde' dallški oder, žrtvenik napredne misli, °*' njl$če narodne svobodne prosvete in mlsjj’ torišče vseh, ki prosti okov srednjeveškm germanskih In rimskih streme, da se vzi°J naša mladina v smislu resnega in treznem dela, odkritosti in poštenja. V sebi vsak postave življenja. V nedeljo se le dvis* nil prvič zastor Izpred odra našega domačega gledališča. — Sokolski oder je to •— prvoboritelj napredka, ki nal druži v naprednem prosvetnem delu vse slolo k ui*-dinleniu prostega svobodnega mišljenja — svobodnih zavednih src. — Temu svečah nemu trenutku primerno se )e predstavljala tndt domača igra. krasna slika, ki nam kaž« kako važno poslanstvo vrši za naš duševni povzdig napredna sokolska ideja. — Igro »K luči« je spisal znan prvoboritelj napredne misli g. Špicar, ki je deloval pred svojim prihodom v Radovljico na Jesenicah in sl Je pridobil psiznanje kot prvovrstni kulturni delavec v najboljših vrstah na’e^) Sokolstva. — Prireditev le bila v vsakem oziru vzorna in le dosegla najlepši moram in flnancijelni uspeh. — Roset — nepn!!! kovano bogat — le pokazal, da se naša ucj' renlska vrlo zanima za najvažnejše ln nar hvaležnejš« delo našega Sokolstva za P svetno delo. — Za to delo Je odprl rado\ ljiškl Sokol vrata na steiaj našemu vrle^ ljudstvu In ljudstvo se tega zaveda in to fj tudi pokazalo pri tel prvi slovesni otvorlp sokolskega svetišča. ^ Prekmurje. Železnico Murska Sobota—Beltlnc^ Dol. Lendava so začeli trasiratl, zato P*, trasiranje proge Murska Sobota—Ljutom —Ormož začasno ustavljeno. Poleg ^ niških zvez si ljudstvo posebno želi obno tev okrajne sodnije v Beltincih, kakor 1* obstojala pod Madžari. ^ Poslano*. V mrtvašnici so vsi pošteni In ^hli Brez moje volje so poročali listi, da scmo0. okraden v mrtvašnici. Res Je, da sem v _ četkom osumil tatvine naše sluge, toda » neje sem se uverll, da so ti dobri m v štenl. Moja želja Je, da se cela zadeva briše brez vsakih nadaljnih posledic. Ivanjkovič MHivo1' • Za poslano odgovaria uredništvo v okvirju zakona, Pokrajina. Crnam.il Bclnkralina ]e ena dolina zaradi vodovoda. Mesto Lin ^ Je namreč polotok. Okrog njega teče Lahinja In Dobilčanka, v kateri so P|..0ina pelianl iz celega mesta tudi tudi iz stranišča. Celo poletje, kako ^ še danes, le ljudstvo odvisno od s pitno vodo. V največji suši in vr j4 je bilo bati nalezljivih bolezni, kater js spdaj izbruhnila. Naznanjeno Je bilo* *^ ,, voda nezdrava, 2394. BENC1NMOTOR Z 10 KONJSKIH MOČI se proda radi drairlnje bencina. Zglasiti se je pri usnlarni Scnica, Vojnik. 2387, MEŠANA TRGOVINA ob državni cest! zraven cerkve se proda. Ponudbe na upravo »Jugoslavije« v Celju. MIKLAVŽEVA DARILA priporoča M. Tičar, Ljubljana. 2372 NOVOSTI BOŽIČNIH IN NOVOLETNIH RAZGLEDNIC priporoča M. Tičar, Ljubljana. Službe; VEČ KROJAŠKIH POMOČNIKOV treznih in vestnih delavcev za delo v tovarni se spreime takoj. Samostojni dobe proti siarnnciil delo na dom. Stalno delo zasluurano. Vpraša se Emonska cesta št. 8, v pisarni. 2395. KONTORISTINJA ZMOŽNA STE-NOGRAFIJE jezikov in strojepisja se išče. Naslov pove upravništvo »Jugoslavije«. 2389. IZURJENA ŠIVILJA gre šivati na dom. Kje pove uprava »Jugoslavije«. 2391. OTROŠKA VRTNARICA k 2-lctnemu dečku se Išče. Naslov pov* upravništvo »Jugoslavije«. 2390. PRIDNEGA IN MOČNEGA UČENCA, iščem, ki ima veselje do trgovine. In dobrega izvežbanega TRGOVSKEGA POMOČNIKA. Poizve se v upr. »Jugoslavije«. TRGOVSKEGA SOTRUDNIKA IN PRODAJALKO Išče tvrdka Vinko Narat, Sv. Vid pri Gro-bclnem. IZVEŽBANO STROJEPISKO, veščo popolnoma tudi slovenske lu nemške stenografije, sprejmeta tako) dr. Josip Furlan in dr. Vladimir Kreč, odvetnika v Ljubljani, Sodila ul. 1. 2381. Razno: VZAME SE V NAJEM že obst6ječo slrojarno, ako mogoCe C vodno močjo, eventuelno prostor za Izvrševanje strojarske obrti z vodno močjo. Naslov v upravi »Jugoslavije«. 2384. 2.000 K NAGRADE kdor mi preskrbi kuhinjo in eno majhno sobico. Ivan Prosene Zvonarska ul. 13. ^Zahtevajte 1 povsod samo NOROZA OTROKE 1 Ihatola K 36‘- | NaJbolJSa hrana za dojanCkaV Zelo ojakuJota sredstvo za bolna na želodcu, rekonva* lescente In osoblto za pre* malo hranjeno ter v obte slabe osebe vsake starosti. DOBI SE POVSOD. Tovarn« komitklh predmetov tiran* ..SALUBRA" D. D. ZAGREB! •oikouKeve ul Ji. telefon 7-*t tvomlc* NOV* OBAOlSK* V trsovim O. Bernatovič Mestni trs štev. 5 BUT s® dobi Se po Jako nizki ceni: ~HS moške obleke............, . , , od 650 K naprej moške raglane .................od 1100 K naprej moške hlače . '.................od 150 K naprej danske suknje .................od 550 K naprej damske kostume..................od 600 K naprej damske modne obleke ...........od 900 K naprej damska krila ..................od 300 K naprej. In kožuhovina...................od 300 K naprej 1 i ©gleda se lafoko vsaka žas IS Šap' In razširjajte Jtpsliiljol 4000 K napade kdor preskrbi ali odda, stranki brez otrok, stanovanje najmanj s 3 sobami in kuhinjo, če le m >-goče v sredini mesta bodisi v novi ali stari hiši za takoj ali za marec. Ponudbe v zaprtih kuvertah na upravo .Jugoslavije" v pod Stav. 4000. ocon KOloOi/ONSno nnfuA MPOJI OKODJt VEDHO rtNw(n IL UU3LJANA Potrobščine za maskiranje šminke, puder, vasftlino, .nosni klej, mastiks; lasulje, brade ter krep za1 brade, priporoča STRMOLI - PUSL3ANA Pod Tranžo 1. Električne motorje inštalacijski materijal, žarnice, števce, žice, proizvod A. E. G dobavlja , elektrotehnična tvrdka Karo! Florjančič CEDE, Cankarjeva c, 2. po zmernih cenah. mr Zastonj težko dobiš kaj, vendar ako kupiš v novi specijalnl trgovini b|u* in domačih oblek M. Beliharja, Sv. Jakoba nabrežje St, 29* si prihraniš denar. Bluze barhertta od 160 K dalje „ volnene , 200 „ „ Domače obleke „ 340 „ „ * Predno kupiS drugod, ogle! sl liblro! nčje i 2pM JZ R O.D.jSi I MS IL ZBSE-MLIIH-3EZ0BI-RIŠE l)ILE-inDUSTR.STRI»BE-t10ST0»l= P PRoaaeuiti-HRčRTi m obisk hižehim bsezpibčuo. E| tjiei [ ii J m? p • mi {ga Srti! feS %S l&S 3 S3 V pisarni uprave Dravske artilerijske delavnice v Ljubljani in na ljubljanskem polju se bo vršila dne 27., 28., 29., 30. in 31. decembra 1921 vsakokrat od navedenih dni ob 8. uri javna ustmena dražba za prodajo 48 automobilov in enega električnega priklopnega voza. Vsak auto se proda posamezno najpovoljnejšemu ponudbeniku. Pogoji za to dražbo se lahko ogledajo v upravi dravske artilerijske delavnice (Topniški arsenal) v Ljubljani, automobili pa, ki se bodo prodajali na Ljubljanskem polju, vsaki dan do dneva dražbe med uradnimi urami. Vsaki dražbenik položi pred dražbo kavcijo in's: a) Podaniki kraljevstva SHS 5 7» od označene poče-tne vrednosti za dražbo za vsaki avtomobil in b) Inozemci 10 7o od označene početne vrednosti za dražbo za vsaki automobil. Kavcije onih dražbenikov, kateri so izlicitirali vsaki posamezni automobil se držijo do rešitve dražbe, ostale pa se vrnejo takoj. Poživljajo se vsi interesentje, da prisostvujejo tej dražbi. Iz pisarne komande dravske divizijske oblasti I. 4687. v Ljubljani. 11 CARINSKO POSREDHSŠKI BUR£AUX UVOZ IZVOZ PODRUŽNICA: «gl STji PODRUŽNICA: : RAKEK : S 3 E SENICE • CENTRALA: - LJUBLJANA KOLODVOR. (J. 41 s« pripona p. n. trgovcem in ostalemu občinstvu m njihovo rcakSonfenost, ter Jamči za toSno, brzo in solidne odpravo« TI«m» i]»ii T v*«b sv«U wjt*ra •linj* it 25 l*t j»rij»tao diini Novo došlo! Posteljno perje Fino perje (Caunen) Preproge Posteljni predložiti Gradi za madrace Platno za slamnjake Nanking po najnižji ceni pri K. VVORSCHE, Maribor. Gosposka ulica štev. 10. za vodo; plin, srak, vino, žganje, spiralne za paro in visok pritisk dalj«; kavčukove plošče, vsako vrsto asbssta, klingerita, konoplje za vlaganj« i. t. d. ima trajno veliko zalogo iniet Brisalke Kuhinjsk* brisače Umivalne rute Voščene rute Posteljni vložki kot KOSMETIKUM Sz*, nego ao'», aobn*.u mesa, g are, kot dodatek k vodi aa emivanj«, Ut ie radi «vo|.ft» aMis.p-tiinega in iiatuiega ogve-žuiočega delovanja nat-botižega iičmka. Ravno tako |e priliubljen kot krepko blago delujoče in vrlo prijetno sredstvo za drsnenje hrbta, rok, nog in eelaga telesa Je mnogo močnejši in delujoii nego Fran-co».'ro žganje ia najboljše sre^,-tvo te vrste. Tisoče prfznania! Z zamotom in poštnino za vsakega: Za prodajalce: 12 dvojn. ali 4 sped. steklenice. . 168 K 24 ,. ., 8 .................. 280 K 3« 12 ., ., . . 304 K POŠTNINE PROSTO na Vašo pošto.. Kdor denar naprej pošlje, dobi popust v naravi. PR1MOT: Risa obtii zn kurja očesa K in 7’50 K IClsa mentalni kllnčič 12 K; Risa posin-Jni pra-šek 11 K; Pravo Els* ribje olje 85 K; Risa voda z* ust« 80 K; El-a kollnskn vode 41 Kj Rise -'umski miriš 41 k, Glvcerln 0 in 80 K; Lysol I.ysoform 80 K; Kineski čaj S K: Rlsn mrcesn prašek 15 K; Strup za miši lu pod(rane8in 12K EU GEN V. FEILER, lekarnar, STU3ICA, tfonja, Elsatrs št. 357 Hrvatsko. I. Jugoslovanska tovarna za gumbe in kovinske predmete d. z. o z. Izdelki: Roženi in umetno roženi gumbi (znamka ,,Gala-lith“), ustnjaki za smotke, svalčice, pipe in čibuke, gumbi iz biserovine (Perlmutter) za perilo. Držaji za palice in dežnike iz naravnega roga. Telefon št. 5. Bančni konto: Obrtna banka Ljubljana. Poštni ček št. Slovenska Bistrica. Najcenajše In najhvaležnejše darilo naišm malim je: Moi zverinjak knjiga s 46 slikami In k tem spadajočim besedilom, za pouk In kratek čas K 20- Moli Siuhiiii živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu K 32’— Hladi slikar 10 tiskanih predioa za pobarvanje z akvarel - barvami ali pastel - barvniki K 12- - ..Crnlpeter", staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra K 8- -V3C se dobi v BPsHlral vi m HHlHliil v Bnlkanu. Priporoča p. n. trgovcem svojo veliko zalogo in bogato izbiro manufakturnega blaga po najnižjih konkurenčnih cenah. Solidna in točna postrežba zajamčena. Zmml knjigami v Ljublfarfs, Martin trg 8 siva barva proti rji beli in črni emajl-lak, minij, i. dr. barve, kristalni boraks, naftalin in drugo. Kemikalije v zaloai pd jako nizkih cenah Fpometni zavod za preuioi d. L v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovost v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za tata iprabo kakor tud! za industrijska podjetja in razpečava Promet tehn. industr. podjetje. Ljubljana Priporočam slavnemu občinstvu dobro domače vino in dobro kuhinjo po najnižjih cenah. Franio Stikler, restavrater. Naslovi: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Nunska ulica štev. 19, 1 i llilluH prvovrsten 1 lyllllllp kosovec in orehovec po zelo nizki ceni, dobavljiv takoj in za stalno. Vprašanja pod „premog“ na upravo lista. Dobava samo v vagonih. Gosposka ulica — Hotel Balkan • Sprejema in obrestuje hranilne vloge po 4Vlo ® od dneva vloge do dneva vzdiga. S Večje zneske in stalne vloge proti odpovednim rokom po dogovoru. { Daje posojila v vseh oblikah.« | Eskomptuje različna povzetja pod najugodnejšimi pogoji. ® Poštnohranilniške položnice so vsakomur na razpolago. g Uraduje vsak dan dopoldne« »g Žepna koledarja v dveh lično izdelanih oblikah 12x7 in 6x4cm se dobita po vseh knjigarnah in trgovinah z papirjem. Koledarja s£a lično vezana in tiskana na dobro limanem papirju. ^Naroča se direktno pri Zvezni knjigarni in tiskarni v Ljubljani, Woifova ulica štev. 1. VEC STO B5JSCOVIH DRV za kurjavo. Ponudbe na] se pošlieio na W. CLAUSS Trieste, Via Glov. Boccaccio 3. Porta 14. Podružnica v Murski Soboti in Doljnji Lendavi. II f \ | čistih brez odbitka rentnega ;j I _ Neposredno pod državnim 12 lO nadzorstvom. llSG^illSš Marijin trg št. 8, ob Ljubljanici obrestuje hranilne vloge in vlogo na tekoči račun po jMMJM Ustanovljen septembra 1919. Promet v lansk. 1. nad 128,000.000 K. Tiska »Zvezna tiskarna« v Izdaja konzorcij dnevnika »Jueoslavlia«. Olavnl In odgovorni urednik Zorko Fakm,