Posamezne Številke* Navadne Din 1’—> ob nedeljah Din 2*—• .TABOR* izhaja vsak dan, razven nedelje in praznikov, ob 18. tiri x datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D 18'—, za inozemstvo D 26*-, dostavljen dom D 10*—, na izkaznice D18—» inserati po dogovoru. Naroča se pri upravi »TABORA* MARIBOR, Jurčičeva ulica »tev. 4. Leto: V. Knjižnica liceja P osamezne številke: Navadne Din 1'— ob nedeljah Din. 2*—. UREDNIŠTVO ae nahaja v Mari-boru, Jurčičeva ul. št. 4, I. nad« mUrurfe- St. 270. !. ^ nahaja v Jurčičevi aha št. 4, pritličje; desno. Tele-fon st. 24. — SHS postnooekavnj račun Stev. 11.787. Na naročila brez^ denarja ae ne ozira. — Rokopisi se ne vračajo. Maribor, sreda 13. februarja 1924. »■■miiHiiiii Himnimiinr m pa Številka; 36. Za mariborsko gledališče. Mi smo žc ponovno povdar-jali na tem mesta važnost mariborskega gledališkega vpra-šamja. Danes prinašamo v, ozirom na splošno zanimivost vsebino spomenice, ki jo je odposlal vladi žnpaii g. Grčar s podplat vseh naših kulturnih društev in korporaciji. Anketa mariborskih in' drugih korporacij, vastopstev političnih strank in’ mestne občine mariborske, sklicane po mariborskem' županu dne 14. januarja i0-4, je po zaslišanju poročil uvidela, da jo mariborsko Narodno gledališče resno ogroženo, ker je vlada za proračunsko 1. 3924 dosedanjo subvencijo od letnih 500.000 Bin. zmanjšala na 300.000 Bin., oziroma celo 100.000 Bin. Ker je krilično stanje, v katerega je ta važna kulturna institucija zašBa, povzročeno po državni Vlasti, sklenila je anketa poki vzeti vso korake, da vlada ta svoj čin popravi! in določi mariborskemu gledališču1 toliko subvencijo, da mu bo zavarovan1 obstoj. < - Mariborsko Narodno gledališč© je da-bos državno gledališče. Država je prevzela u;i>ravo gledališča ]x>polnoana v svpjo roke, vzela je lokalnimi faktorjem, vik L tu dk prispevajo k vzdrževanju zavoda Vsak npliv na upravo in smotra to gledališče kot oblastno gledališč« kakor so v Bk opiju, Osijeku', No-vem' Sadu, Saraje-Vu; to Splitu. Zato pa je država tiwR moral no obvezana mariborsko gledališče tako siubvesicijon-iratii kulkor navedena, tako, da mu bo mogoč obstoj to času pri-ttuereji razvoj. Država, bi morala dati mnidilbortskomu ©Jblastnemu gledališču1 vsaj toliko, kolikor to daje drugimi oblastnim) gledališčem! To tembolj, ker je inlaribortfko gledališče prav takVv oblastno gledališče kakor onO v Bk opiju, Osijeku, Novem Sadu itd. Drugič jc dianc« Mariboru rav-"to tolika draginja, kakor drugod', vseka-*, 'kor pa mnogo večja tnego v Sk opiju ali Novem' Sadu. Maribor j« dai-nes važna 'obtoejna točka, obi vratih drugor odrte kulture, oh pragu -vellikih kiutburnih središč kakor so Graz im Dunaj, PonK»s. nacionalne države zahteva, da Sc na taki točki vzdržuje takšno gledališče, ki se bo dosto.Tnto reprezentlrato pred svojimi! dmz orodnimi, ©usedi, Mariborsko Na-todno gledališče j© tudi doeedaj spadalo taert najboljša oblastna gloališča v, dr-Žavii in! državna viust nikakor ite bi *toela dbipnstfti, dia,ihiij se vsled nezadostnega Sttibvaiicionirapja zavoda mbrul 'kulturni tniiuo gledališča ponižati* na ktrvpnjo odrov imniiih podeželskih’ krajev. Lokalni' faktorji sami gledališča ne tonejo vartr/Aivoti. To im mogoče hiti klavnimi mestomi knrfjbvdiier Beogradu, ^Ogrelm in' Ljubljani, katerih sGdaSišea '■živajo, četudi so ta mosta Jako gospodarska in kulturna (središča, ve&Miijou-« skorajšnji likvidaciji zagrebške Davidovič pristal na zahteve Radičeve pokrajinske uprave. Urednik »Novosti« stranke, da se revizija ustave izvrši ta- je vprašal telegrafično Davidoviča in ko, da sc ohranijo zgodovinske meje v Pribičeviča o resničnosti tc vesti- Davi-notranjosti Jugoslavije. Takoj po tem dovie je izjavil, da pogajanja za sestavo brzojavu so sklicali poslanci Radičeve opozicijonalnega bloka potekajo ugodno, stranke sejo: tu so razpravljali v prvi vendar se še nikakor ne morejo smatra- vrsti o vprašanju, koliko poslancev naj ti za zaključena. Radi. tega bi bilo pre-bi šlo v 'Beograd, da bi zrušili vlado, zgodaj, govoriti o ustavni reviziji. Pri-Na konferenci se jc sklenilo, da se poča- bičevič je izjavil, da mu ni nič znanega o ka na poziv, opozicijonalnega bloka, ob ustavni reviziji. Včeraj dopoldne so imc-kateri priliki naj bi blok sam označil, li voditelji treh opozicijonalnih strank koliko radičevskih poslancev je treba skupno sejo, na kateri so razpravljali le pri parlamentarnih sejah. Radičeva o Marinkovičevem osnutku široke obstranka ho šla Vi Beograd pod pogojem, lastne samouprave, da ji me bo treba stopiti v, opozicijonalni Iz Narodne skupščine. Nadaljevanje kfdžetne debate- — Kritika korupciji©. — Ljuba Jovanovič krši • J ■ poslovnik. BEOGRAD, 12. febr. Današnja seja primerjal v 'dolgem govoru srbsko in ju-je pričela ob 9.30. V začetku je zahteval gostovansko idejo hi zatrjeval med sploš-pravosodni minister izročitev, nekaterih nim ugovarjanjem, da ni res, da bi irne-poslancev radi različnih deliktov. — Na- 11 radikalci .vsa najboljša mesta zasedelo se je nadaljevala budžetna debata- na. Potem se je oglasil k besedi poslan. Prvi je govoril posl. Miletič (zemljorad- Wi!di,t da bi v imenu opozicije protc-nik). Kritiziral je velike naturalne du~ stiral zoper .vladino postopanje v zadevi jatve in zahteval boj proti korupciji na odbora za reško vprašanje. Predsednik vseh področjih. Kot primer korupcije in pa mu ni hotel dati besede. Wilder je za-zatiranja delavcev je navedel izmed iiteval iznova besedo, da bi govoril o številnih slučajev afero s tovarno »Fer- kršitvi poslovnika s strani podpredsed-rum« y, Subotici in Stembeissovimi pod- nika skupščine. Nato je predsednik zajetji v Bosni, ki je bilo baje samo naci- ključil sejo. Jutrišnja seja ima na ducv-jonalizirano. — Klerikalni i>oslanec Sta- nem redu debato o zakonskem predlogu, |,novnik je kritiziral zapostavljanje Slo- tičočem se dogovora med Jugoslavijo in venije in se pritoževal čez postopanje o- Italijo o Reki-blasti. Radikalni poslanec Grgurevič je Nova grška vlada za plebiscit. Obsodba dinastije. — Nai narod izvrši odstranitev. — Republikanci preiti plebi- sfva. Vendar pa je Narodna skupščina vzlic svojemu republikanstvu preverjena, da bi mogla prenagla izprememba1 režima izzvati nove zmešnjave, zato se je odločila, da razpiše ljudsko glasovanje o obliki vladavine. Glasovanje naj omogoči ljudstvu, da se docela nezavis-no od vseh vplivov izjavi za izpremem-bo ali za odstavitev dinastije. Vlada ba naredbenim potem izdala podrobne določbe glasovanja in določila garancije za glasovalno svobodo. To vladno izjavo je utemeljeval nov! ministrski predsednik v daljšem govoru, Naglašal je, da se je morala vlada zaradi Venizelosove bolezni preustrojit^ da pa bo nadaljevala Vcnizelosovo politiko- Cafandaris se je- v nadalinem delu svojega govora kategorično izjavil za) odstavitev dinastije in za republikansko vladavino. Dejal pa je, da je bolje, če Narodna skupščina ne izvede odstavitve dinastije na lastno pest, ampak prepusti odločitev ljudstvu samemu. Po Cafandarisovem govoru se je -jo-igTasil k besedi neki' republikanski1 poslanec in je utemeljeval stališče republikancev, da jc vsak plebiscit odveč. SEJA KOMISIJE ZA INOZEMSKE DOLGOVE. fi Vlada, ki ne ve, koliko država dolguje. Beograd, 10. febr. Komisija za dok-gove V Tnozenatetvu Je imela, dane*! eejo, kateri so prisosbvovali tudi zastoprfikt pcsaniea.uah tmtoistrstev. Komisiji predsedoval dr. R,yibar. K©r še vedno tti-so dognane natančne svote, koliko iznašajo naši inozemski' dolgovi, ni prišlo do nobenih' konkretnih sklepov. KomLsijabo službeniiin) potom) pozvala vso interesen!« te, da do* določenega roka stavijo* svoja zahteve. ‘" n scitu. ATENE,-lr2- febr. Nova' vlada Cafandaris je predložila grški Narodni skupščini načrt o ureditvi notranjo-političnih razmer: Dinastija je pokazala, da ni vredna domovine, ker je hotela večne ideale Grčije podrediti svojim osebnim interesom. Vsled tega je izpremenila monarhistično «^«MOTaaBiro^^ načelo v simbol državljanskega razipora in boja in je postala izvor narodne nesreče, ki je ne mote nič na svetu popraviti Z druge strani pa je Narodna skupščina globoko prepričana, da je republikanski režim docela v skladu z grškim značajem in da je edina podlaga za moralen raz-voj in za blagostanje prcbival- Snežnl zameti v Bosni. ' 'i BEOGRAD', 12. febr. Iz Sarajeva* iav* ^ liaio, da so vslcd snega prekinjene po*! štne in brzojavne zveze z-Dosno in Herce gov mo, »flftiKr, : f ; .ifA' BORZAJ.T'35: C«rili, 12. fe/bnuarja. {IzvJ Sklopih* toča ji, Pariz 25,05, Beograd 6.85, Loindoof 24.72, Praga 16.70, Milan 25.10, Nevvorld i 575, Dunaj 81.20, Bud ifmpšta 0.0200. I Z a g r e b, 12. fpirr. Pariz 377.50—382.50 Švica 1452.50—3462.50, London1 359.10-302.161* Dunaj 0.1168—0.1188, Praga 249.30—245.3(1., Milan' 363.35—366.35, Nowyork 83J.O—84A0 ! Budiiriipešta 0.2750—0^050. darsTi« prti* tetri1, ker hi beli vreti 'ljudi zaprli. gledališka vrata. Mariborsko (prebivalstvo- *pai je za: gle-daližco popolinUrma zrelo. To jasno dokazuje njegova frekvenca. V- letotmji sezoni se 'je inoralo otitoriti pet abonentoU-tov, Iki so ra-zen1 lož, povečini polni. Bov-iprečno pride Wa vsako predstavo 400 ob-i's'kiovalcev. Dokaza doviolj, da Marihor-sko gledultiičo svojo važno 'kntturno funkcijo vrši v polni nieri. M^štna Občina urarlSborska prispeva' za ividrževanje gledališča kolilkto je v n jenih mtočeh. Ona dajo upravi na razpola:-go broz.pl«čiK) gledališko prostore in ve« linventar. Ona jc dala inštalirati im.o-demo dragoceno razsvetljcvatno napravo i.ffl nosi stroške za vzdrževanje prostorov, ter daje imj svojih močeh' letno subvencijo upravi. Več ona storiti ne ntore, ker ji njeno finančno stanj« uiika-! il0'r ne dopušča, du bi prevzela vzdrževa- nje gledališča popolnoma jui kvoje breme. — Edini Čtoitelj, ki pride pni tem v postov, _ je država. Ako vlada letne subvencijo no zviša na višino zahtevane s\ otc po 1,090.000 Din., sc bo moralo ma-kidalnšče a»i.daVio 1. aprila tc. kooega leta, to je dne, kio preneha dosedanja snibvencSja iz leta 1923 po 500.000 Din’., pri kateri ima uprava mesečino Din. 20.000 deficita, zapreti. Tak čin pa bi Smiel nodnglediric posledice. Ni niti potrebno omonjaiti posledic v kultur,niemi in1 naoionalnem' pogledu, N4 treba potvdarjata, kako bi padel ugled države Pa znotraj im na zunaj. Opozarja se prodvšeml na sočijalne posledice tacegn čtoa. Okrog 10° otjeb.-ki imlajo pri glectoiišču* svoj zaslužek, ibi 'bilo začasno stavljorfo v težek eksistenčni položaj. Od teh je 49 članov umetniškega in tehničnega oeobja, ki se od gledališča popolnoma preživljajo, dočim' jo 60im! osebami atodaai, tamkaj i« postranski zaslužek!. ZačaanO bi bSili ti na c osti. — Koncem koncev pa In j,ih veudar-Ie nek-, do moral plačati, in jasno j*o, da bi moralno bila v to obvezana država. Kajti polkrnjinrsika uprava za Slovenijo, oddelek za prosveto Jud vere jo po navodilu ministrstva prosveto z • odlokom' od 9. utarca 1922, št. 1098 določila od njo imenovanemu: upravniku niarilxrrskcga gledališča govspodu Radovanu Brenčiču delokrog sledeče: »V tem svojstvu boste v oBvi, vrati akuhcli zii to, da se državipi subvonoij-a uiporabi izkljuJcrio v) rionflaB«! zleilališkega, obrata tako, da bodo var o« vani kulturni in' gospodarski interesi zavoda. Zlasti boste sklepald: pogodbe (w artističniim' in tel mičnim osobjeui, s pSsaw teTji im' komponisti glede nabavo iger), odločevali o nabavah, torej investncioaM za gledališče (glede odrske opreme, kd« stuimov, knjižnice, notnega gradiva), — Vsi uslužbenci so bili nastavljeni' . Ise vadi, tfw j© rprvotriO V proračun! postajo na sulbveaoi ja za 1924-25 (Diru 100.000) r teni že vrnjen® ifl »a ta pači« mariborsko gffedaliSee od države ne tbRi prejete oejan,-s3£i pfiiti par® (podpore. . , fiz avedcnlh dejstev je razvidno!, lato isataao itaeioinialteai in kulturen! ter socia-!Qietril iSfiteres, ki zahteva. 'da se mlarihorsko Narodno gledališče reši ta krize, v kateri se nahaja, temveč je to tudi interes i tmtoieirijaMegal značaja, da so uprava ob-Viarnijo odškodninskih izdatkov. Dovolj no jo dokazano, da je v državnem! interesu, da se to gledališče V dosedanjem: obsegu jn! tta dosedanji1 višini obrani. Ta tega razloga je sklenila anketa, na kuverl .1' zastopanih' 61 mariborskih kulturnih strokovnih iri (stanovskih organizacij, pnlitlično stranke: Narodna radikalna, Jugoslovanska demokratska, Slovenska ljudska, Narodno socijalna, Samostojna kmečka in Socijalistična partija_ Jugoslavija in zastopstvo mestne občine, kii predstavljajo pač vsa mariborsko slo-•Venlsko prebivalstvo, poslati ministrstvu prosvete (ministrstvu fiinantijn, predsedstvu ministrskega sveta, predsedstvu Narodne slkupščine, finantsiijskemu odboru Narodne skupščine, klubom! narodne skupščine itd.) PETICIJO, Ida dioseže povišanje letno subvencije Narodnemu’ gledališču v Mariboru1 v to-19361- višini, kakor jo to gledališčna uprava zahtevala na podlagi sklepa gleda-lišcnfih upravnikov vseli gledališč, .to je v izriosu 1,000.090 Din. Alko bi pa iz tehničnih vterokoV rie bilo mogoče povišati postavico za muirtiborsko Narodno gledališče, ki je postavljena v rednem’ proračunu države za leto 1924, pa naj bi se dosegla izredna subvencija, ki bi dopoldni! a redno podporo do potrebnesvoto. — iUprava Narodnega gledališča je v vsem’ »ahtevala za sezono 1923-24 1,006.060 Din. katera svota jc tako majhna, da za nje-EOO fcrlitje pač ne bo potrebno iskati posebnih virov. Svota je v razmerju z subvencijami ostalih oblastnih gledališč skromna ia Subvencij, ki jih bo država Vsem gledališčem1 dala, po večini niti. ne doseže. Mesto Maribor šteje dane« s svojimi! predmestji žc preko 40.600 prebivalcev, ima gimnazijo, višjo realko, gnioško učiteljišče, dve ženski učiteljišči, srednjo kmetijsko šolo, trgovsko šolo, to-jrej celo vrsto srednjih šolskih zavodov z aiinlogobrojnini dRjaštvom, ko jim so uu-i|t' z posebnimi dijaškiimtL predstavami u-Upletmško vzgojo. Maribor jo tudi mesto artilerijsko in’ inženjirske podoficirsko šotle ter velika vojnliška garnizija z mUo-goibrojnm! oficirskimi zborom1. Razen te Intendant pod divanom. [(Zakl jučna povest.) f ' Spisal Ant. Cehov, PotstoveUil L. Filimonov. Rila je veseloigra z menjavo Iccstu-Stttov. Klavdija Matejevna Dolsko-Kau-čpkova, mlada, simpatična artistka, goreče udana sveti umetnosti, je stekla V svo jo garderobo in j c začela met ati s isebo obleko ciganke, da bi, se pobtisfcavo preoblekla v huzarski kostum. Da se O0ne nepotrebnim gubam in1 da bi kostumi pri stojal kolikor mogoče gladko ja lepo, je nadarjena artistka sklenila (ttreči s sebe Vse do poslednje nitke in ga 'dbleči ha Evini kostum1. In! glej, ko sc je stekla ih! pripravljala huzarsko hlače, dregetajoč od hlada, je doprl do njenega ušesa nek vzdih. Naredila je velike oči in' poskušata. Zopet je bilo kakor b'i iick- 0 vzdihnil in celo zašepetal: j maši težki grehi ... oh! 1 Osupla artistka se jc ozrla, ker pa ni zapazila v garderobi ničesar sumljivega, je sklenila za -vsak slučaj pogledati pod svojo edino opremo — pod divan. Pod divanom1 'je zagledala dolgo človeško po-istavo. 1 — Kdo je tukaj’?! — jc zavpila preetnu Ženo, pokrivajoč se rt huzarsko uniformo. I — To sem jaz . . jaz .. -r se je zaslišal izpod divana trepetajoči glas. — Ne plašite se, to sem jaz . , Pst! V moslajočemi šepetu, podobnem 'cvrčanju v ponvi, artistki ni bilo težko »poznati glasu intendanta Indjukova. j — Vi?! — se je razjezila, rdeča, kakor potonika, — Kaj ste se drznili? To pe- ga je tudi Maribor secTež štirih 'meščanskih šoli poleg 10 osnovnih šol, katere štejejo mUGgehrojeri učiteljski zbor, V Mariboru jo tudi velika delavnica prej južne, serlaj državne železnico s tvorrii-cami ter v obče sedež živahne industrije 5m obliti. Zaradi tega; Smatra anketa svojo prošnjo za upravičeno in se trdno na-da, da bede po prizadevanju 'naslova vlada ali zvišala redno subvencijo na Din. 1,000.066 ali pa k 'žo priznani letni subvenciji dala mariborskemu Narodnemu gledališču' dcivoljino izvanredno podporo, da se s tem1 reši in cisUgrora tako važne kulturna postojanka, kakor je to gledališče za tukajšnje prebivalstvo, kakor tudi za državo. oj Zdaj prišla roka je na vrsto zamorca drgnil! so čvrsto in glejte S Desna roka cela na enkrat je postala bela ! (Nadaljevanje sledi). ittlose vesti. * V seboto razprava o rimskih pogodbah. Kako smo že sporočili, jc vlada. —1 baje vsi c d Ninčičevc bolezni — odgodila parlamentarno razpravo o rimskih pogodbah. Današnje vesti zatrjujejo* ‘da sc bo razprava vršila v soboto. * Opozicija sprejela Marinkovičev samoupravni načrt. Na včerajšnjem sestanku so se voditelji treh opozicijonal-nih strank bavili z delovnim programom opozicij on al ega bloka, I)r, Korošec in dr. Spako sfa v načelu sprejela Marinkovičev načrt o samoupravah, predložite pa sta nekatere korekture. Tako dr. Korošec zahteva upravno nedeljivost Slovenije. Zemljcradniki se sporazumu. niso priključil i, ampak forsirajo svoj samoupravni načrt. — Na vest, da 'je Ljuba Davidovič privolil v revizijo meni, da ste Vi, stari podlež, ves čas tu ležali! Tega jo še manjkalo! — Mamica . . golobica moja, — jc šepetal Indljukov in' je pomolil svojo plešasto glavo izpod divana: — No jezite se, predraga! Ubijte, pohodite me, kakor kačo, samo ne kričite! Ničesar nisem videl, ne Vidim in nočem videti. Po .nepotrebnem so prikrivate, golobica, krasotica moja nepopisna! Poslušajte starčka, kii stoji že z eno nogo v grobu! No radi drugega — valjam se tu, da ee rešim! Poginom1! Poglejte: lasje sc mi ježijo na glavi! Iz Moskve je prišel mož moje Glnšenke, Prindin, Sedaj hodi po gledišču in' išče moj pogin'. Grozno! Eazven! Glašcnke sem vragu dolžan šc pet tisoč! — Kaj me briga? Izgubite se še to minuto, drugače ne vem, ‘kaj storim z Vami, podležem! — Pst! Dušica, brst! Na' Kolenih' prosim’ in1 se plazim Kje bi so skril, če ne pri Vas? Povsod me najde, le k Vam' ne sme stopiti! Prosim Vas! Rotim Vas! Pred dverda urama sem ga vidci. V prvem dejanju stojim’, a on gre iz parterja na oder. — Torej sto s tudi' med dramo go tu valjali? — so je (prestrašila artistka. In — in — ste Vso videli? Intendant je zajokal. — Trepetam! Tresem1 se! Mamica, tresem' se! Ubije mo, prekleti! Enkrat jc že streljal name v. Nižjem . . V časopisu je bite! —- Ah . . to je res neznosno! Čas Jc žc, da se oblečem in nastopim! Poberite sc, drugače vpijem, glasno zatečem', svetilko zalučim v Vas, ustave’, je Davidovič V neki izjavi označil netočnost to vesti in dejal, da odločitev šc ni donošena, —Radičeva stranka je na sobotni seji. odobrila 'dosedanja pogajanja dr. Korošca in; .dr. Spahe, * Troje Radičevih zmot. »Pol Rilca« konstatira, da jo čas dokazal, haiko napačno jc bilo, da Radič Ui hotel priznati 'države. Takisto je čas dokazal drugo. Radičevo zmoto: nepriznanje narodne skupščino in abstinence. Zdaj bo čas dokazal tudi'tretjo Radičevo zmoto, češ, da nismo eden’ nared in' da n c .smemo biti cder£ narod. Radič pravi, da jo Pašič sklenil v Rimu tajen sporazum!- o razdelitvi TIrvafalko mod Srbijo, Italijo in Madžarsko. »Politika« pravi, da nobeni Srb no bi mJogel skleniti takega dogovora, ker Srbi trdno verujejo v narodno jediiislvo in’ smatrajo vsak košček lia-rcdmbga telesa za svoje lastno tel h. G. Pašič bi mogel skleniti, sporazum' o delitvi Hrvatslkc le tedaj, če bi sprejel Radičevo tezo, da so Hrvati tuji narod. Radič se jo sporazumeval i z Angleži i z Italijo in ga sinemo upravičeno smatrati za veleizdajalca. Čo Radič ostane pri ideji, da gre za dva različna naroda, tedaj bo opozicijonalni blok razrušen, še predno postane sposoben za delo. * Evropske države ha potu v Moskvo. Mussolinijevemu in Macdonaldovemu vzgledu bodo v bližnjem času sledile tudi druge evropske države. Žc v prihodnjih dneh je pričakovati priznanj« sovjetov- is strani avstrijske vlade. Nato so bodo odločile za priznanje Holandija, Belgija in' Jugoslavija. Italija je že imenovala kraljevega veleposlanika v Moskvi. Čičerin js imel te dni zelo samozavesten govor, v katerem jo nekoliko o-hreal Francijo, ki hoče ustrahovati sovjete, da izsili plačilo predvojnih dolgov. Rykov jo izjavil poročevalcu »Corriere dclla Sera«, da bo Rusija napram drugim narodom vodila politiko miru, toda nje armada bo zmeraj pripravljena, zaščitili sadove bcljševiške revolucije. * Zarota poljskega fašizma. Iz Varšavo poročajo 10. fobr.: Gibanje, ki sc je začelo pod imenom' PPP (pogotovost poljskih patriotov) in ki se naslanja na fašistovsko ideologijo, si pridobiva vedno več tal. Organizacija je tujina in stremi po nasilni vzpostavi militaristično - monarhističnega režima. To dni jo til aretiran brigadni .general Wroczinski, hi jc bil začno s polkovni kom Luibi&u.-skim in Gorzcynskim eden izmed voditeljev' PPP. Včeraj pa jo bil aretiran šef poljskega gcneralneka štaba general Macewicz, ker bo prišli na sled, da je tudi on udeležen pri zarotniški organizaciji PPP. Pst! Upanje sto moje . . sidro moje! — Petdeset rubljev poboljšan ja! .Mamo ne podite me! Petdeset! Artistka sc je pokrila s kuponS, obleke !n jc »bežala k Vratom, da bi zakričala. Indjuikov se 'jc plazil za njo na kolonih in jo jo prijel za nogo nad’ členkom'.'’ — P c t irisedemde sol rubljev, samo ne gonilo me! — je siknil pojemajoč, —• Bo polovico benofice! — Lažete! — Naj m'c Bog kaznuje! Prisegam! Naj Minam! mi tal ni strehe . . Polovica benefico in1 petinsedemdeset rubljev po-boljšanja! Dolska-KauČulcova jc trenutek omahovala div šla ocl vrat. — Lažete, — je dejala s plavajočimi glasom'. — Naj sc pogrezne ml vi zemljo! Naj mi ne bo nebeškega carstva, če sem tab podlež! — Dobro, ampak ne pozabite, — jo rekla, artistka. — Torej zlezite pod divan! 1 Indjmkov jc težko Vzdihnil in je sopihajoč zlezel pod divan, a, Dolska-Kauču-kova se jc začela hitro oblačiti. Sramovala se je in ji jc bilo strašno ob misli, da v garderobi ped divanom leži tuj člo-‘'tfik. Toda zavest, da jc to storila v interesu svete umetnosti, ji 'je dajala pogum. Ko j« vrgla s sebe nekoliko pozneje huzarsko uniformo, žc ni. več toliko zmerjala, da celo sočustvovala je ž njim: Umažete sc, golobček ni'oj, Kuzma Vlekscjevič! Kaj vse nc polagam pod divan! 'v ■ f i-g— Kraljevo letovišče na Plitvičkih ;e-zOriis. Iz Beograda poročajo, da namerava kralj ob .Plitvičkih jezerih nakupiti veojc ozemlje, kjer si postavi svoj gradič. V tej vili bi kralj in 'kraljica bivala nekaj časa poleti. — KoiUcretrca za izdclanjc novega rudarskega zakona. V generalni direkciji rud se vrvi. te dni konferenca, ki naj izdela novi rudarski zakon’, veljaven za celo državo. Predsednik konference je generalni ravnatelj. Autnla, Popusti ha železnicah za čas Zagreb« skega sama. Generalna direkcija držav« 11 ih železnic v Beogradu jo rešila, da so na železnicah za, .časa velesejma v Zagrebu, ki traja od 27. aprila do 5, maja, sledeče ugodnosti: 1. Obiskovalci sejana ,s predpisano legitimacijo imajo (pri vož« ‘nji. polovični popust, aiko ne prekinejo vožnje, in sicer za tja .in nazaj. Obiskovalec Kupi pri odhodu cel voizni listek aiko imia! potrjeno legitimacijo, da 'jc bil v nosnici na sejmu, velja isti. vozni listek tucii za povratek. 2. Za predmete, katere izloži, sc mu ppipusti 50 odstotkov od normalne tarife in sicer po. pogojih, Kater predpiše tarifa. 3. Popust za obiskovalce jo v i veljavi 'od 13. aprila do 12. maja 1924 ter velja za vse vlake razu rt feiniplCiU-Oricnt Exprosea in hrzovlakov, st. 3 in' št. 6, proga Beograd-Zagreb. Železniška ravnateljstva so o tein žo ,ob\e-šccna. - ■ Otvoritev brzojava in telefona pri pošti Martjanci. Pri pošli Martjanci v Prekmurju je bila dne 1. februarja tl. 0-tvorjena javna telefonsko, govorilnica in brzojavna postaja. — Brezžične, brzojavne Šn telefonske postaje za zasebnike. Po pravilniku o brezžičnih brzojavnih; in telefonskih prejemu ih aparatih (radio-aparatih), ki ga je izdalo poštno ministrstvo, imajo vsi državljani pravico postavljati si sprejemne radio-aparate, vendar pa samo s posebnim dovoljenjem tega ministrstva. Postavljanje oddajnih aparatov je prepovedano < AKq bi si zasebniki napravil! brezžične ifejeitntic postaje brez dovoljenja ministrstva, mora poštna direkcija take aparate ha stroške dotičnika napraviti Tieporabuc s tem, da odstrani najpotrebnejši del aparata. Če bi se pa' lastnik upiral, se um odvzamejo vsi a-parati. — Zagrebški »Pofcret«, ki jc lansko Jeto prenehal izhajati, je zopet nastopil borbo s separatizmom, ki je njegov poglaviten program. List je bil dobro urejevan in bo — kakor upamo — tudi v novi periodi svojega izhajanja nadaljeval započeto delo. Glavni urednik jc znani publicist Ante Kovač. Veseloigra so jo 'končala. Artistko so klicali enajstkrat in ji podarili šopek a trakom, rta katerem jc bilo zapisano: »Ostanite z nami!« Ko jo šla po ovacijah v garderobo, jc srečala za kulisami In-djitkova. Umazani, zmečkani in' kuštra- vi intendant je žarel iml si mel roke vesolja,. — Ha . . 'ha,. Pomislite, golobica! — je dejal, prišedši k njej. — Smejite se n’ad starceiu! Pomislite, saj niti ni bil Prindin! Ha .. ha . Vrag ga vnemi, dolga, rdeča brada mo je zmotila .. Prindin' ima tudi. dolgo, rdečo brado. Zmotil se je, stari hren! Ha . . ha , . Zaston j seui Vas nategoval, krasotica anoja , . — Glejte pa, da so spomnite, kaj sto mi obljubili, — 'je rekla Dolska-,Kauču-hova. v • — Spouilujain’ se, spominjam1, draga moja, toda . . golobica moja, to ni bil Prindin. Oc hi: bil PrinčMn’, bi to bilo nekaj driugega:, tako pa sanmi vidite, da sem! sc zmotil. . Nekega čudaka sem' Smatral za Pri n din a! — Kako je to nizko! — se !jc razjezila artistka. — Nizko, srdof — Ako 'bi bil Prindnn', bi imeli polilo pravico terjati, kur sent obljubil, tako pa vrag ve, kdo je to. Mogoče je kakšen čevljar ali pa, orostito, krojač — in s kako pravico bi ,nn!j plačeval zanj? Jaz šem' pošten človek, mamica . , Razumem ... -i lu odšedši jc gestilmliral in1 govpriB — Če bi bil to Primllin, bi bil gotovo dolžan plačati, tako pa je bil neki 'neznanec, Vrag ga poznaj, rdcčebradcc, Pc pa Prindin * Y V M ari^ornrTtiff^LIž !>T A' B O Rt,- Mariborske vesti. Maribor. 12. februtrja, 1924. DRUŽABNI VEČER V TOREK 12. EEB. Gospodarsko in politično društvo za I. in V. okraj v zvezi z ostalimi gosp. in pol. društvi priredi v torek 12. tm. ob 20. (8.) uri zvečer družabni večer y dvorani hotela Kosovo v po čast in zabavo udeležencem politične šole JDS, ki se vrši od II*—15* tm. v Mariboru. Na večeru sodeluje naš znani tenor g. Ašič, povrh še znan kvartet in tudi druge zanl mive točke so na sporedu. Vabimo SO' inišljeuike iz celega Maribora, da se u> deleže večera! —□—* bok •m Srebrno poreko obhajata danee ožjem rodbinskem! kroga gosp. Štefan’ čakš, nameščen’ pri južni železnici v Mariboru in njegova soproga gospa Kristina rojena Doška. i i m Razširjenje železniških delavnic Mariboru. Finančni odbor je ,v pondeljek odobril 57-milijonski kredit za razširjenje železniških delavnic v Nišu in Mariboru. m Marijonetno gledališče v Mariboru. Za Ljubljano je dobil tudi Maribor končno svoje stalno marijonetno gledališče-Čehi, ki so nam dali že inarsikak dober vzgled, so nam tudi tukaj zorali ledino Marljivi češki klub je priredil za svojo mladež ličen oder z lutkami in od ča sa do časa uprizori kako predstavo. Le los pa je prevzelo mariborsko sokolsko 'društvo inicijativo za ustanovitev stalnega tnarijonetnega gledališča .m Mariboru- Oder v to svrho mu je začasno prepustil Češki klub. Imeli smo že nekaj repo uspelih predstav. Izredno velik 'o-bisk sam najboljše priča, da je izzvala to novo kulturno pridobitev življenska potreba in da jo zahteva duh časa. Seveda pušča tehnika in oprema Še mar-sikako »vrzel (metamorfoze itd.), vendar smemo zanesljivo pričakovati, da bo in stitucija napredovala pod spretnim vodstvom g. Lavrenčiča, ki ne štedi ne ča sa ne truda za dobro stvar. Popoln razmah marijonetnega gledališča pa bo seveda mogoč še le tedaj, ko dobi svoj lasten oder, ki bo po svoji' opremi in velikosti ustrezal svoji nalogi. Mlada inštitucija zasluži v, polni meri pažnjo ne fe onih, ki hočejo nuditi svoji dcci lepo in vzgojno razvedrilo, nego vsakogar, ki mu je na srcu zdrav duševni razvoj našega nomladka. ni Kcnceš. modna Tčrojria sola sta dame In gospode, Ljubljana, Židovska ulica 5, priredi meseca rriiarca v Mariboru pri-krojevalrti točaj za dum« irf gospode. Po učev-alo se bo interesente v krojenju Vseh, tudi naljniOdincjših!, angleških fcrtf-j e v, posebno damskih. V točaj se spreje-imajotudi šivilje. Posebno lahki praktični tečaji za S«5iviije! Vsaka dama se knOre tekom1 dveh mosccev naučiti perfektnega krojcitjh, da si samostojno lahko izvrši toalete. Prospekti zastonj. Prijave naj se vpošljejo na Koifces. modna krojna 5ola 73L dame ifl gospode, Ljubi Jalna, Židovska ul. 5. 1 ; l m Mestno kopališče se zopet odpre v .sredo dne 13. tm. Parna kopelj bo tekoči teden v sredo in petek za dame, m četrtek in soboto za gospode. m Interesentom za velesejem v Pragi. Mariborska ^tiskarna dd- oddaje legitimacije za praški velesejem in naročne karte za stanovanje. Navodila so ista kot Janško Jeto, samo glede znižane vožnje se pripomni, da je začasno dovoljena sa-jno za ČSR. m Apel na dobra srca. Prefcfi. smo: pred približno dvemi leti se je .višji {stražnik Lovrenc Kralj, oddelka kr. varnostne straže v Mariboru, Izvršujoč svojo službo na tuk, glavnem kolodvoru ponesrečil tako, da je pri tem izgubil levo mogo. Vslcd dolgotrajne bolezni in pičle Pokojnine je imenovani s svojo družino, obstoječo iz soproge in treh še nedoraslih' otrok zabredel v jako obupen položaj, tako da je temu nujno potrebna od-pomoč. Vsled tega se je ustanovil M Mariboru mali nepristranski ožji odbor, kateri si je nadel nalogo prirediti yi ta namen v, doglednem času zabavni večer s prostovoljnimi prispevki. Namen tega odbora je tudi pripomoči femu nesrečnemu trpinu do primerne umetne noge, ta-kd dabi mogel s prime/no službo •'Bojna-, .■i i.mmrmmm.* mt m -- '------------- _ ti 'seb“ !n' lasM bedni družim- V ta namen se zgoraj označeni odbor dobrim .srcem že v naprej toplo priporoča. _ Sril Gačiiikove tatvine. K včerajšrKni rstestemi o tatvini kolesa na Miklošičevi 'Pesti 4, parov čevljev na Koroški cesti Ikakor tudi usnjene sukn je se iz autorno-Ibila g. Bedriča in1 vloma pri g. Gajšekrt na Boški cesti, smo naknadno izvedeli, da je storilec vseh omenjenih dejanj nebi Gačnik. Razumi toga sc je Gačnik klatil po Ihdšah1 im ei ogledoval električne naprave, predstavljajoč se za monterja, •vi resnici *pa je bil njegov namen, ogledati si tereni za tatvine. Umestno fci bilo, če 'bi stranke, pri katerili se je mudil lažnjivi »monter«, prijavilo policiji. ml Prijeten tovariš. Ferdinand W. je stanovat skupno v eni 'sohi z nekimi I. F., brezposelnim pomožnimi delavcem. V od-sofnesti Ferd. W. mm je I. F. ukradel 5 hlač, 3 pare sukenj železniškega kroja, žametast, moški telovnik, 2 železničarski bluzi in 1 železničarsko modro bluzo v, skupni vrednosti’ 4500 dinarjev. Nekaj u-k rad enega blaga sc je nlašlp pri nekem zidarju kateremta ga je prodal. I. F. je že večkirat predkaanovan, med drugim tudi že 3krat radi tatvine. Policija je uzdi oviča spravila na varno , m’ Tatovi na delu. Simon Renat, stanujoč na Koroški cesti št. 35 (na dvorišču) j« prijavil policiji, da mu je bilo včeraj med 14.—16. uro iz odprtega stanovanja, ko jc šel po opravkih, ukradena obleka, srajca, 12 spodnjih hlač, suknja, siva ponošena obleka, klobuk, črne hlače fotografični aparat, rumeni čevlji In nekaj denarja. V hiši stanujoči so videli več mladih ljudi, ki so se klatili okoli hiše, mislili so pa, da so prišli k njenim, in se niso zmenili zanje. Tako so zlikovci nemoteno od nesli e ukradeno blago.— Bilo bi v interesu prebivalstva, ako bi stanovalci dobro zaklepali stanovanja, ker policija nima dovolj osebja, da bi mogla bedeti nad vsakim stanovanjem’, SfralT ’3.\ gi vse svoje prednost*. 'G. Grom jc bil pri reprizi nekoliko bolj mehak, nego pri premieri, kar je .dalo predstavi enotnejši značaj. —s- Film, Mestni kino. Od torka dne 12. do Četrtka 14. februarja se predvaja »Lloyd George, vodja opozicije, dvolični človek«. velikanski monumentalni film se-zije 1924 in 1925 v 8 dejanjih. V dvojni vlogi Guy Bates Post. Ta senzacijonalni film par cxccllencc obvladuje že več tednov repertoarje vseh največjih svetovnih gledališč. V igralski umetnosti ta film nima tekmeca. Knjiga sezije 1923 v filmu: Katarine C. Turstons mojsterskl roman »John Chilotte M. P-« v it m epohalnem filmu. Mladini dostopno! Otjuna. Narodno gledališče. REPERTOIRE: : 1 .-Torek, 12. febr. »MeroadetV. 'Ah. 'A. Sreda, 13. febr. £nprto. Četrtek, 14. febr. »Pri treh mladenkah«. Ah. B, . Tk v v (dr —/ »Mereadet«. Opozarjamo ccnj. občinstvo na današnjo uprizoritev zanimive Balzacove komedije »Mereadet«. Komedija se odigrava v trgovskih krogih, 'kjer pretkani špekulant Mereadet briljira s svojo duhovito iznadljivostjo, da mu riiflče ni kos. Komedija jc dosegla pri PTcmijcri in reprizi lep uspeh- »Mogočni prstan«. V najkrajšem času se ivprizori izvirna noviteta našega priznanega pisatelja Milčinskega. Vpri-zorilo se bo njegovo najnovejše odersko delo »Mogočni prstan« v režiji g. Valo Bratine. Milčinski je dobro poznan vsej slovenski javnosti, posebno popularen je postal s svojimi spisi za mladino ter z duhovitimi, satiričnimi podlistki, ki jih objavlja pod psevdonimom Fridolin Žolna, Tudi v dramatičnih spisih se je že davno poiskusil in nedvomno pozna vsak podeželski oder njegovo veseloigro »Brat Sokol«, katero še danes zelo radi igrajo različna društva. Dalje poznamo tudi njegovo igro »Cigane«, ki jih jc Izdal pod imenom Dolinar. Obe omenjeni igrici danes sicer za Milčinskega ne pomenita mnogo in se z njegovim najnovejšim delom »Mogočni prstan« ne moreta .v nikakem oziru primerjati. »Mogočni prstan« je danes ena najboljših mladinskih iger, ki zadovolji mladino kot odrasle. Mladina se bo opajala na pravljičnih tipih, dočitn bodo gledali odrasli v tej igri duhovito satiro na današnje razmere. Zato je treba posebe povdariti, da je »Mogočni prstan« za mladino mladinska Igra', ki odkriva v otrokovi duši čut nežnosti in ljubezni: odrasli pa sc bodo naslajali nad »duhovitimi manirami« raznih »velikih gospodov«. Glasbo c' tej igri je zložil naš skladatelj Viktor 'Parma- »Mogočni prstan« igra sedaj jubljansko gledališče pri vedno razprodani hiši. ip Repriza »Mercadeta«. Ker je gdč. Sturmova zbolela in nastopila daljši dopust, je prevzela vlogo Mcrcadctovc soprogo ga.^ Bukšckova. Nje umerjena, fina salonska igra je pokazala tudi. .v, tej v,lo- Dramski odsek Or jun e iima v torek dne 12. tiri:, v čitalnici Narodnega doma sestanek. Udeležba obvezna. Seja oblastvenega odbora Gr. Ju. Na. za Slovenijo fie vrši' v četrtek, dne 14. tni. ob’ 20. uri v prostorih »Slovanske čitalnice« v. Narodnem1 domu., Sokolstvo. o Seja veseličnega odseka se vrši v četrtek 14. tm. o-b 8. uri v rest. Narodni doni. o IV. obvezno predavanje za one brate Irt sestre, ki so sc priglasili kot člani (-ce) v mesecih oktober, november in' december 1923 ter v januarju 1924 Sokolskemu društvu v Mariboru, se vjrši v četrtek, 14. tm. v klubski sobi Nar. doma, Začetek ob 20. uri. Predava br. starosta dr. Toplak1 »O zdravstvenem! in etičnem pomenu telovadbe«. Zdavo! — Načelnik k. presv. ods. o Dar za Sokolski doni. Pisarna g. dr. Škapina je darovala za Sokolski dom v Mariboru iz poravnavo Kobler-Gbltlicli .znesek 4C0 Din. Hvala! Odsek, češkoslovaškega razstavnega paviljon* v Benetkah. Paviljon bo stal med fra-aco« skim iu belgijskim- Načrt je izvršil prof, arch. Jože Gočar. Tako češkoslovaška vlada skrbi. za propagando češke kulture! : . - v' .. / j Čelike vesti. Udruženje vojnih invalidov kraljevine SHS, podruž- Celje, priredi dne 4. marca' tl. v veliki dvorani Nar. doma plesno prireditev. Z ozirom na dobrodelni namen se prosijo druga društva, da sc na to prireditev -ozirajo- Kulturam umetnost x »Nova Evropa«. Pravkar je izšla 5. številka »Nove Evrope« s sledečo vsebino: Naš pesnik (C). — Sudbina književnika srpskohr.vatskih (Dr- K. Tomašič). — Literatura Srbohr.vata i Slovenaca kao celina (J. Kršič). —. Vuk i Njcguš (Ljub. Stojanovič). ,— Društveni pregled: Epilog k procesu Paskijevič (Dr. I- Herzog). — Ekonomski pregled: Pitanje velikih poseda (Milutin Jakšič). Be-leškc. »Novo Evropo« toplo priporočamo. Pojasnila daje tudi mariborski poverjenik Božidar Borko (Jurčičeva ulica št. 4-). x Zbirauje umetniških fotografij. Stop-■njema izvršujoč svoj program, namerava Umetniško Odeljcnjc Ministrstva Prosvete začeti z zbiranjem fotografij, ki kažejo razne kraje in dele naše kraljevine, starine, samostane, spomenike, umotvore, razne tipe, narodne noše, večja mesta in kraje, znamenitejše ljudi itd., vse to torej, kar more imeti zgodovinski, umetniški in naciionatnj interes. Z dobrimi reprodukcijami in objavljanjem doma in na tujem podala bi se možnost za boljše upoznavanjc naše države tako med seboj kakor tudi v inozemstvu; pomen in koristne posledice takega dela je lahko umeti. Zato se obrača Umctničko O deljenje do umetnikov, fotografov, fotografskih amaterjev in vseli kulturnih ljudi sploh s prošnjo, da ga podpirajo v tej njegovi nameri in mu čim prej pošljejo fotografije z-zgoraj navedenimi posnetki, ako in kolikor ih že imajo, ali da se zainteresirajo na ta poziv za daljnje delo. V oddelku jc osnovan poseben odsek za zbiranje, odbiranje in reprodukcijo; takih fotografij, in samo od odziva tistih, na katere se obrača oddelek, bo odvisen uspeh te dobre stvari-^ x Uspeh srbske knjige na Češkoslovaškem. Ravnokar se pripravlja II. izdaja, eešk- prevoda znamenite Nušičeve knjige »1&I5«, ki slika umik srbske .vojske čez 'Albanijo. Prva izdaja je bila v nekaj tednih popolnoma razpečana- x Stalni češkosfov. razstavni paviljon v Benetkah. »U- Noviny« poročajo, da 1>odo v bližnjih dneh odpotovali v Benetke zastopniki češkoslovaške vlade, da uredc vse potrebno za že dogovorjeno hi načelno sklenjeno zgraditev, stalnega, § Družinski večer zdraviliškega dru« šiva v Mariboru. Ker so v sredo dne 6. febr. radi koncerta Glasbene Matice ni megel vršiti clružin-ski večer X d a.vn iškega društva v Mariboru, naznanjamh vsem gg. kolegom, da so bo isti vršil v Sredo dne 13. febr. ob navadni uri. § Podporno društvo za odpuščene kaznjenca. Dne 28, tm. ob IG. uri popoldne se vrši v konferenčni sobi moške kaznilnico v Mariboru, 32. letni zaključni občni zbor mariborskega podpornega drtu’ štva za odpuščene, kaznjence, po običajnem! sporedu. Odbor. § Predprodaja vstopnic za plesni venček ki ga priredi v soboto 16. febr. 1924, s 'pričetkom1 ob 29. v Gotzovi dvorani pod pokroviteljstvom g. župana V. Grčarja, Udružen.je vojnih invalidov, podružnica Maribor so radevoljc prevzeli naslednji: trafiki Maček in Golež na Aleksandrovi, cesti, Kopina na Kralja Petra trgu irt glavna trafika ha Glavnem trgu. § Diplomirani plesni institut »Pečnik* za ritmično gimnastiko in’ moderni ples, •naznanja da bodo vsako sredo večer; redne vaje. — Začetek ob 29. uri, . ' ' ■" ..- 'T' 1 *■' 1 Gospodarstvo. g Novosadska blagovna borza blaga 11. februarja. Na novosadski produktni’ Uorzi so notirali: Bačka pšenica 332.59— 335. Bački ječmen 315—322.50. Bačka koruza 210—245; za april—maj 257—260. —* Bački bel; fižol 680; lisast 540, Moka baza »9« 520.50;,št; »2« 450, št. »6« 320-330. g Izvoz, suhih sliv hi peknieza. Ministrstvo trgovino je z aktom' št. 725 IV. dovolilo Izvoz suMh sliv inj. pekmeza .vij inozemstvo. Blago za izvoz' mora biti. zdravo. • " S./ NAŠ PROMET Z INOZEMSTVOM. 'T Tudi naša država vpostavilja tngok vinske zvoze s sosednimi in dmgiani evropskimi, državami, pa je važno da se vidi, kak 'jo promet med našo državo irje ostalimi državami. Reka. .j Skupni promet črez Balcar z Reko1 prične sedaj kmalu po zaključku spora-zunfa jv) Rimu. . ,, , , ^ Italija. \ Redkspadicijc na postajali Bčstojha'' in Trbiž niso dovoljeno. Pošiljke, katere so namiebjcife za reeksipcdlcijo, jo treba poslati na postajo Prestranek, kjer se nahajajo carinske in veterinarske oblasti Spremini listi teli pošiljk morajo iinjeti1 znak »Postarala, transito«. Vse navadne' pošiljke, katere nimajo tega znaka, se ne odpravljajo,. Rumunlja. ^ 2\ep&sreden promet ni vpostavljcn. Pošiljke so lahko predajo samo za obmejno postajo Žombcija v svrho reeks-pedicije. Raiauunakia carinska uprava zahteva, da mora vsak vagon, ki je natovorjen z Zbiralnim blagom, imeti. 'natančen ojpis vsebine za vsako pošiljatev* V spisku mlora biti navedeno: znak, številka, način’ zavoja, vsebina in bruttoi teža voza ter ime, priimek in naslov, prejemnika. Brez tega opiska ne prejomajo rnmunske železnice nobenih vgzov za nadaljnjo odpravljanje. Bolgarska. ’ Nnpof .Jon promet nit vpc.stavljeu'. -* Pošiljke sc predajo pa-mo do obmejne postaje .Caribroo^ • •• • f ------------- P W7¥ Poljska, 7F F:’ NoposrcSeri JpromSef BJ vipostaviljeH. ■Pošiljke, katero se odprcmijo potom! re-ekispedfici Je na Poljsko, morajo ibiti o~ ifefctlbliettto z originalno fakturo, s p otrdi-'lotm' O vrsti (biliaga, trgovtekimt listiftSaimdi »T A’ B t> Si iianiasai r7iV MdMhbru, dne Jo, TeEriiBrja 19?-?.' H upravne stroške in deloma iuidir zgubo podjetja iz svojih bančnih’ dobičkov. Pričakovati jo, da feo 'bodo vodstva bančnih, zavodov kmalu sama streznila iml začela razumevati svojo riarodno-go-fcjpiodiairsko vlogo, ter temu primerno ure fv teaterihl tmora biti navedena vrednosti dil® Svoje pestovanje, Pred vsem lu bilo ■Brez teh listin ne spre.ioniajoj fpojlijfelke čarinhrgiče nobenih! pošiljk, / 1 ji.: Nemčija. i-k I'" (Nomiške železnice ine sprejemajo po-, !šifjtk za rtaldiaijho tpošilSatnjia po obtafiej-! jfldh! postajah v rumkiom področju, katero je dkiupirarto od Ibeifefijskih1 in1 fraifcodkih treba ukiniti muoigoštcvimej bančne po dimžnice, bančna podjetja z malimi' o-RDiovnitmi glavnicami pa združiti. Začetek tega postopanja opazujemo v Zagrc-Ibii' in1 Beogradu, kjer se je nekaj bank že združilo v manjše število zavodov, — Ce se pa bančnli! zavodi sanii ne bodo odločili dio temeljite izpremiembej. svojega čet, Istotako se me sprejema tranisit čez j poslovanja, bode potrebno, da. nastopijo to področje. f -M- %±' Češkoslovaška. ’ ■: Prevzemanje pošiljk za češke postaje, Jeatera sc n silen ad.no od tam’ reekspedi rajo v Vsako drugo državo, je dovoljen' samo pod pogojem: ■ 1 1. da So v tovornem' listu ofinleliii, v ka- tera državi se bode reekspadicija izvrši- j drugi činitelji, ki jlir. R, Pi/puš, Maribor; Naše kreditne raz-; mere. r ^CKonec.) \ Ker so se-imtioge Iranke v zadnjih letih 'bavilo a anloVanjoml novih podjelrtjl v 'Večji tnbri, kakor bi to bito dopustno pri njihovih' skiromnlith lastuih sredstvih, so se zapletle v razna gospodaru-ka podjetja dm si mnogokrat pridržala colo njih' jetje takih obresti ne prenaša, ali pa je ■v talki stiski, da si me moro pomagati. Kdor toorej od njega zahteva 20 do 30% obresti, izkorišča brez dvoma bodisi njegovo ■*'aboumln'o«t ali pa njegovo stisko. Nedavno smo cit ali, da je v Nemčiji državno pravbrtištvo zaradi oderuštva tožilo 60 bank oziroma njih vodje, češka 5 lii avistrijiska vlada pripravljata zakone, j d:a se brzda nebrzdano oderuštvo ban-[ čnih zavodov, Mi krhamo pač zakon o pobijanju draginjo in po njem se z vso strogostjo preganjajo branjevci :in mali trgovci, ako se jiian' dokaže, da so V svojem) obratu zahtevali. previsoko dobičke. Vlada sama jo proglasila načelo, da kosmati dobiček v trgo vi ni tne »me presegati 25%. Naše banke pa kupujejo denar pri. Narodni banki po 6 do 7% in ga prodajalo po 20 do 30%, zahtevajo torej kar 300 do 400% dobička, a vlada do sedaj ni našla povoda, storiti karkoli proti terna pogubnemu delovanju. V pirvi vrsti im bi bila dolžnost Narodno banko, da poseže tukaj vmes. Ona je zato naravnost poklicana in ima tudi potrebna sredstva v rokah. Že po svojih pravilih je pozvana, da uravnava denarni obtok. Narodna banka, ki daje o-tstalimi 'bančnimi zavodom ogromne kredite za nizlkio obrestno mero, naj nekoliko sikirč! te 'kredite, namesto tega pa daje V večji meri kredite neposredno podjetnikom1, i ministri j alcem in trgovcem, da !je obvaruje predragega posredovanja bančnih zavodov. Narodna banka ima tudi popolno svobodo prii določevanju j pogojev, pod katerimi hoče ostalim ban Tujd v Mariboru iiovo prijavljeni y, hotelih in) prenočiščih' dno 12. februarja 1924. Hotel »Merau«; !j i Reneič Ludovik, trgovec, Idrija. Pfef-fer Bohumil, potnik, Teplitz. Sachs Gustav, potnik. Dunaj. Sokler Karl, inženir, Leoben. Zachariada Teodor, potnik, Sa-'loniki. Sicfert Fric, potnik, Barringen. Ogrizek Mirko, trgovec, Slatina* Samek R„ narednik, Ptuj. Spenda Karl, potnik, Radgona. Koch Artur, trgovec, Berlin-Machlup Edvard, potnik, Congrad. Weil Maks, trgovec, Dunaj. Kos Miroslav, trgovec, Čakovec. Ament M-, trgovec, Sa-nck. RotschadI Franc, trgovec, Sevnica. Haring Karl, mesar, Sv. Florijan. Freund-'Jidi Ignac, trgovec, D. Miholjac. Sch\vab Ferdinand, potnik, Dunaj. , »Prlvat Hotel«; Sf. Ciller Jakob, agent- Fricdman Martin, monter, Dillingeit. Schmidt Josip, 'ravnatelj, Dunaj. Bila Edmund, dispo-nent, Tfst. ^ '••■Wo:Sr>; Hotel »Pri zamorcu«. Kranjc Ivan, , narednik, Gradišč. Strajhar Ivan, župnik. Borovnica. Kuin-batovič Nikola, Omišalj. Jokovič Jakob, trgovec, Vinkove!. Berčič Feliks, knjigovodja, Litija- Frank Alfred, trgovec, Karlovac. Petrič Albin, potnik, Ljubljana. Kitak Josip, trgovec, Ljubljana. Miiller Alojzija, zasebnica. Kranj, gora- f Hotel »Črni orel«. Magdič Franc, oficijal. Ljutomer. Pc« tovar Franc, zasebnik, Bunčani. Tojnko Martin, gostilničar, Št- Janž. Sufič Josip, posestnik, Prekmurje. Torkar .Tanko, dijak, Bistrica. Draščck Ivo, uradnik, Kanal- Laščak Rudolf,, potnik, Gorica. Hote! »Kosovo«. 'Tlll-d Vihar Ignac, tajnik, Bolfenk. Brežin* šek Frahjo, Nova cerkev., Korbar Franc, zasebnik, Ormož- Gostilna »Pri grozdu«. Rečnik Albin, delavec, Ponikva. Res* man Peter, posestnik, Pernice. Streubel Ernst, potnik. Dunaj. Vugcr Kristina, zasebnica, Hajdin. Gostilna Rozman Slava1, »HalbVidl «• uradnica, Ljubljana. Kohne Pepica, kuharica, Ponikva- Jovanov Stevo, potnik. Gostilna Pahor Viljem, iHolzkneehtc. ključavničar, Gradec. Paučič Alojz, pek, Runarsko.-,^ Gostilna »Woch«. Prelc^ Ivan, 'delavec, Trst- Mandič, potnik, Zagreb. Kunar Leopold, usnjar* ■pom- .Golobnjek, .. .v,*,h. vr. Gostilna »Zlati Konj «. Kačiča Ciril, pivar. Zagorje. Škorjanc Radoslav, stražnik, Vitan. •, , oj-, Mala oznanila. Pohiiteo •vodstvo. Tki se ije goesodiairilo mtoogokrat j čilimi zavodom1 dajati .kredite. Storila bi samo svojo dolžnost, če bi zahtevala, da bančnli' zavodi, ki. želijo pri njej kredite, z vefMko potratnostjo in' povrh So z ne-zaictostnliiml sfcroOeovnim znamijeml ■ Marsi- katem tako pod jetje v&led tega pravi j od svoijih dolžn ikov, vštevši vso po-Blabo usc»eva in'banka je prisiljena kriti'stranako stroške, ne zahtevajo več ka- lastnih izdelkov za spalne in jedilne sobe najceneje v zalegi Šercer in drug, Vetrinjska ul. 2. 106 Učenec za kolarsko obrt z dobrim izpričavalom se sprejme takoj. Stanjko, Jugoslovanski trg št. 3. 321 Popolno prazno sobo, ednino, snažno išče gospodična za 1. ali 15. marca. Ponudbe na upravo lista pod „Solnčno“. 317 Gospod ali dijak se sprejme m stanovanje. Tržaška cesta St. 20, vrata 10, 219 ohranjen# moška su- 4 litra dobrega mleka na dan želi dobivati na do« rodbina v Maribora, iz snažne kmečke hiše. Kje, se izve r upravi ^Tabora*. • 3—3 Dobro h n Ja in čevlji na prodaj. Oražnova ulica 9, I. 818 Mala hlia na prodaj. Spodnje Radvanje 59. 316 Iščem v najem dva prazni sobi, ako mogoče v sredini meata. Ponudba na uprnv-uiStvo „Tafeora“ pod -Nujno “. 282 3-3 Dva prazni sobi, ali eno veliko z predsobo, išče relad soliden trgovec, za takoj ali pozneje. Parket in elektr. pogoj! Ponudbe prosim na upravo pod ,Lep stan*. 314 3—2 SAMO V nevi trgovini B. Veselinovič s He. Maribor, Gosposka ulica 28 dobite lepo darilo, ako kupite blago za 600 Din. in več. 128 Cono broz konkurence. D. S. Merežkovski: r;* Julijan Odpadnik. (Dalje.) (45) Julijan so jc v nekaj mesecih tako iapremenil, postal je tako možat in vi-fcok, Ja si jedva sporami v njem! »majhnega Griča.«, kot so sc ruiu včasih tior-, če vali na Koustaneijevemi dvoru; le v jR-Od' tistega kine, 1 'jc biiJ v Mediola- j očeh ralu je plamtel še zmeraj tisti čuden j mama po zaslugi svoje pokroviteljice; vročični ogenj, ki- sc je Človeku za vedno fbeearioe Evzebije povzdignjeni ha Čast. vtisnil v'spomin, ako sc jc bil srečal ž | Cerarja, isiei 'je z vso vnemo oprijel voja- njim vsaj za trenutek. 'fckihJ vaj;u inle samo, Ja' se jc pod vod- 'Julijan jc čutil, da z .vsakimi 'dnem | RtvUm' voj^kavodje Severa učil vojn© u-, raste njegova moč — ne samo telesna, |tttetniasti1, aanipak jc tuidi hotel spoznati,' ampak tudi 'duševna. Prvikrat v življe-kako sc urijo prosti voj.teaki: ves dan se ja je spoznal srečo preproste ljubezni : ja $0di1 ž ujtimi’ v temiiih vojašnicah in'' preprostih ljudi. Legijonarjcm: jo v »a-Sfial vežKališčih. Učil se jo sl, o pati po zvo- ljudcan, ki mu jo je vcepila meniška vzgoja, jo delal vse. kar je bilo mogoče, da bi svojo priljubljenost utrdil, hkrati pa po.i ačnl mržrijo do Konstanci ja. Ko polno vojralo1 opremo, nato pa je zaukazal, da iu>u privedo konja. Botlcj j« stopil y najskritejši prostor1 svojega šotora, Tu se je nahajal majhen jc govoril vojakomi o' bratrancu, je do-j kip Mepkura, Irnga gibanja, uspeha iH ; ikn' trobente, st.rcljiati z tokom in zadrgo,' bežati podi težo popolne, ivijne opreme in slkakaiti čez jame. Meniško licemerstvo njegove mlaitosti jc splahnelo v, vojaški krvi Konstantinovega plemena, plemena j strrofvih fini pogumnih vojščakov. j •—O, božanskiL Jamvlik in Platon', ko! ! Ki' Ividola, ikaj je postalo fiz vajinega u-, 'čenča! — 'jo ivaflcliiknil včasih, utirajo si! i Poit'n? obraza1; potlej pa sc. je namluiznil u-j 'oitciia [Vojna iranetnosti-, tipajoč težki * Sekfenfi) ok top; j; —^ Ati P? ree, Sever, ‘da imeni, miro-l3yI)lnerri)u:, zičentm filozofov, orožje tako pristioja Imkbr kravi sedlo? j Sever n)ii (ničesar odvrnil, lo nasmeh-' JuiJ ae je lokavo: vedel je, da je vse Juli-i jan'avo tarnan,jo in vzdihovanje sama : komOdija. V resnici se je Cezar zelo vc-j Belil naglih' uspehov v vo jaški Čeliku .najbolj ugajalo, da se je ort, pravi Cezar iifi cesarjev bratranec, uril v vojašnici skupno s prostaki in da sc nii sramoval grobega vojaškega življenja. Surovi obrazi starih vojščakov so se nežno i je že izza zgodnje smehljali, videč Cezarjevo sipretnost in| skromosti. nagli napredek; ob takih’ prilikah so j iml prihajali spornimi iz lastne mladosti. Julijan sc jim je skušal približevati iri j trdi preprogi, sc raegovarjati ž njimi; poslušal je njih pripovedovanja o .nekdanjih vojnih pohodih, nasvete, kuho sc postopa s ščitom, da ne tišči jermena, ali 'kako jc treba korakati, da se na velikih pohodih ne izmučiš, Razširilo so se govorice, da je Konstanci j poslal neizkušenega mladeniča v Galijo le zato. dni bi ga barbari ubili, s črn nor bi so iznebil tokimeea. Te vesti so povečale Juli ja novo priljubljenost. Previdno, z umetnostjo, prikupiti' 6c bival njegov obraz dvoumno poteze, razodevajoče lokavo pohlevnost; povesil je oči in' sc delal, kakor 'da je žrtev. Pridobival isi je vojaška srca tudi z-nenstrašenostjo, ki mu je bila tem lažjo, ker se je smrt na bojnem' polju zdela vredna zavidanja, ako jo jc primerjal s smrtjo, ki je doletela njegovega brata in ki jo je nemara tudi njemu prihranil Konistanlcij. vesolja. Julijani je pokleknil pred kip in! vrgel na žrtvenih nekoliko zr.n dišečega kadila. Po smeri, kamor se je nagnil dim, je izkušal uganiti, ali bo dan srečen ali nesrečen; ni sc zaman ponašal s svojimi izkušnjami v preroški umetnosti. Ponoči je slišal, da je na desni strani šotora trikrat zakrahal vran — zua* men je, ki hi kazalo dobro. Hotel se jo uveni ti, da (njegovi u-Julijan j,e po načiuiiu svojega življenja J'spehi alt ueus pohi v Galiji ne zavise zgolj od človeških rok; tako je postajal od due posnemal starorimske vojskovodje; stoična modrost evniulia Mar doni ja pa ga mladosti navadila Spal je inanjo rt ego prosti vojaki, fic na postelji! temveč na »snburi«, doligi, Prvi del noči je počival, drugega je posveča! vojaškim in državnim zadevam, tret jega pa — Muzami. ' Tndi na vojnih pohodih še rti mogel, ločiti od rtajljdMih knjig. Zdaj sc jc navduševal za Marica Avrelija, potem' za Plutarha, enkrat za Svctonija, potlej za Kalona Cehzora, Po dnevu jc izkušal u»t variti to, o čemur jc pob oči razrndš-Ijoval nad knjigami. . Tistega znamenitega jutra pred! bilo bitko pri A rge n to ra tumfii je vstal o pr-j vem svatu, se ročno o.blekol in si nadoli 111 u^hJ.atelj: Konzorcij »Tabor«, . - Odgovori Kri*; Rudolf Ozi«, ~ Ti^ka; Mftribflcaka tilkar^a d, i do dno bol ji praznoveren. Ko jc zapuščal šoter, sc jc bil spod-* tuknil ob leseni hlod, iki je rabil na me-stu praga. Njegov obraz jc potemnel* Vsa znamenja so kazala sjaibo. Nntiho-ma je sklonil, da odloži bilko na prihodnji. dan. Vojska se je razvrstila. Pot skozi gozd je bila kaj težavna; na cesti so ležale visok© grmade podrtih dreves. Dan jo obetal hudo vročino. Opoldan’ so Rimljani prevalili 1© polovico poti; do barbarsko rajske, ki so jc vtaborila na lovi obali Rena, na široki puščolvni ravnici blizu mosta Argon ter m j uma, je še otVakmlvajset tisoč korakov. Vojaki So bili izmučeni. *■■ (Dalje prihodnjič.J ti