Domovina
7% IVI E K* I e f% Ul— H OIW1 E'
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND! 8, 0.. TUESDAY MORNING. DECEMBER 28, H948
LETO L. - VOL. 0.
VESTI
IZ SLOVENIJE
DRUGI KONGRES VENSKE KOMUNISTIČNE STRANKE. — Sedaj, ko teže Titu in njegovim voda z grlo, skuša truditi svoje vrste. Zato beremo zadnje mesece o mnogih kongresih komunistov v Jugoslaviji. Bil je kongres komunistične stranke za vso Jugoslavijo v Belgradu, bili pa so tudi kongresi po posameznih pokrajinah. Tako je bil kongres komunistov tudi v Ljubljani v sre-
SLO- di novembra. Imenujejo ga drugi kongres komunistične stranke Slovenije. Prvi da je bil ustanovni kongres komunistične stranke Slovenije 18. aprila 1937. Tistega leta so se namreč jugoslovanski komunisti organizirali po posameznih pokrajl nah, ker je misel federalizacije Jugoslavije zmagala tudi pri nekdanjih za čisto Jugoslovan, stvo navdušenih strankah. Tega leta je bil odpoklican dateda-(Dalle a« 3. strani)
Katoliški ekonomisti priporočajo socialne zakone
Cleveland. — Katoliški ekonomisti, ki so se sestali v St. John’s College na svoj sedmi redni letni sestanek, so razpravljali kako izboljšati življenje povprečnega človeka v Ameriki. Priporočili so zakonodajo za pospeševanje gradnje stanovanj, povišanje najnižje mezde, izboljšanje in razširjenje socialnega zavarovanja, ukinitev Taft-Hartleyevega zakona in uveljavljanje novega zakona, ki bi pravično urejeval mezdne in delovne odnose ter pospeševal najtesnejše sodelovanje med podjetniki in delavci ter nji)
IZ RAZNIH NASELBIN
DETROIT. — Dne 1. dec. je po dolgi bolezni umrl Ciril Smarda, star 65 let, v Ameriki 59' let, rojen v Leobnu na štajerskem, Tukaj zapušča ženo, 2 hčeri in sina. — Pred tednom dni je po operaciji umrl Mike Popovič, star 59 let, rojen nekje v, Srbiji. Tukaj ne zapušča sorodnikov, v starem kraju pa dva brata.
GILLLESPIE, III. _ Dne 7. dec. je naglo umrl John Rugelj. Zadnjega pol leta je bil bolehen, resno bolan od srede oktobra do konca novembra. Na delo se je vrnil 2. dec., zdaj pa
Društveno življenje Slovencev v Belgiji
Pokojni Lojze Hribar je neutrudno gojil slovensko pesem. Z njo je vedril in vzgajal srca rudarjev in tako zvesto služil Bogu in narodu. Toda njegovo telo ni bilo ustvarjeno za delo v rudniku, čutil je, da mu prah in vročina v jami hitpp rahljati šibko zdravje. Tudi prečute noči, ki jih je posvetil pevskim-vajam in pisanju not, so dodale svoje. Slutil je, da bo mlad umrl in tega ni skrival svojim prijateljem. Ta plemeniti in pošteni fant je to slutnjo zaupal tudi svojemu dekletu in ji svetoval naj ai rajši izbere drugega, s katerim bi mogla biti dalj časa srečna, češ: “Kaj bi Ti pomagalo, če bi bila z menoj srečna v začetku, pa bi po dveh, treh letih postala mlada vdovica.” Kar so prijatelji smatrali samo za šalo veselega Lojzeta, je v jeseni 1936 postala resnica. Lojze je po kratki bolezni umrl, star komaj 31 let. Z njim je legel v tujini v grob slovenski rudar, ki je znal svoje talente tako uporabiti, da je pustil globoko sled za seboj. O njegovi izredni priljubljenosti je pričal pogreb, ki se je izpremenil v pravi triumf. Noben ravnatelj največjega podjetja v Eisdenu ni imel tako veličastnega pogreba, kot ta navaden slovenski rudar. O Vseh Svetih se Slovenci vedno zbero na njegovem grobu in pomolijo za pokoj njejpve di$e. Njegov.
PRI TEJ HIŠI SO PA IMELI DOSTI MESA NA MIZI
Windsor, Ohio. — Pri Kova-chevih 30 imeli za praznike dovolj fine pečenke na mizi. En srnjak in ena sruia sta poskrbela za to. Joe Kbvaeh, ki ima svojo farmo pri Hartsgrove, O. je ustrelil na svoji zeml ji velikega srnjaka, ki je tehtal 381 funtov. Potem je pa še njegov sin podrl eno srno na očetovi farmi, ki je tehtala 203 funte/ Mlajši Kovach je imel hude skušnjave, predno je upali! po srni. Postavilo se mu jih je namreč kar šest in izbral je, seveda, najlepšo.
Nizozemska kraljica pravi visokošolci POSI-
da hoče dati Indoneziji pravično vlado
Tri pogodbe med Jugoslavijo iii Anglijo
London, Anglija. — Kakor smo že poročali so Britanci in Jugoslovani podpisali trgovsko pogodbo. Pravzaprav so bile istočasno podpisane tri pogodbe. V prvi pogodbi se je zavezala Jugoslavija, da bo plačala 4 milijone 500 tisoč dolarjev odškodnine za angleško premoženje, ki je bilo konfiscirano in na-cioaiizirano v Jugoslaviji. V drugi pogodbi sta ijižai/sklcnili trgovski sporazum, da bosta do septembra 1949 izmenjali za 30 milijonov dolarjev blaga v medsebojni trgovini. V tretji pogodbi sta se državi dogovorili kako bo3ta postopali glede posestev in premoženja, ki. ga imajo bodisi
Amsterdam, Nizozemska. — Nizozemska kraljica Julijana je v svoji božični poslanici povdar-jala, da bo vojaška akcija, ki je v teku v Indoneziji, privedla deželo k miru in demokratični vladi. Obljubila je, da bodo Nize-zemske oblasti jamčile vsem Indonezijcem štiri osnovne svoboščine : svobodo vere in prepričanja, svobodo zborovanja in združevanja, varnost in rešitev od pomanjkanj.
Med tem je nizozemska vojska brez ozira na sklep Zveze Narodov dalje osvajala Indonezijo in preganjala upornike. Nizozemski diplomati so zadovoljni, da je Zveza Narodov s svojim sklepom samo priporočila, da se takoj ustavijo vojne operacije, ni pa tega strogo ukazala. Nizozemska vlada bo poslala svoj odgovor Zvezi Narodov.
Tel-Aviv, Palestina. — Judovske čete vztrajno in uspešno nadaljujejo boje proti egipčanski vojski v južnem delu Palestine in zlasti v pokrajini Negev, Judovsko vojaško poveljstvo oči-vidno hoče čimprej potisniti vse egiptovske vojne sile na mejo Egipta samega. Komisija Zveze
; tega priporočajo izboljšanje
in razširjenje delavskega ministrstva v federalni vladi.
Dopolnitev zakona o naselitvi beguncev
Washington. — Novi kongres in federalna vlada pripravljata izboljšanje zakona o naselitvi beguncev. Zakon naj bi obsegal vsa izboljšanja, o katerih je že govoril predsednik Truman. Novi zakon bo odpravil mnoge omejitve in nepotrebne formalnosti, ki ovirajo uspešno izbiro in transportiranje beguncev. Povišal bo število beguncev, ki se morejo naseliti v Združenih državah na 400 tisoč oseb.
Komunistični štrajk v Italiji ni uspel
Rim, Italija. — Generalna
stavka državnih uslužbencev, ki so jo naročili komunisti, je"sa-
doma od št. Ruperta, Dolenjsko. Tukaj zapušča ženo in dve hčeri — ena poročena, druga je bolničarka.
ABERDEEN, Wash. — Dne 7. dec. je umrla Mary Klopčič, rojena Hribar,-stara 65 let, doma iz Krašnje, Gorenjsko, v Ameriki od 1912. Tukaj zapušča moža, dva sina, tri hčere in, osem vnukov.
Oboroževanje zapadne Nemčije ni v načrtu
mo deloma uspela. Vlada je dala policijsko zaščito tistim, ki so hoteli delati. Tisoči so stavko bojkotirali in delali, železnici so v srednji Italiji delale skoro normalno. Isto tako so poslava- bili zadnji, ki bi mislili na oble pošte telegrafi in telefoni orožitev Nemčije, ki bi bila v
Berlin. — Angleški vojaški governer je označil vse vesti, da hočeta Amerika in Anglija zopet vojaško organizirati zapadno Nemčijo in jo oborožiti, so popolnoma neutemeljene. “Zadnjih nekaj desetletij smo se Evropejci morali neprestano vojskovati na! mesto da bi delali. Začetki teh vojska so bili v Nemčiji. Gotovo si tistih časov nihče več ne želij” je dejal. “Bodočnost Nemčije je v miru ne v vojni. Zapadni zavezniki bi
vsaj v omejenem obsegu. Ni bilo javnih nemirov.
Tri lift dan
sedanjih razmerah brezmiselna. Ni težko, uganiti odkod prihajajo te vesti.”
-o-
Možje, nikdar in nikoli ne podcenjujte okusa ali presoje svoje žene. Pomislite prej, koga si je izbrala za moža.
Pravijo, da je bil Tito že povsod po Slovenskem, samo v Maribor ga ne spravijo po nobeni viži. .Ne in ne! Dolgo niso vedeli, zakaj. Nazadnje se je pa ljudem le posvetilo. Na mestno klavnico so namreč obesili velik1 napis z besedami: Mi hočemo Tita!
• * * *
V župnišču zapoje telefonski zvonec. Nek glas vpraša: “Prosim, kdaj bo polnočnica?”
tudi “Zvonovi,” ki jo je sam uglasbil, če hočete Slovence v Limburgu navdušiti za skupnost, jih morate spomniti na Hribarja.
Pri Hribarju sem se malo dalj zadržal, ker je prav, da o tem izrednem slovenskem fantu, rudarju in pevovodji v tujini izvedo nekaj trdi ostali naši rojaki. Nam vsem izseljencem in beguncem je lep zgled, kako bi morali tudi mi žrtvovati svojo komodnost in uporabiti vse svoje sposobnosti, da svojim so rojakom pripravimo košček domovine v tujini. Hribarjev zgled tudi dokazuje kaj more doseči preprofeti delavec z močno voljo, čistimi nameni in veliko podjetnostjo. ,
Poleg pevskega društva “Zvon” so imeli tu Slovenci še "Podporno društvo” in “Društvo sv. Barbare.” To zadnje je imelo versko-kulturni in socijal-ni program. Napravilo si je tudi lepo knjižnico. Vodilni možje v tem društvu so bili Franc Kovačič in Anton .Globevnik oba iz Škocjana pri Mokronogu, Anton Skok , iz Rogaške Slatine, Davorin Bračko iz Brežic ter Franc Petelin iz Sevnice.
Vse društveno delo je preki-
Komunisti proglašajo kitajske “vojne zločince”
Nanking, Kitajska. — Komunistični radio je objavil -seznam oseb, ki jih smatrajo kitajski komunisti za vojne zločince. Prvi na listi je general Chiang Kaishek, njegova žena, potem pride sedanji predsednik vlade Sun Fo in skoro vsi vrhovni vojaški in politični uradniki sedanje nekomunistične Kitajske. S tem so komunisti prekrižali načrte za pogajanja za sporazum med narodno kitajsko vlado in komunističnim poveljstvom. Pokazali so, da hočejo za vsako ceno sami postati absolutni gospodarji vse Kitajske.
iriiji, ki pa ni vpoštevano v prvi pogodbi.
Sumner Welles obležal v snegu in skoro zmrznil
Washington. Bivši tajnik in eden najožjih sodelavcev pokoj nega Roosevelta, Sumner Welles je dobil nenaden srčni napad ponoči ko je šel na sprehod po snegu preko polja. Zjutraj ga je našel deček sosedovega farmerja ležati v snegu. Mož je bil na videz že zmrznjen. Vendar so ugotovili, da je bila zmrznjena samo obleka, mož sam pa je bil še živ. Odpeljali so ga hitro v bolnico in zdravniška poročila pravijo, da je še mogoče, da bo okreval. Sumner Welles je imel že več lažjih napadov in je zadnji čas zelo mnogo trpel radi nespečnosti. Zato je ponoči pogosto vstajal in šel na izpre-hod. Posebno je bil pobit zadnji čas vsled smrti svojega bivšega sodelavca Mr. Duggana.
vladni govorniki pa objavljajo, da je judovska vlada še vedno pripravlj|ena razgovarjati o miru, ni pa mogla pustiti dežele v sedanjem neodločnem stanju.
Ostre odredbe proti nizozemskemu prometu
London. — USA je ukinila pomoč po Marshallovem načrtu za nizozemsko Indijo, Indija in Pakistan sta prepove-T.ila vojna. Po vojni so obnovi- dali vstop vseh nizozemskih
li društvo sv. Barbare ki ima sedaj vse kar so poprej delala vsa slovenska društva. Pevski zbor, ki ga vodi sedaj najboljši prijatelj in sodelavec pok. Hribarja, g. Štefan Rogelj, spet v polni meri zopet vrši svoje poslan-
zrakoplovov na njuno ozemlje. Isto je napravil Ceylon, ki je prepovedal tudi pristajanje nizozemskih ladij v ceylonskih lukah. Med delavci in njihovimi organizacijami je propaganda naj vse bojkotira nino
stvo. Tudi tujci dobro vedo, da zemske transporte in blago, je pri slovenski sv. maši najlepše petje. — F. ž.
Sv. Stolica protestira proti aretaciji kardinala
Vatikan. — Sv. Stolica je slovesno protestirala proti aretaciji kardinala Jožefa Mindszen-ty in razglašeno je, da so vse osebe, ki so kakorkoli v zvezi s tem dejanjem, izključene iz katoliške Cerkve.
Ne odlašajte!
Nabavite si
BESEDNJAK DR. KERNA dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v na-ii upravi. Pošljemo tudi po pošti, že pošljete $5.Z5 v ameriških dolarjih. Ameriška Domovine 6117 St Clair Ara. Cleveland 3, O.
U.S. A.
Judje hočejo potisniti Egipčane iz cele Palestine
LJAJO POZDRAVE
Madrid, Španija. — Odbor Zveze slovenskih katoliških vi30-košolcev želi v imenu članstva v Španiji, Italiji, Belgiji, Kanadi in Argentini, uredniškemu štabu Ameriške Domovine vsem či-tateljem lista ter vsem slovenskim rojakom v Zed. državah in Kanadi srečne božične praznike in božjega blagoslova polno novo leto!
Bernik Jože, predsednik, Calle Andres Mellado 78/50 Madrid, Španija.
Darovi za begunce
Za slovenske begunce so bili izročeni v našem uradu sledeči darovi:
Naslednja društva so darovala: Srca Marije $17, podružnica št. 25 SŽZ $10, Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ $10, Napredni Slovenci št. 5 SDZ $10, Valentin Vodnik št. 36 SDZ $6, podružnica št. 21 SŽZ $5.
Posamezniki so darovali: Carl Vintar, 5704 Bonna Ave., $20; Mrs. M. Trambush in hčere, Hazel Park, Mich., $10; Mrs. Frances Garbor, Barberton, O., $10.
Po $5: Matt Penko, 1338 E. 81 St.; neimenovana, Mr. in
Razne drobne novice iz
Clevelanda in te
okolice
1,800 mašinistov v stavki—
Pri Warner and Swasey Co. je začelo stavkati 1,800 članov mednarodnega združenja mašinistov. To je prva stavka pri tem podjetju po 33. letih. Unija je zahtevala 19c povišanja na uro, kasneje ipa znižala svojo 'zahtevo na ilOc in zahtevala plačane praznike. Pogajanja so se prekinila zadnji četrtek. Podjetje je pomudilo 5 do 15c povišanja na uro, pa je hotelo ukiniti 5% povišanje, ki so ga došlej imeli uslužbenci po vsakih 5 let službe.
Znižanje dobave plina—
Vsled ostrega mraza je v, clevelandski okolici East Ohio Gaa Co. napovedala, da mora za 25 odstotkov znižati dobavo plina za industrijske potrebe, da bi ga imela dovolj za zasebna stanovanja in za trgovino.
Nove uradnice__
Podružnica št. 47 Slovenske ženske zveze je izvolila za prihodnje leto sledeči odbor: Predsednica Teresa Bizjak, podpredsednica Antonija Dolinar, tajnica in zapisnikarica Helen Tomažič, 8804 Vineyard Ave., tel. VU 3-6417, blagajničarka Jennie Pugelj, nadzornice : Agnes Žagar, Agnes Rus in


Anton in Frances Ošaben, Barberton, O.; neimenovana po Rev. Francis Baraga.
Po $2: Louis Lustic, 1305 E. 133 St. ;VJoe Gffak, 5801 Dib-
Rusi aretirali 6 ameri-kantkih vojakov
ble Ave.; Joan Simončič, 6404 Carl Ave.
Frankfurt, Nemčija. — 6 Amerikancev je aretirala ruska policija na meji med ameriško in sovjetsko cono Nemčije. Aretacija se je izvršila potem ko so padli z obeh 3trani nekateri streli.
Po $1: Mrs. Mary Mišmaš in Frank Lach (West Park). Peter Dualiza iz Indianapolis, Ind.
Iskrena zahvala vsem skupaj ter apeliramo še na druga dobra srca, da bi darovali po svojih močeh za slovenske reveže.
Razne najnovejse svetovne vesti
NEW DELHI, INDIJA. — Indija hoče organizirati narode južno-vzhodne Azije, da bi nastopili enotno proti vsakemu vmešavanju neazijskih sil v zadeve azijskih narodov. Hoče vstvariti azijski blok narodov pod svojim vodstvom in z geslom: “Azija Azijcem.” New Delhi je postalo mesto vseazijskega gibanja, ki je zelo živahno zlasti sedaj, ko indonezijski nacionalisti prosijo pomoči pri vseh sosednih narodih proti nizozemski vojni operaciji. Za enkrat Indija sama Indonezijcem ne more pomagati, ker nima mornarice, vendar 'bo to gibanje verjetno imelo še zelo močne in dolgotrajne poslediee. Indija in Pakistan se že pogajata za skupen nastop proti vsakemu vmešavanju v azijske zadeve.
* * *
WASHINGTON. — USA so sedaj formalno predlagale naj se 7. februarja sestanejo zastopniki zunanjih ministrov in začno razgovore o mirovni pogodbi za Avstrijo. Kot smo že poročali, so že poprej vse štiri velesile pristale na to, da se pogajanja obnove. Londonska vlada je že javila, da je pripravljena na konferenco dne 7. februarja. Avstrijski predsednik vlade je izjavil, da je vest in upanje, da se bo zaključila mirovna pogodba za Avstrijo, najboljša novica, ki jo je mogel dobiti avstrijski narod za letošnji Božič.
TOKIO, JAPONSKA. — Nizozemska vlada je odobrila trgovsko pogodbo z Japonsko. V smislu te pogodbe bosta obe državi dobavili druga drugi vrednost blaga za 90 milijonov dolarjev.
BUDAPEST, MADŽARSKA. — Madžarska komunistična vlada je dala zapreti najvišjega rimsko-katoliškega cerkvenega dostojanstvenika kardinala Jožefa Mindszenty. Komunistične objave po radiu razglašajo da je kardinal obtožen veleizdaje, da je poskušal zrušiti vlado in režim, da je vohunil v korist tujih sil in da je uporabljal tuj denar nezakonito.
Kardinal je bil že dolgo v boju z madžarsko komunistično vlado. Nasprotoval je vladnim odredbam, ki so konfiscirale katoliške šole, preprečile pouk veronauka v šolah in katoliško vzgojo. že pred tem je bil aretiran kardinalov tajnik Lajoš Zachar'je policija pobirala ranjence in več drugih osebnosti, ki so bili kardinalovi najožji sodelavci. Jpo ulicah.
vsako z. sobmo v 7:30 zvečer pri Bizjakovih na 8601 Vineyard Ave.
Nov naslov—
Jerry Lukane naznanja, da se je preselil |zi 13545 Othello Ave. na 19307 Cherokee Ave., tel. KE 8509.
Četrta obletnica—
V	četrtek cib pol sedmih bo darovana v cerkvi siv. Vida maša za pok. vojaka Michaela Dimc v spomin 4. obletnice njegove smrti.
Za 7-dnevnico—
V	sredo 'ob 9. bo darovana v cericvi sv. Vida maša za pok. Joseph Furlana oib priliki 7-dnevnice njegove smrti.
K
NOVI GROBOVI
Mary Hodnik
Po dolgi bolezni je umrla Mary Hodnik, po domače Ble-karjeva na 1203 Addison Rd, Bila je 67 let stara, rojena v Dobu pri Domžalah, odkoder je prišita v Ameriko ipred 40 leti. Zapušča soproga Johna, sina John in Louis in tri vnuke. Bila je članica St. Clair Grove WOW, dr. 'Napredne Slovenke in d'r. Svobodomiselne Slovenke. Pogreb bo v četrtek ob 2. popoldne iz Zakrajškovega'pogrebnega zavoda na (pokopališče Highland Park.
o------
Zmešnjava in upor v Shanghai
Shanghai, Kitajska. — Ubogi ljudje in špekulanti so skušali zdanje dni izmenjati denar in ga zamenjati za zlato, da bi imeli vsaj neko vrednost v bodočih hudih dneh, ki jih pričakujejo. Velika množica se je nabrala pred bankami in prekupci zlata. Ker je . posel šel prepočasi, je nastal nemir in upor. Bilo je več mrtvih in težko ranjopih. Polciija je bila brez moči. Nemiri po mestu so trajali ves dan in še zvečer
\
Hlinil.
lift!--***• HiC-ftJSMm
OMOVIM
(JAMES DEBEVEC, Editor)	, ,
tin flt Clair At«.	HEndanon MU	Cltrdrni E OWt
PublUhed daily except Saturday«, Sande?« end HoMeye__
NAROČNINA
Za. Zed. države 18.50 na leto; za pol leta <5.00; za četrt leta <8.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav <10.00 na leto. Za pol leta <6, za 8 mesece <3.50.	______
m ftirtAAMi gun	
i 2	3 4
S i 7 1 *	M U
imaa M V M 29 »
24
M
SUBSCRIPTION RATES United State* <8.50 per year; <5 tor < months; <8 for S months.
Canada end ell other countries outside Unitod States <10 per year. <8 for 8 months, <8.50 for 3 months.
Entered aa second-claae metier January 8th. 1908, at the Poet Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 117».	______________________
No. 254 Tues., Dec. 28, 1948
Gospodarsko in politično združenje Evrope
Ob koncu leta v Ameriki niso kaj prida zadovoljni z napredkom stvari v Evropi. Amerika je v minulem letu delala za splošno zedinjevanje evropskih narodov pred železno zaveso. Hotela je, da evropski narodi razumejo veliko nevarnost, ki jim preti od vzhoda, da spoznajo, da razdeljeni ne bodo mogli živeti niti v miru, kaj šele v slučaju kake vojne nevarnosti.
Amerika je svetovala zedinjenje. Ni pa hotela, da ona določa pota in sredstva. Prepustila je evropskim državam, da podrede svoje posebne poglede skupni nujnosti in same odrede način kako da bodo prišle do združenja svojih gospodarskih in političnih moči.
Povsod v Evropi je bila misel sama sprejeta. Vsi državniki so jo ponovno imenovali kot edino rešitev. Sestali so se in razpravljali. Preko tega pa niso prišli z edino izjemo Belgije, Nizozemske, in Luxenburga, ki so napravile vsaj carinsko zvezo. Vatikan je ponovno povedal, da je združitev Evrope rešilna misel za krščanske narode ne le v Evropi, tudi za krščanstvo vsega sveta. Pa so vendar uspehi slabotni. Nikjer niso te ideje prenesli v narodne množice, nikjer niso sestavljali političnih programov in del s tem končnim cilje,m.
Evropejci sodijo, da so Amerikanci nepočakani. Sodijo, da je Evropa pregloboko v svoji preteklosti, preveč navezana na svoj način urejevanja narodnih in državnih stvari, da bi mogla kar preko noči uvesti dalekosežne reforme za katere bi morale vse države žrtvovati velik del svojih pre-rogativ in vsak narod del svojih dosedanjih svoboščin in samostojnosti. Amerika sodi, da so ti ugovpri smo dokaz,
■ tfa Evrapajci ne razumejo dafekosežnosti sprememb v svetu po drugi svetovni vojni, da se dajo voditi po škodljivih pokrajinskih in narodnostnih ozirih in da bo Evropa to svojo • sebičnost še drago plačala.
Na gospodarskem polju je mogla Apierika še največ vplivati, ker narodi Evrope ne morejo na noge brez ameriške pomoči. Pa tudi tu je morala v mnogo čem popustiti, ker so Evropejci trdili, da ne morejo misliti in delati kot Amerikanci, da hočejo Evropejci ostati. Velika Britanija, ki je najmočnejša med evropskimi silami in zatp še vedno odlična, je sama v precepu. Rada bi uživala vse dobrote, ki jih nudi združena Evropa, rada bi pa tudi obdržala vse prednosti. ki jih uživajo britski otoki, ker je tam sedež še vedno svetovnega imperija. Zato so Britanci ovirali vsako spremembo resničnega dnevnega življenja in zagovarjali počasen postopek. Skušali so dobiti druge Evropejce k skupnim razpravljanjem o gospodarskih načrtih, k izmenjavanju gospodarskih in političnih informacij, k medsebojnem razpo-rejevanju finančnih in produkcijskih sredstev, niso pa nikjer hbteli, da bi se osnovale skupne ustanove s kakršnokoli izvršilno močjo. Oni sodijo, da naj združenje raste iz skupnega kritja gospodarskih potreb življenja, ki naj se razvija in širi. Zato so propagirali mednarodne gospodarske načrte, postopno povečanje skupne informacijske službe, skupno določanje o gradnji novih industrij, skupno določanje novih trgovinskih sredstev in zvez in slično. Istočasno so nastopali pa proti vsaki učinkovitejši odredbi, kakor odpravljanje carinskih mej, odpravljanje kvot, organiziranje skupne nadzorne službe v trgovskem in osebnem prometu. Trdijo, da se vse te odredbe morejo izpeljati le če države pristanejo poprej na politično zedinjenje, če odpravijo svoje dosedanje suverenosti in prenehajo biti to kar so — dosedanje evropske države. K temu pa zopet nihče ni hotel pristati in ponovno se je slišala sodba, da je taka držav-no-politična evropska unija utopija, ki še dolgo ne bo praktično prišla v poštev.
Pod pritiskom evropskega Marshallovega obnovitvenega načrta je sicer zpadna Evropa morala pristati na neke gospodarske skupne odredbe, ker bi sicer nihče ne dobil pomoči. Toda Amerika bi rada videla, da Evropci prav na tem primeru uvidijo nujnost skupnosti v svojem lastnem gospodarjenju in da zanj ustanove trajna skupna pravila in organizacije, ki bodo jamčile, da skupnost ostane. Amerika hoče da Evropejci uvidijo da nobena težava ne sme biti nepremostljiva, nobena žrtev poedinih dosedanjih gospodarskih edinic pretežka, če je treba uveljaviti skupnost radi skupnega končnega uspeha.
Kakor stvari doslej stoje, bi se moglo zgoditi, da bo Evropa razpadla zopet v svoje male; med seboj si nasprotujoče dele in dlačice, kakor hitro bo potekla doba Marshallovega načrta in bo usahnila ameriška pomoč. Amerika pa je prepričana, da bi v tem slučaju uspeh in namen obnovitvenega dela ne bil dosežen in Evropa bi zopet postala plen raznih invazij in okupacij.
Evropejci, ki pravijo da poznajo svoje narode ,ip njihove voditelje, včasih na vsa usta povedo, da se bo Evropa spametovala in združila šele. kadar jo bo k temu prisilil zopet nek nov diktator, ki bo brez vprašanja združil vojaško
organizacijo razcepljenih držav in politično vsilil svojo voljo. Le redki upajo, da bo počasi Evropa tudi svobodno prišla k potrebnemu združenju in še med temi mnogi povdar-jajo, da zato ne bo imela dovolj časa.
V Ameriki se povdarja, da bo morala kmalu ona sama odolčiti ali se bo zadovoljila z dosedanjim “sodelovanjem,” nagovarjanjem in pomaganjem ali pa bo morala poprijeti za bolj odločna sredstva, da zasigura uspeh svojega prizadevanja in investicij v evropski obnovitveni program.
Zdravljenje Evrope bi moglo biti počasneje, če ne bi na vzhodu bilo nevarnosti, da vsak čas Evropa mora zastaviti svoje moči za skupno obrambo in rešitev. Ta nevarnost pa je tem večja, čim bolj je Evropa v svojem zedinjevanju počasna. Izgubljanje časa bo lahko usodno. Položaj na daljnem vzhodu bo zahteval vso pozornost in veliko in vedno več sredstev. Evropa bo k skupnim naporom za rešitev morala prispevati vsaj s tem, da se sama uredi in pripravi. Leto 1949 bo v tem oziru zanjo zelo odločilno.
ZVEZA SLOVENSKIH DRUŠTEV NAJSVETEJSE6A IMENA
Ustanovljena 30. maja
1938
Clevelandu,
“VSAK KATOLIŠKI MOŽ NAJ BI BIL CLAN DR. NAJSV. IMENA"
Častni duhovni vodja: RT. REV. J. J. OMAN, 3547 E. 80 St. Duhovni vodja: REV. VICTOR TOMC, 6019 Glass Ave. častni predsednik: ANTON GRDINA, 1053 E. 62 St.
Predsednik: MATT F. INTIHAR, 21491 Naumann Ave.
I.	podpredsednik: JACOB RESNIK, 3599 E. 81 St.
II.	podpredsednik: JOHN STOPAR, 245—15 St., Barberton, O. Tajnik: FRANK A. HOCHEVAR, 21241 Miller Ave.
Blaaajnik: LAWRENCE BANDI, 6727 Edna Ave.
Zapisnikar: ANTON MELJAC, 7820 Union Ave.
I.	nadzornik: LAWRENCE PAVŠEK, 1190 E. 147 St.
II.	nadzornik: MICHAEL KOLAR, 1160 E. 71 St.
III nadzornik: MICHAEL ANZLIN, 712 E. 156 St.
Reditelj: FRANK SNYDER, 3529 E. 81 St.
Seje se vrtijo vsako četrto nedeljo v mesecih: januarja, aprila, julija in oktobra. Zveza deluje edino za dobrodelne namene in za uspeh katoliške vere.
Imena
Možje in mladeniči, pristopite v lokalno društvo Najsvetejšega na v vaši župniji ter boste postali obenem tudi člani Zveze.
l6H4il»6»4Hlili»»»4»» t»M»»»»6i*»ii»H»»llfflll»6!»»
BESEDA IZ NARODA
»|i||illlllHIIMIIIW»ni|i|IH>MllllimHtH»W
Slovenske^ _
falskega taborila

Zaragoza, Španija. — Študij nas je odtrgal od ostalih skupin .slovenskih beguncev. Zato smo prišle letos meseca marca v Španijo. Tukaj smo našle dobre ljudi, ki nam ipomagajo, da lahko v miru študiramo. O.b knjigah nam je hitro minil čas. Vsakdanje delo nas je nekoliko oddaljilo od splošnih slovenskih problemov. Zelo smo vesele, ker dobivamo v zadnjem času “Ameriško Domovino”, za katero Vam prisrčna havla. Tako izvemo, kaj se godi po svetu in 'kod hodijo ter kako se imajo Slovenci doma in v tujini.
Majhen slovenski otoček smo v tujem svetu, podoben drugim številnim, ki nastajajo v Združenih državah, v Kanadi, v Argentini in drugod. Z vsemi našimi ljudmi nas veže vera in zaupanje v Boga ter ljubezen do domače zemlje.
Letos bomo prvič obhajale božič čisto same. Zato bi rade -povedale vsem Slovencem, ki bodo prav tako osamljeni in daleč od doma prižigali lučko ob jaslicah, da se jih bomo spomnile pri polnočnici. Tam bomo prosile novorojenega Kralja, da napolni nisem duše J}Iirom, ki so ga oznanjali an-
ženinih, naj omenimo še, kako smo se v taborišču možili in ženili. V mesecu juliju in avgustu smo imeli nič manj kakor 12 parov, -ki si je pred oltarjem in državnim uradnikom na Standesamtu obljubilo zvestobo do groba. Ko pišemo to poročil-ce, se spominjamo, kako veselo je' bilo ženitovanje. Peli smo, da so se kar barake tresle. Jaz pa nisem pel, ker zraven nisem bili Pa vseeno vem, da so se vzeli: Vinko Bokalič, kmet iz Pristave pri Mengšu in Pavla Iglič, šivilja, Prevoje, župnija Brdo; Šifrer Franc, nameščenec iz Stražišča, župnija Šmartno pri Kranju in Šuštaršič Antonija, šivilja iz Ljubljane; Sveder Pavel, telovadni učitelj, in Šifrer Antonija, Stražišče; Draksler Franc iz Praš pri Moravčah in Marija Franko, delavka iz Brusnic pri Novem mestu; Biota Ignac, glasbenik, iz Jarš pri Ljubljani in Platiša Ivana, učiteljica iz Pungarta pri Sori; Virant Franc, kmet iz Velikih Lašč in Knavs Marija iz Retja pri Loškem potoku; Grošelj Mihael, kmet iz Kostanj — Šmartno pri Tuhinju in Marija Grilc iz Andergasa pri Velesovem; Šurman Božidar, godbenik, Ljubljana in Dermastija Vera, šivilja iz Dravelj pri Ljubljani; Dermastija Franc, ključavničar iz Dravelj pri Ljubljani in Angela Us, pletilja iz Male Lesni pri Lukovici; Štremfelj Ludvik, elektrikar iz Bračen pri Škofji Loki in Dermastija Marija iz Dravelj pri Ljubljani; Mestnik Jože elektrikar iz Št. Vida pri Stični in IMarn Marija, pletilja iz Zaloga pri D. M. v Polju; Kokalj Janez, kmet, Javorje nad Škofjo Loko in Osredkar Frančiška, posestnika hči iz črnega vrha nad Škofjo Loko.
Taboriščne grVde in še kaj Letos je bilo v -našem taborišču zelo prij azno okrog barak, vse je bilo v zelenju. Vrtne grede so smeh Ijudje sami (ftdelati. Da pviiir
so,živobarvnega cvetja, salate, rdeči paradižniki se vam povsod ponujajo, fižol je zaradi o-bilice dežja bujno obrodil. Lani je bilo vse taborišče en sam od gosenic požrt zelnik, letos pa je bujen vrt. Božja travica tako lepo uspeva, da zgledajo nekatere gredo kot palmovi gaji. Med lepim zelenjem pa se pno brezštevilne plenice. No, ja, kaj se muzate! Plenice, iz a-meriških “gift” Žakljev narejene ali pa iz dosluženih srajc in podobnih “rekvizitov.” Saj je v taborišču za teto štorkljo bilo in je še vedno dosti posla. Precej ljubkih paglavcev je nanosila doslej. Ne bo nas še konec. Pa sm0 slišali, da se je pri vas tam zunaj ponekod tudi štorklja zmotila. Nerodna reč, takale pomota!
Tudi smrt se golaša
Včasih pa tudi malo ipožaiu-jemo in pojokamo. V teku enega meseca je smrt kar dvakrat udrla v naše taborišče in upihnila luč življenja: RŽEN JGŽE-tUi iz Trnja, obč. Stara Loka. Roj. je bik 10. jan. 1915., pismonoša. Zdravil se je točno leto dni v naši TBC bolnici in
Ljudje, to se pravi Amerikanci, so neumni, Iki v tak dremj postavijo svojo železniško postajo. Tako sva ugotovila z Vrhničanom, ko so -nais. na žika-ški postaji izbrcali iz vlaka. Nikoli ne bomo živi prišli iz tega drenja! Nekdo je moral našim kazati pot, ker vrsta je hitela, kakor čebele za matico, kdo ve kam. Midva z Vrhničanom pa za njimi. Pia ko bi mogel človek stopiti, kakor se stopi! Pa sem rinil zdaj iz te, zdaj iz one gruče ljudi, sredi katere sem se nenadoma znašel. Večkrat je že prišlo tako daleč, da nisem mogel kovčega izpuliti izmed človeških teles. Odrinil sem in pehal °d sebe včasih s hrbtom, včasih z rameni. Ljudje so nekaj vpili, ipa jih -nisem utegnil vprašati, kaj bi radi.
“Mene se drži!” sem vpil Vrhničanu, ki je pritiskal za menoj, ‘čda se ne boš izgubil. “Če bo tak drenj na sodni dan, se nas Bog usmili. Samo to glej, da te ljudje ne dobe podse, kajti nikoli več ne bi vstal. Le kar se vsakemu tako -mudi!"
barakah, ki jih ravno sedaj gradijo. Barake so prvovrstne in se bodo dijaki v njih prijetno počutili. Zaradi emigracije v Brazilijo, v Kanado in Argentino se bo število dijakov kar precej zmanjšalo, a jih bo še vedno -precej nad sto. Upamo, da bo šola v kratkem pod streho in da bo pouk potem nemoteno potekal. Tudi s profesorji letos ne bo zadrege.
Transport za Argentino
Nas, v Spittalskem taborišču se vedno bolj prijemlje “reise-fiber.” Kakor strela z jasne(-ga je bila med nas udarila novica: še v teku meseca septembra odide iz Spittala prvi transport Slovencev v Argentino in sicer 200 ljudi. Priprave so že v polnem teku. Določene so -bile osebe za transport, po večini večje družine, zdravniški pregled-^ so se vršili, 13. septembra pride argentinski konzul vidirat potne liste in zadeva bo urejena. Ta novica je med ljudmi zelo ugodno odjek-onila.
V	Brazilijo so odpotovali
V	nedeljo 5. sept. je odšel od tukaj prvi transport v Brazilijo. Vsega skupaj 78 ljudi, med njimi 43 Slovencev. Ker bodo rojake v tujini zanimala imena, jih tukaj navedemo: Dolenc Anton s 7 člani družine iz Kamne Gorice na Gorenjskem;
Lombar Katarina s 2 članoma družine iz Kamne Gorice na Gorenjskem; Hribljan Anton s 4; dmrl 17. avg. 1948. Pokopan je člani družine iz Velikih Lašč - v Spittalu ; DRAKSLER JOŽE-na Dolenjskem; Zakrajšek Jo- tu izZbilja, župnija Smlednik, že iz Podstrmeca; Mestnik Jo-1 Roj. 13. mar. 1878. v Prašah,
župnij^ Šmartno pri Kranju, umrl je v bolnici v Beljaku 21.
že iz Št. Vida pri Stični z ženo Marijo, roj. Marn iz Zaloga
gslli na Betlehemskih polja-V'D. M. v Polju; Mirt Stanko avg.'1948. Pokopan na spital-nah.	j in Mirko iz Ljubljane; Omejc skem pokopališču.
Za nc-vo leto želimo vsem gre- Uan s 3 člani družine iz Kovo-	Šole so oživele
če in uspeha pri vsakdanjemrJ’a pri Tržiču; Regali Ivan s 4 V šolskih barakah postaja zo-delu!	člani družine iz Kamnika; Ro- pet živahno. Dva meseca glav-
Lepo pozdravljamo slovenske ^ Franc s 6 člani družine iz nih šolskih počitnic sta minila.
visokošolke v Španiji.
Ivanka Velikonja, Janja Žužek, Zaragoza, Calvo Sotelo 3-60,
Spain
Prikrnice št. 23, pri Moravčah; V ljudski šoli in v gimnaziji je Tirbič Frančiška in Ivanka iz j vpsovanje učencev.
Moravč; Sekne Janko s 3 člani Pravi ‘živžav je v ljudski šoli. diužine iz Vogelj, Šenčur pri ‘Vpisanih je nad 300 otrok, pre-Kranj-u.	vladujejo dečki, katerih je 166.
Ampak dva krepka Kranjca
ne dasta kar tako odnesti! Ako naju jd zajel plaz ljudi, ki so silili v -drugo smer in je kazalo, da bova omagala in šla z njimi, sva krepko pritisnila in plaz se je razdelil ter naju pustil naprej. Malo dva bila živa, ko sva končno prišla iz gnječe in se pridružila naši ekspediciji, 'ki je čakala v kotu prostranega kolodvora. Mojem-u Vrhničanu je naš vodnik na nekakšno vižo dopovedal, da se tukaj naša pota križajo in da bo stopil na ta in ta vlak, ki ga bo odpeljal v Waukegan. Mi drugi bomo sedli -pa na drug vlak, ki nas bo odpeljal proti severu, v Dul-uth in od tam zopet nazaj jv Kanado.
“Na, ta je pa lepa,” sem godrnjal, ko sem se pripravljal, da se poslovim od Vrhničana. “Najprej so nas privlekli sem v Ameriko, zdaj nas mislijo odpeljati pa zopet nazaj v Kanado. Vrag jih moti, kali, da se vozimo po takih ovinkih. Kaj se ve, če -se nismo nalašč pripeljali sem'do Čikage, samo da smo -spremili tebe. No, pa če 9mo že tako (blizu, bi te lahko spremili še do Waukegana, ali do ameriške Vrhnike, kakor sem Slišal, da pravijo tistemu kraju. Torej, če ne gre drugače, pa zdrav ostani in dobro se drži v Ameriki. Ne pozabi, da si z Vrhnike doma in vedno se potegni za n-jeno čast in slavo. Kadar ti bo šlo 'kaj narobe, pa za-ukaj in reci, da kranjska kri ne fall. Boš videl, d
odpeljati
Za konec pa še zanimivo storijo. V nedeljo 15. avgusta so partizani nameravali ugrabiti Ivkota Kepica iz Cerkelj pri Kranju. Po nekem Avstrijcu, ki ga seveda Kepic ni poznal, mu je neki neznan človek iz Beljaka poslal obvestilo, da ima zanj vanžo pismo od očeta in da mora osebno priti ponj, ker bo pri njem lahko oddal tudi odgovor za očeta. Kepic ga je obvestil, da bo prišel in povedal tudi, kdaj. Tako je Kepic 15. 8. res odšel v Beljak in se zglasil pri tem človeku, ki mu je pismo izročil, a tudi zahteval, da mera odgovor takoj napisati in mu ga izročiti, češ da kurir čaka. Speljal ga je v neko samotno ulico, kjer je Čakal — avto. Ko je šofer oba prišleca zapazil, je odprl vrata voza, sam skopil za volan jn pognal motor. Kepicu se je začelo svitati. Odprl je pismo, bral, in spoznal, da ga ni napisal oče, ampak da je vse skupaj namirna prevara. Kepic se je tik pri vozu s silo otresel spremljevalca in ušel.
------o------
Nič ne pomaga
Orožnik ustavi ponočnega voznika na cesti in zarenfači nad njim': “Tristft medvedov! Ali ne veste, da morate-ttoeti ponoči svetilko na vozu,”
Voznik: “Vse to dobro vem, ampak vse skupaj nič ne pomaga, ker moja kobila je itak slepa in je vseeno, če ji svetim ali ne.”
— Amerikanci bilijonov funtov maščob in olja na leto in sicer: 67 odst. v hrani, 20 odst. za milo in 8 odst. za razne barve in varniše.
Plevel in rože
-Stari upokojenec Jaka je ravno nekaj plel na svojem vrtičku, pa pride mimo njegov stari
Čilenci in dekleta za Kanado Ker je otrok veliko, je šola raz-: prijatelji Luka in pravi: še vedno čakajo in prav nič se deljena v 16 oddelkov, v kate- j “Kaj pa delaš, Jaka?”
'še ne ve, -kdaj bodo odrajžali. rih bo poučevalo 16 učiteljic in “Rože čistim, ipa je toliko porabijo 11 Neveste, katerim so ženini že dva učitelja.	| plevela, da skoro -ne vem, kaj
rali v Kanado, postajajo ne- Ljudski šoli je priključen tu-' so rože in kaj plevel.” strpne.	j di otroški vrtec, v katerega za-' “Veš, kaj napravi: vse sku-
Možile in ženili so se haja 120 otrok.	- paj populi! Kar bo zope t zra-
Ker smo že pri nevestah in Gimnazija bo letos v novih stlo, bo gotovo plevel.”
pri -tem tudi sam nekoliko .pritisne. Pojdi, kamor ti je vodnik rekel, da me zam-udiš vlaka. Odslej boš moral na av-oj o roko. Dobro Sva se razumela vse Od' Trsta in prav hvaležen sem ti za prijdtno druščino. En cel mesiec sva skupaj brodarila, pa se mi zdi kot en teden. Bogve, kako bo naiprej proti Kanadi, kjer nikogar ne poznam. Pa o-četu piši -domov na Vrhniko in jim reci, da jim boš -poslal za voz, konje im žaganice, ki si jih prodal pod roko. Še ®a gajžlo lahko -navržeš kakšno šestico, da ne -bodo kaj rekli. Meni verjemi, prav prikupil se jim -boš.”
Tako sem naglo drdral zlate nauke mojem-u sopotniku, prav nalašč, da bi- se -lože ločila. Res nisva bila dolgo skupaj, pa sva se bila v tem času kar navadila drug na drugega. Nekakšno pkroviteljstvo sem bil vzel čezenj, ker mi je -bil fant zares všeč.
“No, -pa zdrav ostani,” je rekel nakra-iko in me gorko pogledal. Rad bi bil na-jbrže še kaj d-oldal, pa ni vedel začeti stavka. Zdi se mi, da je tudi on mene rad imel, pa ni znal povedati. Moja roka, ki na kmetih ni dosti delela in je bila radi tega bolj gosposka, se je kar zgubila v njegovi krepki dlani. Stisnil mi j o je pa tudi taiko, da so noh-tovi na prstih kair pobledeli. S stiskom roke je povedal dosti, več kot kdo drugi v poldrugo u-ro trajajočem slavnostnem govoru. Brdavs, sem si mislil, roko mi boš zmečkal, ip mu jo izpulil.	«jjf(]
Odšel je in še dolgo sem videi njegov zelen klobuk, ki je rinil med množico. Na desno stran ga je bil pomaknil, da bi ljudje ivedeli, da je postava, ki je pod klobukom zrasla, zrasla na slovenskem zelniku, ki je ne podere vsaka sapa. Bog s teboj, sem dahnil za njim in se obrnil k potnikom, s kateri bomo poslej romali v Kanado, kakor bomo vedeli in znali
KANADSKA
Ameriška Domovina
V VII UI c- •» v- tio vi i
Camp 32. — V Vašem lisu' članek, ki ga je napisal znani A. D. sem zadnje šaše opazil | “vanderpuher.” V članku pisec
posebno stran, ki je namenjena toži in plaka po “vanderpuher- jo
nam, nolvim Slovencem v Cana- M5*" skupini, katera se. je na di. Z veseljem jo prebiramo vsi, žalost zadnje čase zelo razbila, kajti v njej izvemo marsikaj,' kar nas zanima. Posebno pozornost vzbujajo članki, ki jih pišejo naši novi naseljenci ši-
Svetoval pa bi piscu članka in članom društva “Forberc,” da bi se vsi skupaj enkrat oglasili pri nas. Res, da niso hribi pri ram Canade. “Domovina” pri- nas tako visoki kot na Kftroš-
baja redno med nas, kljub temu, da smo daleč na severnem delu pokrajine Ontario. Naša “vas” leži 35 milj severno od mesta Avinigon v gozdni pustinji. Uradni naziv za ta kraj je “Cam|p 32” Vas ni velika, kajti šteje komaj 5 “lepih v najboljšem sanju stoječih barak.” Siibji na hribčku in kamorkoli se ozreš, ne vidiš nič drugega, kot samo gozd. V tem taborišču je 10 Slovencev in ne-
kaj vzhodnih braov. V taborišče smo prišli 1. oktobra, 1948. Delamo v gozdu in sicer napravljamo les za papir. Delo kot take' je precej naporno in zahteva kar veliko kalorij. Toda sedaj smo se že privadili in delo gre vsak dan bolj od rok. Sedaj lahkb rečem, da smo že stari gozdarji, saj v tem “specialnem poklicu” delamo že od oktobra.
Lepi sončni dnevi so za nami. Na mesto njih pa nam delata kratek čas sneg in mrzli veter. Kljub mrazu, pa se nam delo v gozdu zelo dopade. Ko pridemo v gozd na svoje mesto, te že pozdravijo drobne ptičke in male veverice, ki prosijo drobtinice kruha za vsakdanje njihovo življenje. Mi, ki vemo, kaj je biti lačen, pa Se večkrat spomnimo na Ameriško Domovino, ki je v njej tako lepo zapisano “Odpri srce, odpri roke. . pa razil i i
kem, toda mislim, da bi fli pljuča tudi tukaj lahko izčistili, razgibali ude, Iti »P jim že zastali, obenem bi pa lahko razširili (tvoje udejstvovanje za nova področja elesne kulture, ne da bi se s tem pregrešili zoper pravila svojega društva.
Brezuspešno pa smo iskali kakega poročila od naših prijateljev, ki se trudijo ip žrtvujejo, svoje žulje za svpjc dobre gospodarje na mrzlih tračnicah A-vonmore - Smith Falls. Prej »mo culi tam vsak večer lepo petje, sedaj je pa kar utihnilo. “Špeharji,” ki so bili poleti tako pridni, da jih z daljnogledom, ni bilo mogoče najti na progi, se sedaj raje verjetno drže družbe, ker “hladuča” v tej sezoni itak ni več v modi. Sicer jim je pa tako vlak razbil ročni voziček in bi bila pot na tako da ljo pozimi prenaporna.
Prav tako ni nič slišati iz Ot-tawe, čeprav se spominjamo,, da je bilo tam včasih več naših “grlic,” katerih pritajeno gruljenje je že marsikateremu “slavčku” omamilo srce. Prav tako je s Torontom. Tako pridno smo popravljali progo, da bi bili čimprej tam, pa se je to samo nekaterim posrečilo. Drugi sc se tudi zagnali v isto smer, pa so jim menda zavore odpovedale in so se usavili šele 40 milj onkraj mesta — v usnjarpi. damo tem majhnim živalicam- Prepričan sem, da se bodo di
domu. Komaj sem jih dohajal. Ko pridem izza prvega ovinka, jih vidim pred »eboj samo še nekaj. “O, presneto, kje so pa druge? . . . vkoru-zi!" Hitro sem poklical psa, bilo pa je že prepozno. Ni mi mogel več, pomagati, še zaostalih pet krav je prekorači-plot s tako naglico, da je kar hreščalo.
Tako, zdaj sem imel 30 krav precej dobri paši. Najraje bi bil pobegtnil, pa sem se spomnil enoletne i pogodbe, ki me strogo veže biti na kmetih. — “Fant, kaj bo pa zdaj?," sem mislil sam pri sebi. Kako težka naloga je bila zdaj pred menoj, toliko krav rešiti iz tako zagonetne pasti.
Ker je bila koruza že tako velika, da .ni bilo v njej mogoče opaziti krav, sem se potru-na nekoliko višji prostor,
da ocenim položaj. Po giba- težjega delavca.
sk9W*v8o,' '.knp-pria
boj za kosilo. Imeli smo tudi
že slučaj, da se nam je prikazala malo večja živalca "kosmatinec,” katerega obiska pa nismo bili nič kaj veseli. Za tega pa
sile omejili samo na tovarniške1 prostore.
Podjetnejši so se podali np prezimovanje k reki sv. Lovrenca, znani po krasnih krajih ob
ni bilo časa, da bi mu bili dajali svojih bregovih. Vendar, ali
niso letoviško 3ezono že zamudili?
Poznam pa še enega znanega basista, ki ima velika usta in do-, ber glas, pa nič ne slišim o njem Ne vem, kaj je z njim? že je minilo dva meseca, kar sem mu pisal, pa mi nič ne odgovori, Menda se ja ni v Torontu tako razkričal, da je izgubil glas in tudi kaka krava' ga gotovo
drobtinice, temveč smo napravili strategičen premik, drugače ne vem, kako bi.se bil obisk končal. No, pa do 3edaj ni kosmatinec še nobenega vohrus-tal.
V gozdu delamo kakor pač hočemo, po svoji volji. Delo lahko zapustiš kadar hočeš, toda to se 'redkokdaj zgodi predčasno, kajti vsak dela, dokler se da, kajti bližajo se božični prazniki in potrebovali bomo denar. Vsak bi bil rad prvi, pa kakor izgleda, bo, samo eden. Je pač tako. Kljub temu, da je priden, pa ima smolo, da dobi slab les in vse račune mu prekriža. Sekanje in napravljanje lesa bo trajalo še nekaj dni, potem se bo pa pričela vožnja. Kako bo to potekalo, bom pa drugič poročal. Dobrega nič kaj ne pričakujemo — bomo videli. Po trudapolnem delu in dobri večerji se vsak posveti- svojemu delu. Eni pišejo, drugi brusijo žage in sekire, ostali se pa pogovarjajo, kako je bilo čez dan v gozdu, kako mu je smreka prevrnila “kord” in podobno.
Vsak po svoje se tako zabavamo do devete zvečer, dokler ne nastopi sladki “sleep time.” —
nataknila na roge, da ne more do pisanja. Lojze, le glej, da se mi oglasiš in kaj kmalu 1 Mislim, da sem v glavnem menil vse. Želim vsem tem pa tudi vsem ostalim, ki so ostali še prihodnjič, blagoslovljene božične praznike in srečno, uspehov polno novo leto. Isto želim našemu uredniku in sploh vsem čitateljem Ameriške Do movine.
Adamič Miro.
♦ ♦ ♦ ,
Owen Sound, Ont. — (Iz
življenja na kmetih v Kana di, — nadaljevanje z dne 9. nov. 194). Ni mi zastonj ro jilo po glavi 30 krav že prvo noč pri kanadskem kmetu. Sa, so mi že tudi kaj prizadejale. Ali ni to nekaj strašnega, “ ti zaide 30 krav čez plqt v ,kp-
.di'hud*
sv. Antonu 50 para ubogaime, pa jih menda do danes še nisem poravnal. Zato menda imam tako smolo a kravami.
Letos je bila v Kama vročina. Berti nikakor ni mogel ugasiti žeje. Mnogo si je prizadeval, da bi dobil tudi kaj pijače za dobro voljo, a je revež zaman j povpraševal po njej. Vendar je pogostokrat pil po slamici, toda ne vermut, kot smo ga včasih doma, kadar smo lum-paii, pač pa čisto nedolžno Coca-colo” sladko pijačo v malih steklenicah. Ta pijača ima v sebi toliko zraka, da bi bilo Bertla, ko jo je prvikrat pil, skoraj zadušilo. Od tedaj jo pije vedno le po slamici. Precej sem 3e zameril svojemu gospo-dšrju, ko mu povem, da imamo tako pijačo v naši domovini samo za otroke. V Kanadi jo pijejo prav vsi, od otroka do naj-
nju koruze sem ugotovil, da so bile krave razvrščene po vsej njivi tako, kot moštvo pri nogometni tekmi. Prvo vprašanje je bilo kako odpreti past. Pohitel sem na drugi konec njive v smeri proti damu ter podrl del plotu. Past je bila sedaj odprita. Vrnil sem se v ozadje. 'Tekma se je pričela. Bil sem napadalec na vse “moštvo” ali tukaj bolje rečeno na vse “ženstvo.” Klic1 “kobas” to pot ni prav nič pomagal, vendar sem uporabljal mnogo izrekov, katerih pa ne smem navesti na tem mestu, gotovo bi jih tudi uredništvo lista črtalo. Kol je temeljito opravljal1 svoje delo. Brez njega bi bil gotovo ničesar ne opravil. Napadal sem v poševni smeri iz enega boka, potem pa hitro po sredi naprej. Ob drugi strani si je ze-prizadeval tudi moj zvesti pes. Koruza je padala po tleh, da sem kar mižal. Ni čuda, s^j nas je bilo 31.
Ko sem pognal ves roj na svitlo, na drugi travnik, sem Pričel ,s štetjem. Pet in dvaj-
Rad bi povedal tudi kaj o hrani na kmetih, vendar se bojim zamere še pri gospodinji.'Nič, zamera gori ali doli, ker sem se ravno spomnil, koliko vrst kuhanega krompirja imajo Ribničani, bom vseeno povedal, da imamo poleg drugih stvari iz slaščičarne vsak dan za kosilo “nevadn kumpir,” za večerjo pa “kumpir kar taku.” Slovenskim dekeltom, ki so zaposlene v Kanadi pri gospodinjstvu pa prav gotovo ne bo treba uporabljati kuharske knjige, ker jim razen krompirja in mesa vse slaščičarne pripravijo. Vsi poljski delavci zelo pogrešamo zabeljenih koruznih žgancev; med-vejski Jože pravi, da bi bil tudi z močnikom zadovoljen. Jože, še po! leta, potem si ga boš pa lahko sam skuhal.
Vsem želim prav srečno novo leto
Ivan Levstek.
♦ ♦ t
V ujmi,
Tam, kjer teče reka Sava,
tarn j« ftoja fl&Mftva,
tam ti zibelka je tekla,
UtadaUmnl* » 1. *«nL>
nji tajnik jugoslovanskih komunistov v Moskvo in tam likvidiran kot izdajalec, in njegov naslednik je postal po milosti Moskve Tito, ki je po enajstih letih tudi postal izdajalec za Moskvo.
806 DELEGATOV. - Po presledku 11 let so torej razmere prisilile slovenske komuniste, da znova strnejo svoje vrste. V ta namen so priredili kongres. Na strankarskih sestankih je bilo izvoljenih 806 delegatov za kongres; udeležilo se je 792 delegatov, drugi da so bili opravičeni. Med temi je 153 žensk. Delavcev je 49$, kmetov 42 (kulakov?) 46 nameščencev (uradnikov) in 193 inteligentov (ali so ti brez poklica?) Tako naštevajo delegate komunistični listi. Poprečno število let, odkar je kak delegat že član stranke je šest let in pol. Večina je torej postala člani med vojno. To je bila velika šola komunizma, ko so zbirali partizane po gozdovih.
KIDRIČ JE BIL EDEN GLAVNIH GOVORNIKOV. - V vsem govoru je povedal eno sa mo misel in ta je, da je ves cilj komunistov socialistična država. Temu je vse posvečeno, (menda tudi sedanje pomanjkanje). Mudil se je zlasti veliko pri tem, kako je treba likvidirati samostojnost kmetov in kako mora socialistična misel zmagati tudi na deželi. Povdarjal je, da je treba končati s prakso vladinih kmetijskih strokovnjakov, kakor da gre samo za kmetijski napredek. Ne gre komunistom samo za kaj takega, njih glavna misel mora biti z dvigom kmetijstva likyidifati samostojnost kmeta ih ga socializirati. Ne sme se misliti 3smo na to, da bi dvignili proizvodnjo na deželi,
nje podržavljeno zadružništvo, tako pravi Kidrič stopa preveč po stopinjah starega slovenske-za zadružništva in tudi hoče posameznemu kmetu pomagati. Toda če se pomaga takemu "kulaku,” da več pridela, ta potem ta pridelek porabi za špekulacijo in ne pride vsem v korist. Tudi zadruge morajo torej imeti pred seboj en sam cilj: socializacija vasi in kmeta.
KARDELJ je Kidričev govor le še spopolnil z novimi napadi pa kmete in zahteval, da se dela z novimi silami na socializaciji vasi. Tudi zadružni domovi imajo to nalogo.
Iz govorov teh dveh vodilnih komunistov je razvidno, da bi ti radi dokazali Moskvi, da so po krivici obdolženi češ, da ne nastopajo dovolj proti kulakom. Mi mislimo, da Kominforma res v tej točki Titu in njegovim po krivici očita komunistično krivoverstvo.
ZAKAJ SO LJUDJE LAČNI? — Tudi o tem so na kongresu pripovedovali. Kidrič pravi, da je vzrok ta, ker novopečeni komunisti še ne znajo marksistične in leninstične teorije. Kakor so torej v krščanstvu-slabi kristjani krivi nrnogo hudega, tako so v komunizmu krivi stradanja tisti, ki so preleni, da bi se natančno naučili pravih naukov Marksa in Lenina. Sedaj torej
hovščino. Navedel je tele podatke (koliko drže ne vemo). Po njegovem je bežalo iz domovine čez 200 duhovnikov, 48 jih je bilo proglašenih za vojne zločince, 25 se jih zagovarjalo radi delovanja proti oblasti, 20 radi sabotaže, 52 da jih je bilo v italijanski službi, 9 v nemški. Pozabil je povedati, koliko duhovnikov so komunisti pobili, koliko jih je sedaj po ječah, koliko jih je bilo mesece po ječah, ne da bi jih potem sodili, koliko so jih pregnali z njih službenih mest. O, še marsikaj je pozabil mož našteti. Pozabil pa seveda ni Vatikana. Morda ta zgodovinski govor ponatisne vaše napredno časopisje.
TUDI TOVARIŠ PISATELJ BEVK je spustil svoj govor. Ni bil dlog, toda silno pomemben. Povedal je namreč, da bo partija zgradila socializem in tako lepšo bodočnost. Ali je že kak komunist kdaj drugače govoril?
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bande in znamke.
MALI OGLASI
Sobo oddamo
Soba se odda moškim pri mirni družini, na razpolago je tudi garaža. Pokličite EX 2793.
Soba za dekle
Opremljena soba se odda poštenemu dekletu pri vdovi. Si lahko tudi sama kuha. Vprašajte na 1245 Norwood Rd.
—(255)
Pozor, gospodarji!
Pri nas dobite zdaj veliko izvemo, zakaj manjka šivank in biro kopalnih banj; umivainih
Vedno 3i izmislimo kaj novega,|ruzp, ki je 2 metra visoka, zabavnega, da nam ni dolgčas | To se je dogodilo meni. Vso in da nam hitreje minejo dnevi |krivdo pa nosijo 40 letni plo-
našega ko večnost dolgega‘kon-ovi, ki so že doslužili. naj-trakta.’ Loči nas samo še tri , manjši veter jih podere. Pone-mesece do njegovega konca, ka-jkod so tako nizko priklonjeni terega vsak željno in nestrpno k tlom, da jih lahko vsakdo pričakuje. Pri delu v gozdu se prekorači, tudi precej raztrga. Dobro bi Neko popoldne sem bi sam bilo, če bi imeli 'kako osebo z ne-jdoma. Da sem mogel zvečer žnejšimi rokami kot so naše, da j pravočasno opraviti v hlevu bi nam kaj zakrpala in lajšala svoje delo, sem šel ta dan na trpljenje ter mirila živce, da,pašnik po krave nekoliko preši jih ne bi še pri krpanju kva- 'Je. Na prvi klic kobas (ve-ri]i	!čje število krav), so se takoj
V eni izmed izdaj Ameriške razvrstile druga za drugo in Domovine sem zadnje čase cital .jo izredno hitro ubirale proti
ena manjkajta jih bo pa
pošteno dobila!” Godrnjaje sem šel nazaj v koruzo. Seveda plotu nisem pozabil dvigniti za seboj, sicer bi se tekma ponovila. Zaostalo kravo sem izročil psu, ki jo je podil po pravi poti pravdo doma. Sam sem prevzel o-no neubogljivo tropo, ki me je vsa preplašena čakala za plotom.
Če bi se bilo Bertlu kaj takega primerilo, bi gotovo rekel kravam: “Nu, le privoščite si je malu, saj lajtas je tok ubl slaba paša. ...” sam bi se bil pa u-sedel kraj njive inžvižgal: — “Pastirica kravče pase. . . ” Pri kitici “Pastirica žgance kuha, V’ bi se bil gotovo obliznil, “čeprav notri pade ena muha.” Berti namreč še ni jedel žgancev, odkar je v Kanadi.
Ker sem bil prepričan, da bo gospodar povzročeno škodo o-pazil, sem mu 3am povedal, kaj se je zgodilo. Da bi še njemu ne rojilo tisto noč 30 krav po glavi, sem jih izdal samo pet. Zadostuje jih tudi pet za povzročitev precejšnje škode. Pokazal je izraz zadovoljstva in polglasno rekel:	“The fence
caput” (s plotom je konec). — Res, gorje kmetu, kadar mu podirajo krave štiride3et-letne plo-,j tove.
Stari plot okrog njive sem že odstranil. Spomladi ga bpmo nadomestili z električnim, ki je zelo pripraven in enostaven.
Tam so tvoji vsi spomini, ki v mladosti so ti vzklili, tam zdaj čaka nate mila tvoja lepa domovina.
Tam vzdihuje in te prosi: Vrni, hči se v svoj domači kraj,
kjer te čaka in te ljubi tvoj predragi rojstni kraj!
Hči v tujini odgovarja:
Jaz ne morem še domov, dokler sonce ne posije na svobodni rodni krov.
Jistična. (Ne gre torej za to, da bi se človeku v novi drža vi bolje godilo, ampak za to, da' postane stroj, ki ga lahko komunistični kolovodje po svoje vrte. Z vso silo se je zaletel v ta-koimenovane “kulake.” Tako zmerjajo kmete, ki nočejo slišati o tem, da bi šli v obdelovalne zadruge in si pustili vzeti samo
zakaj otepa v3a Jugoslavija koruzo.
Marinko, ki je za komunističnega predsednika v Ljubljani po milosti višjih komunistov, je vzrok pomanjkanja obesil klerikalizmu. Klerikalci in pa kmet to so tisti, ki so krivi, da svet nima kruha. Ker kmet še veru-
s;;” s-
munistom, kar bi ti radi od njega. Marinko misli, da duhovščina izrablja za svojo propagando sedanjo stisko v Jugoslaviji. Pri tem je torej priznal sedanjo stisko in pomanjkanje, v kar nekateri v Ameriki menda še ne verjamejo, čeprav komunisti v Jugoslaviji tega ne taje. Priznal je obenem tudi nerod-
Ljudmila — Toronto.
♦ ♦ ♦
Paris, Ont. — Božični prazniki so tu, da bi pa tudi jaz i-mela kaj za čitati ob prostih u-rah, prosim uredništvo, da mi takoj pričnete pošiljati “Ameriško Domovino;” Dosedaj sva’ jo imele s prijateljico skupaj, a ker bi večkrat rade kar obe naenkrat brali, bi bilo skoro treba raztrgati časopis. Zanimajo naju vse novice iz stare in nove domovine in luštne povestice in romani.
Mnogokrat slišim tudi o naših krasnih slovenskih goricah, posebno okrog Ljutomera in Prekmurja, ki mi je tudi dobro poznano.
Pozdravljam V3e Slovence širom sveta posebno, če je kateri doma tam iz Perlekije, obenem pa želim vsem vesele božične praznike ter srečno novo leto
komuniste, da prepočasi likvidirajo kmečko samostojnost.
TUDI DOSEDANJE ZADRUŽNIŠTVO NI ŠE DOBRO. Po njegovem je predvojno zadružništvo gojilo kapitalizem. Hotelo je okrepiti gospodarsko moč posameznega kmeta. Seda-
za kar se mu prav lepo tem potom zahvaljujem.
Sporočam vsem poznanim, da sem zapustil farmarski stan in se poslovil od mojega farmarja Francoza, s katerim nisva bila nič kaj preveč prijatelja. Mi
stojal, toiletov, kuhinjskih lijakov, pralnih čebrov, radiatorjev in cevi ter fittings. 5525 Woodland Ave.	(257)
Vzamemo v najem
garažo ali skedenj za 2 avtomobila, na vzhodni strani mesta. Kdor ima kaj takega, naj pokliče KE 4461 lai SK 6664.
**-"------------(255)
Avto naprodaj
1939 Plymouth, 4 Door Sedan, radio, heatfer. Vprašajte' na 1058 E. 72. St. tel. EN 0304.
(254)
stojnosL Ozmerjal je slovenske nost komunistov. Rekel je: “Ne-i-,. j _	. ... , jjgjema|jjno j„ nedosledno izva-
janje gospodarske politike ljudske oblasti lajša delo sovražnim £ elementom na vasi.” — Glavni krivec stradanja so torej klerikalci, malo pa vendar tudi vladajoča “ljudska oblast” in njena ne3posqbnost. — Tako je razlagal Marinko.
MARJANU BRECLJU, podpredsedniku ljubljanske vlade, ki je včasih Varal mladino s tem, da je krščanski socialist, so dali nalogo, da je na kongresu prepeval slavo komunistične stranke za vse, kar se je na Slovenskem zadnjih 20 let napravilo
Znamke!
Jugoslovanske znamke prodaja
August Hollander 6419 St. Clair Ave. v S. N. Domu
(TueS'-x)

JOHN ZIHJCH
INSURANCE AGENCY
FRANCES ZUUCH, went
Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo.
IVanhoe 4Z21 IHM NEFF HO A D
slil je, da me bo izkoristil do kraja, pa se je za enkrat zmotil, proti organiziranemu katoličan-
Na majhne količke pritrdimo 1949.
samo eno žico, k tej pa priklopimo baterijo, ki vsebuje tako močan tok, da ga vsaka krava samo enkrat poizkusi.
Ob tej polomiji s kravami sem se spomnil otroških let, ko sva z bratom Francetom edino kravo zgubila na paši. Mračilo se je že, a krave nikjer. Tgko sva jokala, da so naju celo doma slišali. Prišla sta mama in starejši brat, da sta nama pomagala pri iskanju. Našli smo jo pozno v noč prav pri “Raj#?*
Pušenjak Stanislava,
Willett Hospital.
Paris, Ontario.
♦ ♦ ♦
Montreal, Que. — Uredništvo Ameriške Domovine prosim, da mi prične pošiljati list na moj novi naslov, da se bom zopet lahkoskratkočasil z njim in prebiral novice iz celega sveta, ki si ne morete misliti, kako me zanimajo, posebno pa novice iz moje ljubljene domovine Slovenije. Zame je bil naročil ta list
sem se raje po petih mesecih poslovil pd njega in se preselil v Montreal. Težko mi je bilo posloviti se od mojega prijatelja edinega Slovenca, ki sem ga imel v bližini, po imenu Trpin. Tukaj pa sem dobil službo v mehanični delavnici in sem prav zadovoljen. Delo ni težko, le jezika se bo treba še privaditi. Potem pa upam, da se bo že dalo kaj bolje Živeti kakor na farmi. Po konjičkih in krav-cah mi ni prav nič dolgčas. O, prostite mi tudi, ker se nisem mogel poedinim oglasiti za pra-
znike, kajti imel sem preveč, partije ... Pač lepo priznanje, drugih skrbi, zato vas pozdrav- kako je skušal komunizem po ta-
stvu. Partija, ki jo je proslavljal, je po njegovem tako posegla v javno življenje na Slovenskem, da so bili pojavi kakor obračun krščanskih socialistov s klerikalnim pokroviteljstvom, upor v akademskih katoliških društvih “Borba” in “Zarja’ proti klerikalnemu vodstvu in patronanci ordinariata, nastop katoliških intelektualcev, ki svojim tiskom “Križ na gori,” “Beseda” itd. dajejo odpor klerikalnemu dogmatizmu napredno gibanje v Krekovi mladini in v listu “Plamen,” “uspehi dela
Vas muči revmatizem?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizma. Vprašajte nas.
Mandel Drug 15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna
jevižagi.” Takrat sem obljubil moj stric, ki je v državi Ohio, '
ljam vse po Ameriški Domovini.
želim vsem Slovencem in Slovenkam v Ameriki, Kanadi, Argentini in Venezueli, Avstriji in še koder je raztresen ubogi slovenski narod vesele, blagoslovljene božične praznike in srečno novo lato.
Janez Slana in J. Papež.
kih tičih, kot je Brecelj, razdirati katoliške vrste. Zato so taki tudi takoj šli med partizane pod vodstvom komunistov. Ti hinavski razdiralci so še večje pbsodbe vredni kot odkriti komunisti.
NEKI ŠILIH PA JE imel opirati na kongresu sovražnika du-
DO YOU Ut
VITAMINI?
zsetirt^t
la"**'
e«««*
Ko so odigrali “Rokovnjače”, so se lotili nove igre. Zdaj so si izbrali “Za pravdo in srce”. Ah, kako se je Julka navduševala za to igro 1 Tu še bo šele prav razvila njena notranja čustvenost, ki se med rokovnjači ni mogla; tu bo šele Vidu dokazala, kaj je verna ljubezen. Žele si je še nekaj izmislil. Fantov je preveč, vse hoče na pevski zbor, ki bo med odmori oder, a vlog je premalo. Zato naj se nemudoma sestavi moški zbor, ki bo nastopal na odru. Sijajna misel.
Žele in Vid sta zbrala vse tiste, ki imajo glas, visok ali nizek ali znajo tudi samo brenčati, in iv1 šoli so se vadili ob harmoniju. Zdaj je spremjal
harmonijem. Žele, zdaj Vid. jeti, da sta se konja laže spro-
Arduš, to je ipetje! Štiriglasmo pa še harmonij Izraven! Fantje 'svetlo gledajo, še bolj pa tisti, ki zunaj prisluškujejo. “Eno devo le 'bom ljubil”,. “Triglav moj dom”, “Domovina, mili kraj”. Ema lepša ko druga. Arduš, doklej so se tako nemarno drli pri Juršaju, ali ni bilo škoda glasu ? Tu pa tako lepo doni kakor samo orgle na koru. Če so se drli na vasi, nihče niti zakašljal mi po hišah,
liko vprežen, ,si pač zaželi oddiha; razen tega se spodobi, da tudi svoji nevesti posveti kdaj kako urico. Praiv je, skušnja za ta dan torej odpade, Vid naj pa zapreže konje!
Kakor bi mignil, so se že peljali Ždle, Slavka, Julka in Vid. Trije zadaj. Vid spredaj sam. kakor se spodobi, da ne bi lju-proiii Goždanju. Toda Vd je dje kaj mislili. Vid je vprašal krenil rajši proti Vrhovlju. kam, Žele je rekel: kar tja ven. Drugim trem je bilo vseeno, samo da se kolesa vrtijo in ‘se ne iz,vrnejo. Ah, kako je bilo to lepo, nebeško! Žele je 'dekletoma navdušeno razkozoval te divne Kresinjske poljane, Vid pa .spuščal polagoma va-
Vsa družina je tiščala vanj, iTako reče Vid im potegne dru- I da ni mogel niti z voza stopiti; 'žbo za seboj. Gospodar sam kar zvelkli so ga dol. Za dru-j jih vodi okrog hiše ter jim 8 | ge tri se niti zmenili niso. Le ponosom razkazuje svoj dvor.
Katrfca je brž presodila po svoji ipameti — in prav pri srcu jo je zabolelo, ko je uzrla dve gospodični na koleslju. Vid se je smehljal in stiskal roke vsem po vrsti ter jim končno predstavil svoje spremljevalce.
“Nu, nas prav ive&eli, da si jih pripeljal. Prosim, kar noter!” Tako jih je povabila hišna
Žele z velikim zanimanjem ogleduje vzorni hlev ter potrep- I 1 ja očeta Strajhalja po rami.. | Očetu se bolje zdk kakor bi mu kdo stisnil cekin v- rok. Julka in Slavka pa zmajujeta z glavo in ne moreta razumeti, kako se Žele in Vid toliko zanimata za te hleve, namesto da bi šla v hišo, kamor jih je povabila gospodinja. Še bolj se za-
stila po beli cesti. Kdaj pa kdaj je z ibičem počil ter se ozrl nazaj čez ramo. Julka ga je z očmi kar objela, najrajši bi ga (pritegnila k sebi. Vid se je nasmehnil, znova .počil z bičem ter se zazrl tja daleč prek polja. Kake VSe drugače je bilo lansko leto, ko je bilo tod vse v bujnem razmahu, a on ni vedel ne kod ne kam. Zdaj je jesen, polje umira, a Vid občuti trdno pot 'pod sabo. J alka ne
no, če .bodo zapeli zdaj, bodo tako. Tesnobo Občuti v srcu,
ljudje okna na sležaj odpirali, dekleta pa zdihovala od same ljubezni. Glejte Želeta, kako se trudi, pot mu curlja z obraza. Naravnost vleče glas iz grla, tako da moraš peti, če bi bil gluh in mutast.
- -iSiJflo «e j« raavnelo življenje na Kresinju. Vendar se je kar lepe nedelje zmislil Žele, da hoče kam ven, geli si razvedrila.
No, razumeli so' ga, kajti je to- je prišel 1
umirajoča priroda ji navdihuje žalost. Rada bi se nekoga oklenila, se obenj oslonila, a Vid je tako hladen, nič se ne raziv,name.
Vrhovlje! Vid jeIzapodi] konje, kakor bi vozil same svate. Naravnost pred Strnjharj hišo je zategnil. Vsa družina je planila iz hiše.
'“Joj, Vid je prišel! Naš Vid
-AND THE WORST IS YET TO COMB —in najhnjše sel« pride
PEARBORN
apartments
gospodinja.
“Pridemo, mati, prej si bomo čudita, ko reče gospodar: še malo ogledali hišo od zunaj.” (Dalje prihodnjič)
Pošiljanje MOKE
IN PAKETOV Z ŽIVEŽEM V JUGOSLAVIJO
Od zdaj naprej pošiljamo moko v Jugoslavijo po dveh cenah, dajajoč s tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNIKA (do hiše).
CENE MOKE SO:
1)	Vrečo bele moke 100 funtov pošljemo za 99.00
Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE za polno izgubo (total loss) do mesta prejemnika je vračunano v gornji ceni. Prejemnik mora v tem slučaju sem plačati stroške prevoza od Reke do svojega bivališča.
2)	Vrečo bele moke 100 funtov pošljemo za $12.00
V ceni so vračunani vsi stroški za zavarovanje proti polni izgubi (total loss), kot tudi stroški prevoza od Reke do NASLOVA PREJEMNIKA kjerkoli v Jugoslaviji, tako ne bo prejemnik plačal nobenih stroškov, ko prejme moko.
Naša moka, ki jo dobavljamo od poznane firme “GENERAL MILLS,” je prvovrstne kvalitete, vsebujoča visoko količino proteina, najmanj 13^%*
STANDARD PAKETI za naročitev naših NOVIH Standard paketov, vprašajte za cenik in naročilne liste (Order Forms). Dostava moke in Standard paketov je garantirana. V slučaju izgube pošiljke, vrnemo denar.
PO OBEH CENAH POŠLJEMO ISTO KVALITETO MOKE, KATERA JE SEDAJ PAKIRANA V IZREDNO MOČNE VREČE (OSNABERG BAGS) ZA IZVOZ.
Ena oseba lahko pošlje z isto ladjo največ PET VREČ MOKE in to na pet različnih oseb v Jugoslaviji.
Opozarjamo, da postane vse’ blago po naročbi Vaša last, do-čim smo mi samo posredovalci med pošiljateljem in tukajšnjimi oblastmi. — Cek in Money Orders naj se glase na “DOBROVOLJ-NI ODBOR.”
URADNE URE: Vsak dan od 9 zjutraj do 5 zvečer. V nedeljo in pondeljek je urad zaprt.
D0BR0V0UNI ODBOR
245 Wert 18th Street	New York 11, N. Y.
_____________Telefon: WAtklm 4-901«______
LrLarLnjmirnjiJTnrLrLO-rmriJT
K. S. K. JEDta
★ ★ ★ ★ ★
POSOJUJE DENAR elanom KSKJ po k% obresti nečlanom po 5% obresti na zemljica in posestva
brez kake provizije ali bonusa
★ ★ ★ ★ ★
Posojila so napravljena na tak način, da se na glavnico odplačuje v mesečnih obrokih.
Za pojasnila in informacije pičite na:
GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOIE
351-63 NORTH CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS
umrnmmrrumnjirLri imrtn n n m n n n ■
ALI STE PREHLAJENI?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
Thomas Flower Shop
CVETLICE za vie prilike
šopke in cvetlice lahko brzojavimo na vse kraje Albin in Fred Thomas (Tomc), lastnika 15800 Waterloo Rd.—IV 3200

J

1923
1948
Naznanilo in Zah-Oala
Z neizmerno žalostjo in bolestjo v srcu naznanjamo, da je preminul naš dobri blagi sin in brat
Cpl. Edmund A. Matjašič
ki »e je »mrtno poneirečil v avtni nezgodi pri Fayett»ville, North Carolina dne 28. novembra 1948, ko se je peljal z motornim kolegom na vojaško službo v Fort Bragg, North Carolina, kjer je služil kot padalec pri 82nd Airborne Diviziji. V tej službi za domovino ga je nepričakovano doletela kruta smrt.
Naš ljubljeni Edmund je bil rojen dne 31. oktobra 1923 v Clevelandu, O., in od tu je šel februarja 1943 k vojakom ter se bojeval na raznih evropskih bojiščih.
Truplo našega dragega sina je bilo prepeljano v Cleveland dne 30. novembra ter bilo položeno na mrtvaški oder v kapeli pogrebnega zavoda Jos. Žele ih Sinovi. Od tu pa se je vršil dne 3. decembra 1948 pogreb v cerkev sv, Vida in po sveti maši zadušttici, katero je daroval č. g. Rev. Francis M. Baraga
IbžiK k zemeljskemu počitku na vojaškem oddelku pokopališča Kalvarija, kjer bo počival poleg svojih vojnih tovarišev Slovencev, ki so padli v službi domovine. Pokopan je bil z vsemu vojaškimi častmi ob navzočnosti svojih vojaških tovarišev iz Fort Bragg, North Carolina, ki so prihiteli kljub daljavi na njegov pogreb.
Na tem mestu se želimo prav iskreno zahvaliti č. g. Rev. Francis M. Baragi za opravljeno pogrebno sveto mašo in druge pogrebne molitve ter za spremstvo iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sniovi v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče Kalvarija. Naj mu dobri Bog za to obilo poplača.
Dalje se zahvalimo čč. gospodoma Rev. Victor N. Tomcu in Rev. Alojzij Ruparju za asistenco pri sveti maši. Tudi njima naš iskreni Bog plačaj.
Iskreno zahvalo dolgujemo tudi fantom vojakom od 82nd Airborne Divizije, ki so prišli na njegov pogreb na svoje stroške.
Dalje se iskreno zahvalimo vsem. ki so poklonili toliko lepih vencev ter tako lepo ozaljšali našega dragega Edmunda, ko je počival na mrtvaškem odru.
Enako se iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opražile za mir in pokoj njegove duše.
Prav tako se tudi zahvalimo vsem, ki so dali na dan pogreba svoje avtomobile povsem brezplačno.
Naša zahvala tudi vsem onim številnim, ki so prišli kropit ter molit za mir in pokoj njegove duše.
Dalje zahvala društvu Slovenec št. 1 SDZ za vso pomoč in naklonjenost, ki sb nam jo izkazali ob izgubi dragega sina in brata.
Še prav posebej pa smo dolžni zahvalo Mr. in Mrs. Frank Matjašiču in njihovi družini za tako velikodušno pomoč, ki smo jo bili deležni ob tej za nas tako grenki in žalostni uri.
Dalje naša iskrena zahvala fantom veteranom 2. svetovne vojne od Carlton Kluba, ki so nosili krsto pokojnika.
Naša zahvala tudi vsem onim, ki so se udeležili pogreba, zlasti pogrebne svete maše ter pokojnika potem spremili na pokopališče vse do njegovega groba.
Naša iskrena zahvala pogrebnemu zavodu Jos. Žele in Sinovi za tako zorno vodstvo pogreba ter vso poslu-go, ki so nam jo dali.
Končno se zahvalimo prav vsem, ki so nam kaj na ta ali drugi način pomagali v tej za nas tako bridki uri, Bog plačaj prav vsem skupaj.
A Ti naš preljubi jeni in nikdar pozabni Edmund, počivaj v miru in lahka naj Ti bo gruda te Tvoje domovine svobodne Amerike, Za katero si se boril, tvegal svoje življenje na bojišču in v službi za to domovino tudi umrl. Še več kot to Ti prav iz srca želimo: mir in pokoj Tvoji blagi duši, saj si bil vedno tako dober za nas in bil tudi globoko veren. Bog Ti daj sveti raj in večno veselje v družbi izvoljenih. Spominjaj se na nas, mi pa se bomo na Tebe, da bi se enkrat vsi skupaj srečno sešli nad zvezdami.	'
Grozna ura za nas je bila, ko Tebe dragi, smrt je pokosila.
Pa Bog Ti večni pokoj daj, in večna luč Ti sveti naj.
Tvoji žalujoči:
JOSEPH in JENNIE MATJAŠIČ, starši JOSEPH in VICTOR, brata
V Clevelandu zapušča strica FRANK MATJAŠIČ, teto TEREZIJA ČERNELIČ, v St, Jose, Cal. pa teto FANNIE NE FINGER in dosti drugih sorodnikov
Cleveland, Ohio, 28. decembra 1948.