FERDO LUŽAR, PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE
Kako smo delali v skupščini
Čez nekaj dni bo potekel se-danji In obenem tudi zadnjl 4-letni mandat delegatskim skupščinam in njihovim orga-nom na vseh ravneh - lako tudl v naši, bežigrajski občini.
S tem bo zaključen še en družbeni ekspehment zadnjih desetletiji. ki bo šel v zgodovi-no kot primer neuspešnega modeia druzbenega uprav-Ijanja.
Občinska skupščina in njeni organi so v tem mandatnem obdobju delovali v razmerah vedno hujše družbene krize, povečane kritičnosti občanov in njihovih delegatov do obsto-ječih razmer. bolj ali manj uspešnega iskanja in spreje-manja reSitev za posamezna področja ali konkretna vpraša-nja iz obfiinske pristojnosti ter zelo aktivnega sodelovanja pri odločanju o skupnih zadevah Ljubljane in republike.
Ko zaključujemo mandat je prav, da vsaj naštejemo po-membnejše rezultate oztroma uspehe in neuspehe našega skupnega dela.
BeŽtgrajsko gospodarstvo je tudi v teh zaostrenih razmerah poslovalo sorazmerno uspeš-no, saj poleg občine Ljubljana Center še naprej dosega naj-višji narodni dohodek na pre-btvalca v Sloveniji. V zadnjih dveh letih je pričelo deiovati kar precej malih podjetjih in obratovalnic, ta trend pa se Se nadatje krepi tako, da je ob sproščeni zakonodaji omeje-valni dejavnik predvsem po-slovni prostor, čeprav je bilo razen izgradnje nove obrtne cone preurejenlh in oddanih tudt vefi neizkoriSčenih prosto-rov last podjetij, SLP ali pa v zasebnih objektih. Uvedenih je bilo 1udi nekaj ukrepov druž* benega   varstva,    ki   so   bili
uspešno zaključeni, razen v Termiki, kjer dotgoletne teža-ve niso bile ustrezno razreše-ne. Organi občine so se ravnali po naielu. da morajo imeti go-spodarski subjekli proste roke in, da se lahko država vključu-je le takrat, ko lahko tem po-djetjem ali obrtnikom pomaga. To pa je predvsem pri zagotav-Ijanju gospodarske infrastruk-ture, družbene nadgradnje, strokovni ali kakšni drugi po-moCi. Glede kadrovskih, orga-nizacijskih, statusnih ali kate-rih drugih poslovnih odiočitev nima občina več nlkakršne vlo-ge, kar velja tudi za ukrepe družbenega varstva oziroma prisilno upravo. To velja po-udariti zato, ker Se včasih velja zmotno mnenje. da se občina kar naprej vtika v podjetniško odločanje. Za Bežigradom je bil ta korak storjen že precej pred zakonskimi spremem-bami.
Drugače pa je pri družbenih dejavnostih, kjer ima država oziroma obCina, Še posebe) po ukinitvi SIS-ov, precej po-membno vlogo.
Tu je bila naža usmeritev za-gotavljanje pogojev za dostop-nost kvalitetnih storitev druž-benih dejavnosti vsem obča-nom. Zlasti poudarjeno pa ve-Ija za zdravstvo sociatno in otroško varstvo ter izobraževa-nje. Lepi uspehi so bili v teh letih doseženi pri reševanju prostorske problematike, kot na primer v OŠ Danile Kumar In dr. Vita Kraigherja, glasbeni Soti Franc Šturm, delavski uni-verzi Cene štupar. Centru za socialno deio, knjižnifinih eno-tah na ČrnuČah in v BS-3, Uni-verzitetnem zavodu za rehabi-litacijo invalidov, Zavodu za re-habtliiaci)D sluha in govora in še vvrsti drugih organizacijah.
Za naprej pa ostaja še odpr-to vprašanje izgradnje prizid-kov k OŽ Franc Ravbar in Maks Pečar, dokončanje neka-terih sanacij in predvsem velik dolg III- samoprispevka - Zdravstveni dom.
Precej skrbi je bilo namenje-nih ohranjanju naravne in kul-turne dediščine (Navje, PleČni-kove Žale) ter obnovi spomeni-kov NOB.
Eno najobčutljivejših podro-čij v prtstojnosti občine je prav gotovo urejanje prostora, var-stva okolja in komunala.
Usmeritev, da je potrebno ohranitl kvalitetne kmetijske površine kot izjemno po-membno naravno dobrino, je bila v cetoti uresničena, saj v tem mandatnem obdobju ni bito za stanovanjsko gradnjo pozidano nobeno kmetijsko zemljišče, Namesto tega se je iskalo strokovne rešitve v večji izkoriščenosti že urbaniziranih površin (nadzidava, plombe) oziroma spremembah dolgo-ročnega plana Ljubljane. Tako je bilo preko 90 ha zemlje vr-njeno kmetijstvu in med dru-gim opuščena prvotno načrto-vana gradnja v Sračji dolini.
V tem času je bil sprejet ce-lovtt program sanacije varova-nja in izbotjSevanja okolja, ka-terega izvajanje spremlja tudi naša skupščina.
Komunalni standard je za Bežigradom sorazmernp do-ber tn ni takšnih probiemov kot v nekaterih drugih Ijubljan-skih občinah. Aktivnosti so pa bile usmerjene v odpravo ko-munalnega deficita v K8 Nad-gorica-Ježa in KS Tomačevo. Precej je bilo storjenega tudi pri izgradnji PTT in TV kabol-skega sistema.
Se posebej smo (ahko zado-voljni, da se je končno pričela celovita sanacija Tomačevega. enega največjih problemov ob-fiine in mesta. Kot je omenjeno se tu že odpravlja komunalni deficil, to pa bo omogočilo od-pravo barakarskega naselja z Izgradnjo nadomestnih ob-jektov. za kar je že sprejet ustrezen program.
Še eno odprto rano prete-klostl smo končno pričeli zdra-viti. To je problem neupraviče-ne arondacije kmetijskih zem-Ijišč na levem bregu Save v šestdesetlh letih. Verjame-mo, da bo ta akcija, ki je sedaj smotrno zastavljena, v novem skupščinskem           mandatu,
uspešno končana.
Pri tistem delu davčne poiiti-ke, kjer je pristojna občina. to pa je področje drobnega go-spodarstva. se izvaja pospefte-valna politika z uveijavljanjem maksimalnih davčnih olajšav, širjenjem pogojev za pavšalno obdavčilev. poenostavitvijo poslovanja in ustrezno stro-kovno pomočjo.
Nasploh se je v tem mandatu namenjalo precej pozornosti ustreznemu odnosu uprave do občanov, povečala se je za-vest, da so občina jn njeni or-gani   servis.   ki   naj   prispeva
k boljšemu in humanejšemu življenju vseh prebivalcev ob* čine.
Razen navedenih pa je vrsta področij. ki jih zaradi smotrno-sti in enotnosti urejamo skupaj v mestu Ljubljani. Tega dela v tem kratkem prispevku ne morem posebej komenti rat i, lahko pa ugotovimo, da nas vse skupaj čaka Se precej dela, da bomo ta podrofija dvignili na raven, ki je bila pričakovana ob združevanju ustreznih pri-stojnosti v mestu. Lahko smo zadovoljni z aktivnostjo dele-gatov in organov naše obfiine, ki so v tem mandatu gotovo prispevali nadpovprečen delež pri usklajevanju teh vprašanj in iskanju rešitev, ki naj bi za-dovoljile ne le prebivalce ene občine ampak člveč Ljubljan-čanov.
Prav tako so bili naši delega-ti aktivni na republiškt ravni, saj je bila tja posredovana vr-sta pobud in staliŠČ iz najra-zličnejših področij.
Delegati in organi skupščine občine Ljubljana Bežigrad upamo, da smo s svojim delo-vanjem prispevali k nadatjnje-mu razvoju naše občine in k preobrazbi sedanjega skupš-činskega v uspešnejši parla-mentami sistem, ki nam bo za-gotovil bogatejše in vsestran-sko kvalitetnejše življenje.