DELAVSKA
POLITIČEN DNEVNIK
Izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne. Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo
Uprava: Ljubljana, Breg 10-12. pritličje.
Cek. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo. Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20'— Din, po raznašalcih. izven Ljubljane 22'— Din za inozemstvo mesečno 32'— Din.
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1*—' Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1'— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 2'25 Din. Pri večjem številu objav popust.
Št. 105.
V Ljubljani, ponedeljek 10. maja 1926.
Leto I.
Položaj delavstva v današnji dobi.
Še nikoli >kot danes, delavstvo ni tolikan j ti pelo in še nikoli kapitalizem ni u po trebi j a val tolikanj ogabnih sredstev, da bi strl delavski pokret. Prvi maj je bil od nekdaj zasovražen, ker je bilo delavstvo osovraženo in delo omalovaževano. Proti praznovanju Prvega maja je reakcija stara, stara sko-ro toliko, kakor je .stara delavska borba.
Letošnji Prvi maj 'bi bil moral pokazati novih smernic in bi moral ustvariti manifestacijo delovne sile, pokazati bi moral, da je delavstvo zraslo v zavesti in spoznanju, da je cepljenje najobčutnejša rana pri pokretu in da cepljenje onemogoča strojenje vrst in močen pohodi.
Doživeli' smo, da je praznovanje Prvega maja bilo oskrunjeno, doživeli ■smo, da so oblasti praznovanje ovirale in doživeli smo, da je Prvega maja skoro tekla kri.
Težko je pojmovati današnjo dobo in težko je misliti na okoliščine, ki so zavajale posamezne oblasti do usodnih korakov, razumeti pa ne moremo kljub temu ravnanja posameznih oseb pri premotrivanju delavskega praznika.
Res, da je delavstvo danes razdvojeno in da je v borbi za kruh razcepljeno in izmozgano, res je, da si ne more najti enotno usmerjene poti in res 3e, da obupava, ko gleda svoje lastno umiranje in umiranje svoje družine, ali spoznanje bi moralo zaveti tudi v duše oiblastev in tudi to bi morala uvideti, d'i ni vse tako, kot gledajo črnogledi, ki še nikoli niso skušali težke borbe za kruh. O revoluciji ni govora m komunizem je samo krinka ljudem, ki bi radi pod pretvezo komunizma še reakcijonarno vladali.
Danes dobro pojmujemo potrebe delavstva, danes dobro vemo, kam gre pot delavstva in danes dobro vemo, da je le z intenzivnim združevalnim delom mogoče nuditi pomoči razhirane-mu proletarijatuj.
Kapitalistični razred in v tem razredu zrastla in prepojena družba skuša praiv danes zamoriti ves delavski živelj in ga zavesti v suženjstvo, v suženjstvo, kakršno je bilo mogoče samo v srednjem veku.
Na Hrvatskem odpuščajo na tisoče delavcev, ker ne morejo pristati na zahtevo in no morejo pristati na svojo lastno smrtpo obsodba, odpuščajo jih v Sloveniji, ker no morejo pristati na ®eticije nečuvcnih gospodov, ki bi radi, a delavec izdahne pri napornem delu ®v«io lastno dušo in da žrtvuje kapita-
Položaj stavke na Angleškem neizpremenjen.
lizm,u
London, 9. maja. Položaj je ne-kpvemenjcn. V zadnjih 24 urah se je dogodilo le malo spopadov, predvsem v (jlasgowu, 'kjer pa stavkajoči večinoma niso bili udeleženi. V Londonu jo vso mirno. Čete, ki. jih je vlada poslala v delavske dele mesta, so bile tam sprejete z grozilnimi klici, vendar do bojev oziroma sovražnosti ni prišlo nikjer. ■Stavkajoči so vse preveč disciplinirani, da bi dajali vojaštvu povrni za nastop. Vrhu tega je konec tedna, ko je promet tudi v normalnem času jako majhen, ter stavka ni tako vidna. Videti je kakor da bi bilo zavzelo gibanje značaj boja v postojankah. Tuintaui jo v neznatni meri pričelo delo, tudi napredek prometa je minimalen. Enako se tudi stavka ni razširila. Mnogi menijo, da utegne trajati' to stanje še do štirinajst dni, ne da bi' se dogodilo kaj potsdbnega. Strokovne organizacije so vsekakor v stanu nadaljevati boj še enkrat tako dolgo. Pa .tudi vlada bi mogla, neglede na gospodarsko škodo, ki jo povzroča stavka, ta položaj vzdržati, ker je za prehrano koilikontoliko preskrbljeno. Vendar se pa pojavljajo v meščanskih krogih, zlasti cerkvenih, opomini’, da so čim prej sklene mir s 'pogajanji.
BALDVIN APELIRA NA STAVKU-JOČE IN PODJETNIKE.
London, 9. maja. Ministrski predsednik Baldwin je včeraj potom radija apeliral na stavkujoče in rudniške posestnike, češ, da je vlada še vedno pripravljena sprejeti poročilo premogovne komisije, če obe stranki storita isto. V svrho snrave se je pripravljena pogajati z rudarji in rudniškimi posestniki. Poudarja pa tretjič, da se mora stavka preklicati. Bodi kakorkoli, možnost za pogajanja je oodana ih ko pride čas pogajanj, bo vlada stavila tudi svoje predloge.
ANGLEŠKE STROKOVNE ORGANIZACIJE NE SPREJMEJO RUSKEGA DENARJA.
London, 9. maja. Včerajšnje glasilo glavnega sveta strokovnih organizacij objavlja:	Glavni svet je
v«e svoje duševne in telesne
moči.
čas bi ie b;it da napoči zurju čistej-r srečo tudi delavstvu, čas bi že bil, da se ajo delavstvu pravice in da se ■njegovo dolžnosti vzporede s pravicami, kei le tako je možno, da bo delavec delal za svoj in za državni procvit in vzgajal družino po pravcih, kot jih hoče življenje samo in kot jih je vredno dostojanstvo človeka.
Sicer javnost za to se nima umevanja, ker ne zna umevati današnjega razvoja in ne »na umevati damašnjih Potreb, ali vsaj toliko bi morala ume-
prejel danes ponudeno podporo ruskih strokovnih organizacij, ki je označevala znesek. Svet je ruskim strokovnim organizacijam vljudno sporočil, da ponudbe ne more sprejeti in je vrnil nakazilo.
THOM SHAW O STAVKI.
London, 9. maja. Poročevalcu „Quotidiena“ je izjavil Thom Shaw v razgovoru, da je sedanja splošna stavka na Angleškem najbolj gigantski boj svetovne zgodovine med kapitalom in delom. Stavkujoči so odločeni, ne prenehati z bojem prej, dokler ne dobe popolno zadoščenje. Vlada skuša sedaj z vsemi pomočki stavkujoče obrekovati'. Res je pa, da so stavkujoči dokazali izredno disciplino. — Thom Sha\v je bil minister dela v Macdonaldovi vladi.
POSVETOVANJA OBEH INTER-NACIJONAL.
Curih, 9. maja. Dne 11. maja se bo vršila v Amsterdamu skupna seja odbora socijalistične delavske inter-nacijonale in načelstva mednarodne strokovne zveze, ki se ho posvetovala o položaju z ozirom na angleško splošno stavko.
FAŠISTI V ITALIJI PROTI FAŠISTOM.
Rim, 9. maja. Predvčerajšnjim je poizkušalo okolo tristo fašistov napadalnih čet naskočiti centralo v Turinu. Karabinjeri so bili o tej nameri obveščeni ter so hoteli fašiste pregovoriti, da opuste svojo namero, pa je pri tem prišlo do pretepa jn streljanja s samokresi. Zaupnik fašizma v Turinu se je izrekel odločno proti napadalnim četam, češ, da je vsakogar izključiti iz fašistovskih organizacij, ki bi se jim pridružil. Prefekt je nato napadalne čete fašistov razpustil.
VOJNA V MAROKU.
Pariz, 9. maja. Abd el Krim je pripravljen na vse ih prav tako njegovi pristaši. Vsi izjavljajo, da rajši žrtvujejo svoje življenje in svoje premoženje, kakor da bi pustili' gospod-stvo Francozom in Špancem. Boji so se že pričeli in vse kaže, da bodo jako krvavi. Abd el Krim se je pripravil in ne bo odnehal.
vati čat> in dobo, da bii znala zatreti svoje strasti in dati delavstvu pravice, ki mu pritičejo.
Letošnji Prvi maj jo pokazal, da je naša javnost še vedno na tisti stopnji zaostalosti, da manuelno delo zanemarja in zaničuje in da manueleu ne dajo in noče dajati svobode, kot si jo privošči sebi. Prvi maj je pokazal, da je tradicijonalno presojanje dela v krvi naših nasprotnikov in da je iz tega presojanja hotela onemogočiti vsako očitnejše praznovanje Prvega maja.
Delavstvo je Prvega maja preživljalo svojo krvavo preizkušnjo in v tej preizkušnji' je moralo vzraeti spoznanje, da po taki poti ne more dalje. Zdi se nam, da je letošnje praznovanje Pr-vfiga maja pokazalo vse hibe oblasti in delavske zavednosti in daje vzrastla zavest, da je le v kompaktni sili in črti
mogoče dvigniti delavski pokret in v tem upati v zmago delavskega gi-Danes, ko so redukcije na dnevnem redu, danes, ko preti delavstvu redukcija plač in redukcija dela, ko umiril na stotine delavskih družin in se le za silo krpa vsakdanji kruh, danes delavstvo lahko spozna, da je v njem samem rešitev in da je v njegovi strnitvi sila, ki bo mogla uničiti napore kapitalističnega stremljenja Drugače je delavstvo ponovno izpostavljeno šikanam in izmozgavanju in drugače bodo re-dukoije in pretnje vedno obsežnejše. Zavedajmo se, da smo v mnogočem grešili sami in v mnogočem ustvarili sami svojo usodo. Poglejmo vaso in poglejmo praznovanje naše, strnimo svoje vrete in začnimo z resnejšim, delom za svoj lastni blagor in za svojo lastno usodo.
Cankarjeva proslava.
Ljubljana, 8. maja 1926.
Značilno za naše razmere in značilno za današnji čas, da so mogli Cankarjevo 'slavje proslaviti samo nekateri slovenski literati in to tisti, kii so živeli z njim in so ga pognali. Čast tem literatom! Če bi teh .ne 'bilo in' če ibi se ti ne domislili teh priprav, talkozvani »boljši« narod bi se ne domislil. iSlavnost, višaj slavnost v gledališču, je potekla itskremo, kot bi si jo želel Cankar sani, ni pa lepo in je hkrati 'žalostno, da ima narod tako malo ljubezni do svojega naj večjega sina. V Ljubljani je živel izadnja leta im Ljubljana bi se .morala odzvati. Odzvala se ni in to je znak, da še ni zrela za umevanje našega največjega unitenika ali pa da ise sramuje umetnika, ki je zra-,stel iz Ibode in v bedi ustvarjal (svoje umetnine; umetnine so, pa čeprav niso povšeči birokratskim metodam .Ljubljančanov in umetnine 'bodo, ko že davno ne bo 'ljubljanskih aristokratov. Cankar in n jegova umetnost je last Slovencev dn jo last človeštva in vsakdo, kdor hoče cepiti narod in hoče cepiti in secirati njegovo umetnost, greši. Ali proislava je vsaj od; Istrani njegovih prijateljev .uspela im če drugega ne, razen grehov »Jutra« in »Slovenca«, je bila vsaj intimno razgovarjamjo in prisluškovalni jo Cankarjeve urmstnofcti. Kajti današnji čas je tak, da si ne moremo misliti drugače, kakor da rodoljubi tavajo in »delajo« za nia-rod še nadalje in da pravi narod za vse ‘to prav nič ine ve.
SPOR LJUBE JOVANOVIČA IN PASICA SE NADALJUJE.
Belgrad, 10. maja, V javnosti je j>ilo zadnji čas le malo govorjenja o tem sporu, ali Jovanovič dela. z vsem naporom, da uveljavi svoje peticije in da dokaže, kako je Pažič ,napačno ravnal pri vsoh sporih. Jovanovič jo sam sprevidel, da jo treba za boj vztrajnih sil in začel je med poslanci1. Ima svoje prijatelje in ima svoje zaupnike in kogar ima ,on, je odkrit nasprotnik Pašiea. Pri (Zadnji seji medparlamentarnega odbora, je dobil predsedstvo in s tem je že kolikor toliko dokazano, dn Jovanovič pridobiva vodno več .simpatij in da je upati, da iz komč-pega spora izide kot zmagovalec
Jovanovič.
TUDI GRČIJA SE OBORGŽUJE.
•	?• maja. Italijanska vlada
je Grčiji dovolila znesek 100 milijonov lir. Vendar pa Grčija s tem denarjem ne more po svoje ratzpo; lagati, is polsojiloan si mara v Italiji nabaviti orožje in vojni materij®!.
ZVEZA NARODOV ZBORUJE NA JESEN.
Genf, 7. maja. Kakor je sporočil predsednik Zveze narodov se prične zasedanje Zveze narodov 6. septembra. Prepir bo zopet glede vstopa Nemčije v Zvezo, dalje se bodo m še razgovarjah o pripravah zg svetovno gospodarsko konferenco in seveda tudil o razorožitveni konferenci. Do tistega časa bodo pa države že itak vse oborožene.
Svetovno znano J
F0X
f čistilo je za čevlje vendar najboljše. g
V novo razdobje.
L
KoTueem aprila je izročil dosedanji konizorcij, za katerim .so stale v glavnem naše gospodarske organizacije »Delavsko Politiko« pokrajinskemu odboru čšooijalistične stranke Jugoslavije, ki bo odločal v kratkem o naidaljnem razvoju našega lista.
Tako stoji naš list in z nami cel pok ret, ki smo mu sedaj služili, pred novim razdobjem .in pred važnimi odločitvami. Ob tej priliki se nam zdi potrebno, da spregovorimo k vprašanjem, ki so s tem v zvezi, z vso jasnostjo tudi v našeiti listu in da pri tem ne skušamo ničesar prikriti, ker je treba, da razume .sklepe, ki bodo prišli, vsa naša delavska javnost.
Predvsem je treiba povedati, da naš list pod novim lastništvom ne bo mogel več dnevno izhajati. — Vsaj ■začasno se bomo morali omejiti na to, da ga izdajamo le po dvakrat na teden.
Ta vest bo marsikoga težko zadela. A če ibo dala pobudo za pravilne protiukrepe, bo izhodišče za novo jahanje delavskega pokreta. Pred vsem je treba imeti pred očmi, da smo mogli izhajati dnevno kot smo že zgoraj omenili, le vsled izredne požrtvovalnosti naših gospodarskih organizacij, ki so se postavile v času, ko smo stali v važnih in težkih borbah, ostalemu po-jkretu ob strani.
Z lalstnimii močmi smo izdajali prej samo tednik. Zadnje tri mesece pa so naše moči v toliko narasle, da bi lahko izhajal naš list brez izrednih podpor ipo dvakrat na teden. Pri tem pa imamo trdno upanje, da pojde naša pot še dalje navzgor in da ni več daleč čafcs, ko bo vzdrževalo naše gibanje ■brez vsakih izrednih podpor dnevnik.
Naše strokovne organizacije štejejo vMjub razkolom in težkim časom še vedno nad 8000 članov.
Ako bi se izdajala .sobotna številka delavsekga dnevnika enako kot v povojnih letih kiot tednik in bi jo naročili vsi ali vsaj večina v naših strokovnih (organizacijah organiziranih delavcev, bi bil pri nas delavski dnevnik aktiven in bi mogel izhajati brez vsakih drugih podpor.
Vsi, ki jim je težko, da 'bi z dnevnikom prenehali, naj gredo z nami vred na delo, da ga zopet vpastavimo!
O vprašanju dnevnika bodo odločili s svojim delom koncem koncev .delavski zaupniki sami. V zgornji konstataciji se med drugim vidi, kako je za zdrav delavski pokret nujno potrebno, da premagamo razkole in da stopimo na politično polje z visokim številom za politične akcije organiziranih. Prvo in najvažnejše politično udejstvovanje je čitanje delavskega, političnega lista.
V delavsko v.mte v Sloveniji se je zajedlo zadnja leta vse ubijajoče isek-laštvo. To sektašitvo je treba premagati, pa bomo imeli zopet delavski po-
kiret, ki bo zaslužil to ime. To naj ostane stalna linija v naši politiki.
V tej zavesti se »Delavska Politika« kot dnevnik ni postavila v danes preozek okvir Soeijalistične stranke Jugoslavije, temveč je odpirala svoje predale in govorila ik vsem, ki si žele ozdravljenja in konsolidacije našega političnega gibanja.
Če .se je izročil naš list pokrajinskemu odboru Socijalistične stranke Jugoslavije, pa s tem ni rečeno, da more ostati lastništvo trajno rna ta način urejeno. Pokrajinski odbor SSJ .se dobro zaveda, da je zopetna združitev vseh marksističnih sil v eno stranko za številčno tako slaboten delavski pokret, kakor je naš, živi jenska potreba.
On ve, da radi vsako teoretične razlilke ni treba razbijati organizacij. On ve, da sili položaj pri slabih delavskih pokretih z ozkim jezikovnim področjem bolj h kompromisom v vseh nebistvenih vprašanjih kot je to pri močnih in večjih pokretih potrebno.
Zato ni nenaklonjen, upoštevati predlogov, ki bi omogočili da ostane »Delavska Politika«, kakor dosedaj glasilo vsega marksističnega pokreta na podlagi akcijskega programa, ki bi ga mogla odobriti tudi Socijalistična stranlka Jugoslavije.
Vendar pa je treba v tem slučaju popolnega -soglasja glede dnevne praktične politike. Zakaj delavski list mora vaditi delavstvo v važne akcije enotno in mora biti več ko torišče za diskusijo 'in prepire.
Zlasti pa bo znal potegniti ostra črto med poštenimi stremljenji in med izigravanjem in manevri. Da Ibo popolnoma jasno, kaj je mogoče in kaj ni mogoče, si ogtejnio, do kakih rezultatov in pojavov so vodila dosedanja prizadevanja za zjedinjenjem naših strokovnih o rg an i z a c i j.
Borba za oblast v javnih korporacijah, v prvi vrsti v državi, je zadnji namen vsake politične akcije. Oblast se lahko osvoji ali v revoluoijonarnem naskoku, aili pa s sredstvi, ki jih predvidela ustava sama. Glade uporabljivosti abeh teh metod iza gibanje, ki se bori proti samim temeljem sedanje družbe, so šla mnenja že pred vojno narazen. Levo krilo pokreta ni računalo na uveljavljenje svojih teženj potom legalnih sredtetev, temveč je stavilo svoje račune na revolucijonar-no akcijo.
Vkljub temu je bil marksistični pokret pred vojno organizacijsko enoten. V njem ste bili združeni obe- krili, ne da hi se moglo reči, da je to pokre-tu škodovalo,
To je b.illo zato mogoče, ker je bilo eno tudi levemu krilu jasno:	Da	se
revolucijonarne akcije, ne vodijo nepretrgano, temveč so kakor vojska, ki se napove im konča, kakor zahteva to taktičen moment. Taktični oziri pa so silili tudi levo krilo, da se je izogibalo aktivne akcije.
Tako je šla vsa politaka praktično za tem, da so se oevojevale in izrablja-
le za utrditev marksističnega gibanja one pozicije, ki jih je bilo mogoče osvojiti v legalni politični iborbi. Jte-voluci jonarne metode so zavzemale svoje mesto v ideologiji marksističnega proletarijata, — v praktični politiki pa so bile odložene.
Na tej podlagi je bilo pred vojno organizacijsko edinstvo marksističnega politenega gibanja mogoče.
Na tej podlagi je mogoče po našem mnenju tudi njegova zopetna obnovitev.
Zakaj revlueijoinarnim potresom, sledie vedno daljše dobe mirnega razvoja.
Predpogoj za tak razvoj ,pa je, da prenehajo hiti leva marksistična gibanja samo navadne sekcije svoje in-ternaeijonale, ki iz enega središča določa za vse dežele akcijo in taktiko in da Idoibijo tisto mero samostojnosti, ki jo imajo tudi soei jalistične strjfnke raznih držav.
Stroga centralizacija, ki gre preko državnih mej, postavlja delavski pokret pred naloge, katerim ni dorasel in ki ga, spravljajo v položaj nepretrgane revolucijonarne akcije. Dokler je ta centraliziran aparat v tako ozki zvezi z eno državo, kakor je danes komunistična internaci jonala is sovjetsko državo, je nevarnost, da se spravljajo tudi slabotni delavski pokreti med kolesja meddržavnih bojev, ogromna.
Spravljati naš slaboten delavski pokret na taka pota, se nam zdi nedopustno. Mnenje, da je mogoče v temeljnih črtah politike koga varati, se nam zdi naivno.
Če smo govorili o možnosti, da bi mogla ostati »Delavska Politika« še nadalje splošno: marksistično glasilo, ki bi mogla podpirati tudi skupine, ki niso v SSJ, moramo podčrtati, da morejo biti to le skupine, ki določajo svojo politično taktiko same in ki odklanjajo metode permanentne revolucijonarne akcije, ki se mora spreminjati pod silo razmer v prazno pustolovsko politiko, pa najsi jo ukazujejo tudi osebnosti svetovnega slovesa.
To je prva točka glede katere ni mogočo dopuščati nobene nejasnosti.
Protestni shod priv. nameščencev v Mariboru.
V četrtek se je v Mariboru vršil impozanten shod privatnih nameščencev proti nameri podaljšanja delovnega časa, na katerem je bila sprejeta sledeča resolucija:
„Na javnem protestnem zborovanju, sklicanem po pododboru Zveze bančnih uradnikov, podružnici Saveza privatnih name-štenika Jugoslavije in Osrednjemu društvu odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru dne 6. maja 1926 v gostilni „Rotovž“ zbrani nameščenci
konštatirajo:
a)	da je osemurni delavnik v trgovinah bil doslej izključno vpeljan. Razlogi, ki so svoječasno dovedli do uvedbe osemurnega delovnega časa so danes vsled povojnih razmer še tehtnejši. Zlasti raditega, ker prejemki nameščencev niti zdaleka ne dosegajo
eksistenčnega minima, tem manj pa sorazmerje predvojnih prejemkov, dalje slabi živ-ijenski in gospodarski pogoji, velika brezposelnost na drugi strani.
b) Da je trgovski gremij v Mariboru na svojem občnem zboru sklenil, da podaljša delovni čas od osem na 9, 10 in 11 ur dnevno, ne da bi popreje stopil v stik z nameščenci oziroma njih organizacijo, kakor to predvideva zakon o zaščiti delavcev odnosno uredba o odpiranju in zapiranju trgovin, kar tvori očitno kršitev zakona o zaščiti delavcev. S tem se skuša na prikrit način reducirati prejemke nameščencev in povečati brezposelnost.
c) Da je ta samovoljna odredba v bistvu in po obliki kakor se jo hoče vsiliti nameščencem, v nasprotju -z zakonom o zaščiti delavcev ter skrajno krivična, ker hočejo lastniki trgovin na račun nastavljencev sanirati svoj gospodarski položaj.
d) Ne odgovarja resnici, da konsumenti ne morejo kupovati radi premalo časa odprtih trgovin. Dejstvo je, da se manj kupuje vsled mizernega gospodarskega položaja in slabih plač.
e) Ker je gremij obenem opravil devet medtedenskih praznikov, je s tem prikrajšal pridobljeni počitek kajti prazniki, ki se jih namerava odpraviti, so izpolnjevali že itak nezadostne letne dopuste.
Zbrani privatni nameščenci z ozirom na
vsa ta dejstva
protestirajo.
proti nameravanemu atentatu na svoje so-cijalno-politične pravice in proti samovoljnemu kršenju zakona o zaščiti delavcev od strani trgovskega gremija ter proti načinu, po katerem postopa gremij, da bi še bolj zasužnjil nameščence in si jih podvrgel' na milost in nemilost. Zato zborovalci
zahtevajo:
a) da ostane osemurni delovni čas v veljavi kakor je bil doslej.
b) Za vsako čezurno delo (preko osem ur dnevno) je poleg dovoljenja inšpekcije dela v smislu zakona potreben tudi predhodni sporazum z strokovnimi organizacijami nastavljencev.
c) Delo, ki se ga opravlja preko delovnega časa, se mora v smislu zakona plačati kot bezurno delo.
d) Zahtevajo od merodajnih oblasti, da se ratificirajo mednarodne pogodbe o zaščiti delavstva.
Poživljajo pomočniški odbor trgovskega gremija v Mariboru in Delavsko zbornico v Ljubljani, da z vsemi silami skušata preprečiti ta atentat na pravice trgovskih nameščencev.
Obenem apelirajo na vse merodajne oblasti. da sistirajo sklep trgovskega gremija ter ne dovole, da bi se nastavljpncem odvzeto njihove že davno prjposestvovane pravice glede delovnega časa. Izražajo, da ima zakon respektirati vsakdo, četudi ni vselej v izključno okrist gospodarsko močnejših slojev.11
Maribor, dne 6. maja 1926. S£
Sklicatelji:
Zveza bančnih uradnikov podražit- Maribor. Zveza privatnih nameščencev Jugoslov. podružnice Maribor.
Osrednje društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru.
Jack London:
Železna peta,
29
(Sociiatai roman. PreVel I. V.)
(Dalja.)
Nisem zapazila Znamenj. Gospa Pertonvvai-tliova in gospa Wicksonova sta na primer izvajali strašno socijalno nasilje v vseučiliščnem mestu. Od njiju je izvirala sodba o meni, da sem nekakšna prenagljena in samoljubna mlada dama in da imam nelepo lastnost vsiljevati se in se mešati v razmerje drugih. Meni se je to zdelo docela naravno, ako sem premislila, kakšno vlogo sem igrala, ko sem preiskovala Jacksonovo zadevo. Ali podcenjevala sem učinek te sodbe, ki je bila izrečena od dveh gospodarsko tako mogočnih gospodaric.
Sicer sem opazila, da so se moji najbližji prijatelji začeli v neki gotovi meri odtujevali: pripisovala sem pa to čniernosti, ki je zavladala v mojem krogu radi moje bližnje poroke z Ernestom. Ernest mi je kmalu obrazložil, da je lo držanje mojega razreda nekaj več, nego trenotno in da za tem tiče skrite sile organizirane zarote.
»Sprejela si v svojo hišo sovražnika svojega razreda," je dejal. „In ne samo to, ti si mu dala celo svojo ljubezen, samo sebe. To je izdajstvo nad tvojim razredom. Nikar si ne domišljaj, da kazen zato izostane."
Neko popoldne je prišel oče domov. Ernest je bil pri meni. Videla sva, da jo bil slabo raz-
položen — filozofsko slabo razpoložen. Bil je redko v resnici slabo razpoložen; ali neko mero kontrolirane slabe volje si je priznaval sam.
»Kaj mislita," je vprašal. „Bil sem na za-jutreku pri Wilcoksu.“
VVilcoks je bil upokojeni rektor univerze. Njegovi izsušeni možgani so bili z vsemi mogočnostmi napolnjeni, ki so bila leta 1870 nova, ki pa jih je med tem pozabil revidirati.
»Bil sem povabljen," reče oče. »Bil sem naročen."
Obmolknil je in midva sva čakala.
»Bilo je zelo zvito spleteno, to moram priznali. Pcedbacival mi je. Meni. In lo ta stara okamenela izkopina!"
»Stavim, da znam, kaj se vam je predbaci-valo," je rekel Ernest.
»Tudi ne ganete, če trikrat ugibate," se je nasmejal oče.
»Dovolj je enkrat," odvrne Ernest. »In to ne bo nobeno ugibanje, nego zaključek. Pred-bacivalo se vam je vaše privatno življenje."
»Pravilno," je vzkliknil oče. »Kako sle to uganili?"
»Znam, kaj ima priti. Svaril sem vas že radi tega."
»Da, boste delali," je rekel oče zamišljeno. »Ali nisem verjel. Na vsak način je to še večji dokazni malerijal za mojo knjigo."
»To vse ni še nič, kar še bo prišlo," reče Ernest, »ako bosle tako nadaljevali in vabili k
sebi socijalisle in razne sorte radikale, vštevši tudi mene."
»Da. Toliko sem spravil iz njega. Rekel je, da potrebuje univerza letos vedno več denarja nego ji ga iahko država dovoli. Zato dajejo premožni ljudje ustanove. Ii dobrotniki pa bi se čutili užaljene, ako bi univerza krenila od svojega vnetega stremljenja po brezstrastnemu spoznavanju nauka v drugo smer. Ko sem «a hotel zaustaviti in obdržati z vprašanjem, kaj ima to skupnega z mojim prviatnim življenjem, mi je ponudil dveleten plačan dopust, ki ga naj porabim za oddih in za raziskavanje v Evropi. Ba-zume se, da pod takimi pogoji te ponudbe nisem mogel sprejeti.
»Isto je rekel stari Wilcoks. Dejal je. da je neokusno in skrajno brezkoristno in ni ' soglasju z akademskimi tradicijami in akademskim dostojanstvom. Mnogo je govoril o teh puhlih, stvareh in nisem našel priložnosti, da bi ga zadržal na kakšni specialni temi. Spravil sem ga pač v lepo zadrego, ali on je samo ponavljal in trdil, kako zelo me ves svet čisla kot znanstvenika. Ni bila to prijetna naloga zanj. Čutil šem, da se mu ne podaja. _	.
»On ni bil svoboden, je dejal Ernest. »Okovi niso vedno prijetni."
»Bilo bi pa za vas mnogo boljše, ako bi sprejeli," odgovori Ernest.
»To je podkupnina," protestira oče.
Ernest pokima.
(Dalje prih.)
..D E L A V S K A POLI T 1 K A
Stran 3.
Križem sveta.
Kitajski militaristi v medsebojnem konfliktu. Kitajska civilna vojna, ■ki se je dozdaj vršila med! revoducijo-n ar ni mi ljudskimi četami in militarističnimi reakciijonarji, se zdaj pojavlja med reakcijmi ar ji samimi. Napetost med mandižurskim diktatorjem Čangom in maršalom Vupejfujem iz centralnih provinc je vsak dan očitnejša. Poslaniki velesil, ki so se oddahnili, ko je Ikuominčun izpraznila Peking, so zda jv novih skrbeh. Druga skrb jih muči radi prisotnosti šan-tumgskega generala Vanga, zaveznika Mandžurcev, čigar armada sestoji malone iz samih banditov, Vupejfu je .srdit na Čangteolina, ker je ta imenoval svoje ljudi v vse važne urade v Pekingu, zlasti ker je podvrgel brzojavno zvezo svoji kontroli, pri tem pa je popolnoma prezrl Vupejifujeve pristaše, Vse kaže, da hočejo Madžare! gospodariti v Pekingu. Vsi od tega je začel Vupejfu pomikati svoje čete proti Pekingu.
Advokat je pogoltnil strup v interesu klijentke. Neki ameriški advokat je rekeil zdravniku, da državnemu ipravdniku pomaga, da bo obtoženka obsojena; na to je pa vzel prašek, ki je bil v škatljiici, da dokaže, da arzenik ni strup, ako se jemlje pomalem. Njegova klijentka je bila obtožena, da je 'zastrupila svojega moža. Advokat je najiprvo vzel kroglice, ki so bile v škatljiei in so jih našli v telovniko-vem žepu umrlega soproga, in je rekel, da jih bo snedel. »Zakaj pa ne po-vžijete nekaj praška, k iga je ubiil?« je rekel državni pravdnih. Dobro, je rekel advokat, kakor da razmišlja, da hoče ostro odgovoriti državnemu ipravdniku,. »mogoče je čistilni prašek in žbolim, če ga povžijem. Ampak, če ga povžijem. Ampak, če vi trdite, da je smrtonosen, tedaj — tukaj gre!« Po teh 'besedah je prijel škatljico in je .natresel nekaj praška v svojo roko in ga našel v usta. Advokat je prašek pogoltnil. Celo isodmik se je smejal, ko je videl to demonstracija Nato je advokat dolžil zdravnika, da je ponaredil poročilo o kemični analizi. Premaknil je decimalno piko, da je izgledalo, da je prašek Ibolj nevaren, kot je v ireis-nici. Naglašal je, da ni nobene priče, ki hi dokazala, da je njegova klijent-ka kupila strup, ali da se je strup našel v njeni posesti. Na to je predlagal, da jo sodnik osvobodi, kajti ženska je že devet mesecev v ječi, d asi ravno ni nobenega dokaza, da je ona umorila svojega soproga. Porota jo je oprostila'. Bila je druga porotna obravnave, ker še prva; porota ni mogla zedii-l n*ti na praVorek.
Kaznjenci sio brez vsakih pravic. V poboljševalnioi 'St. Cloud so kaznjenci vprizorili gladovni štrajk, da tako protestirajo proti neznosnim razmeram v poibolješvalniai. Zdaj so odgnali petnajst kaznjencev v državno jetnišnieo v Stilhvater, češ, da so bili voditelji upornikov. Mesto da bi posebna komisija proiskMa vzroke za gladovno stavko, so pa kaznjence ‘kaznovali. Tako se deli pravica kaznjencem. Milijonarjev ne zapirajo v 1'obnijševalnice.
-.Najtežji zvon na svetu se nahaja v Moskvi. Tehta 240.000 kg, in meri v premetu 7 ,m.
p * ^grafični aparat za debelost. V'
arizu j,, moiail zagovarjati pred sc J jo neki človek zaradi vlačugar-
stVa. Bil
J« to silno dolg in tenak člo-
vek. »Ka.j g. vag posel?« ga je vprašaj sodnik. »Sodim kot model za debelost,« je odgovoril jetnik. Sodnik je bil osupel nad tem odgovorom in ker ni zjnal raztolmačiti, zahteval je razjasnitve. »Bil sem v službi tovarnarja kemičnih preparatov,« odvrnili je suhi človek. »Te Preparate je 'bi.lo treba priporočati kot sredstvo proti debelosti. Oblekel sem obleko iz elastike, katero smo napih-"di, da sem bil naj večji debeluh. Nato s!no «e fotografirali. Potem so mojo p oostavili v izložbo z napisom red vporabo«. Nato smi-o spustili 110-,o i \<> ziakn iz elastične obleke in vdru. gic sem bil fotografi ran. Tudi ta mo.ia .slika .10 pri&la v izložbo z napisom: »(Po enomesečni '»'Porubi«. Naposled sem elastično obleko vrgel raz .sebe in fotografirali so me v naravni debelosti. Fo-
tografija je dobila napis: »Po dvajsetmesečni vporabi«. Ubogi človek je pravil nato, da zanj potem 111 bilo več posla, ker ni bil rabil tovarnar novih fotografij in je prvotnih imel zadosti za mnogo let. Stradati .je moral in se potepati okrog, dokler ga niso obdolžili vla-čugarstva, med tern ko je postajal fa-brikant z -njegovimi fotografijami vedno debelejši.
»Izgubljena ladja se je prikazala v pristanu. Štirijamborno ladjo so pogrešali1 že 130 dni in proglasiti so jo mislili za izgubljeno, ko se je prikazala v pristnim Ladjo je zajel na oceanu hud vihai' in jo pohabil. Moštvo ladje je bilo napol sestradano. Dva mornarja sta bila od stradanja tako oslabela, da se 'nista mogla držati več po konci in sta ostala na svojih ležiščih.
Naj starejša človeška lobanja najdena v Avstraliji. — Dr. Colin M nekrozi e je v bližini reke Murray izkopal človeško lobanjo, ki jo je naizval Co-hunova lobanja. Dr. Maekenzie je priznan antropolog. On izjavlja, da .je ta lobanja starejša kot kateri drugi doslej najdeni človeški ostanek, vključi vši rodeško, piltdaumsko in talgajsko. Ta najdba, potrjuje trditev, da je okrožje roke Murrajr eden maj važnejši h krajev na .svetu, kar se tiče antropologije.
Ameriški filmski zvezdi oblekli črno srajco. — Znani ameriški filmski »heroj« Douglas Fairbanks '111 njegova žena Mary Pickford sta na. nujnem potovanju po Evropi prišla v Flgrenco. Ker je -bilo naznanjeno, da je dvojica vstopila v fašistoVisko' stranko, sta bila sprejeta po kraljevsko. Velika faši-st-ov.ska množica je jima zapela ameriško himno in Doug ter Mary sta .se poklonila; s fašistov.skim pozdravom. Nato se je Mary zahvalila v francoščini rekoč, da »poljublja vso Italijo«.
JaponSkli barometer. Japonci ne potrebujejo naših barometrov, ker imajo o naravi polno navodil za spoznavanje vremena. Kaldar sili krokar v vodo, je blizu dierž. Kadar se mačka umiva, bo drugi dan dež. Kadar .lisica laja, bo v treh dneh. Ako vidiš v enem dnevu več kot tri kače, je nesreča neizogibna. Ako kače beže ter se spenjajo na drevje, bo kmalu dež. Ako pade megla zjutraj, bo veter. Ako se ti vidijo planine blizu, ne hodi i'z hiše, ako je zvečer megla, se ne boj dežja. Ako v krogu okoli meseca ni videti zvezde, bo kmalu dež; ako je videti le eno zvezdov bo dež en dan pozneje. Zelo zanesljivo.
Imenik pijancev. Okrajni predstojnik v Lotaringiji je razposlal vsem gosti iniičarjem svojega okraja imenik pijancev, katerim gostilničar ne sme dati pijače, ako noče zapasti globi. Imenik je predstojnik pravilno podpisal. Ko je kmalu nato predstojnik službeno potoval po svojem' okraju, prišel je v zapuščeno vasder se šel okrepčat v gostilno. Naročil si je piva in konjaka ter se predstavil gostilničarju. Gostilničar je šel najprej po uradni imenik pijancev, ga prebral, potem pa suhoparno odgovoril: »Vam ne smem dati pijače, vaše ime je napisano v imeniku pijancev.«
Kako je Bog ustvaril Rusa? Armenci si pripovedujejo sledečo pravljico o stvarjenju Rusa: Nekega dne •sta sla Bog in Kristus po polju. Ker je
bil Bog ravno dobre volje, je rekel: »Veš, ti Kristus, ustvarila sva Žida, Grka, in Armenca, pravzaprav bi morala tudi Rusa.« Toda Kristus je imel svoje pomisleke ter je odgovoril: Očka, prosim te, pusti to, imela bi končno le neprijetnosti.« —«»Ah. kaj še«, .je rekel Bog oče in že je izrekel besede: »Bodi Rus!« Toda jedva je stal Rus pred njima, se je že zadrl: Stojta! Kje imata potne liste?« — »Vidiš, očka,« je rekel Kristus, »sedaj imava že vraga na glavi.« Toda Bog je sme» ljaje segel v žep, izvlekel bankovec za 20 kopejk ter ga stisnil Kusu v roko. In odšla sta nemoteno.
•
Večina. Neki tujec je vprašal v blaznici nekega um oboi n ega, kako da je prišel tja? Umobolni je odgovoril: Le radi tega, ker sem bil drugačnega mnenja, kakor drugi ljudje.« — Tujec: »To ni možno!« — Umobolni: »In vendar je tako. Jaz sem rekel: Vsi ljudje so norci; in vsi ljudje so trdili, da sem jaz norec. Zmagala pa je večina in mene poslala v blaznico.«
Dnevne novice.
Korošec je imel v soboto svoj shod in na tem shodu je izpovedal svojo politično izpoved celokupne klerikalne stranke. Na shodu je povedal marsikaj, kar je moralo na vsak način razburiti naše demokrate. Povedal je, da demokrati še dolgo nimajo upanja, vsaj takega upanja, da ibi prišli v vlado. Korošec je mnenja, da je Pašič odigral, povedal je 'tudi, da je Radie v krilzi in ni upanja, da bi se dvignil a,; Pašič ali Radič. Korošec ni povedal, kdaj in kako misli v vlado, tudi ni pr, vedal, s kakšno sedanjo formacijo države se zadovoljujte, povedal je samo da Slovenci ne moremo in ne smemo biti zadovoljni s sedanjo vlado, ki na-rekava samo davke in hoče še nadalje narod, vsaj slovenski tirati v pogibelj. Če drugega ne, moramo biti Korošcu hvaležni za izjavo, da je Pašic-Pribi-čeviceva vlada izključena in da je Pašič sam izigral.
Interpelacija o korupciji moti še vedno starega Pašiča in tiste, ki mu direktno ali indirektno sekuindirajo. Vse bi šlo lepo in gladko, če bi ne bilo te nadležne interpelacije po »redi. Pašič je sedaj izvoljen za predsednika radikalnega kluba, in mogel bi se miiif no pripraviti na (proslavo svoje osemdesetletnice... in na zopetni vstop v vlado, če bi opozicija vendar odjenjala in ne kvarila veselje s to prešmentano •korupcijo, ki je postala že tako Splošna lin vsakdanja, da se loti pokornega jugoslovanskega državljana Ikar dolg čas, če sliši o njej' govoriti. Mi bi staremu in častitljivemu Pašiču radi pomagali, 'pa mu zato svetujemo naslednje: Postavi naj še na... ■svetvopi-isemško stališče in naj reče s Kristusom:	»Kdor je brez greha, naj vrže
prvi kamen!« Obmolkniti bodo morali vsi, in konec bo vseh težav.
Prvi maj na Hrvaškem. Tucli na Hrvaškem so ibile oblasti v hudih skrbeh »za javni mir in red«. Prepovedale so večinoma vse shode in obhode. So-drugi so si pomagali s ‘konferencami zaupnikov in sestanki. V Zagrebu je predaval na strankini konferenci sodr. Živko Topalovič, ki je v krasnem govoru očrtal naše notranje prilike ter naloge šocijalistiičnega delavstva. Zvečer so pa priredili sodrugi zabavo v dvorani »Kola«, ki je lepo uspela v moralnem in materijalnem pogledu. Javne shode je oblast dovolila le v nekaterih krajih. Na vseh teh zborih je bila soglasno sprejeta protestna resolucija zagrebške oblastne organizacije proti 1. maja in proti reakciji sploh. Lepa so bile proslave v Osijeku, v Požegi, \ Belištu, Ljesikovici, Bj el o varu, Sisku, itd. Tudi ,1. maj na Hrvaškem je pokazal, da živi v delavstvu vzlic težkim razmeram in hudi reakciji močna, neupogljiva zavest. Naš čas pride, pa mu počnejo vladajoči razred in sovražniki delavske sloge karkoli hočejo.
Stališče delavstva o internacijo* nalili ekonomski konferenci. 28. apii a sc je vršila v Ženevi, pripravljalna komisija za mednarodno ekonomsko 'kun fereneo, Kot zastopniki delavstva sodelujejo v tej komisiji sodrugi Juhaux, Oudiegeesit, Eggert in Pugh. Progiam, ki ga je predložila delavska, skupna komisija sestoji iz naslednjih oc L 'Stabilizacija valute; 2. mednarodna trgovinska politika z ozirom na inz-deiitev surovin in živlejnskih potico ščin, zaščitne carine in evropske go^ spodarski Zveze; 3. mednarodna organizacija .produk»ije in prodaje in njeni
učinki na mednarodno gospodarsko
politiko; 4. mednarodni industrijski karteli in kontrola nad njimi od stia-ni vlade, Zveze narodov, konsuoinih in delavskih organizacij ter mednarodnega urada dela; f>. uveljavljenje mer, .ki naj omogočijo delavcem dostojni zaslužek, pri čemur naj sc razpravlja in sklepa tudi o vprašanju podelitve kreditov ‘m vstvarjenjem možnosti dela za priseljene delavce.
Elektrifikacija. Grajska planota je bila do zadnjega časa najbolj zapuščena naselbina in le malo se je posvečalo pozornosti za higijeno in olepšavo. Lastno moramo danes omenjati, da so nasadi v Regalijevem gaju izboljšani in da je park dobil svojo zasluženo obliko. Tudi v gradu samem so prenovitve v mnogo korist stanovalcev, zlasti pa. družin, ki so morale čakati
rešitve na cesti. V peteik so začeli napeljevati elektriko v vsem gradu, tako, da bo v kratkem imela vsaka stranka svojo zdravo električno razsvetljavo. Zadnji čas je bil, da je magistrat sklenil ta važni sklep in skrajni čas je bil, da se v nekatera itak zatohla in nepre-zračljiva stanovanja napelje namesto smrdlljiivh petrolejk električna luč. Če bo tako šlo, smemo enkrat upati, da tudi grad za dobi svo je zasluženo u va-ževanje in postane ta kar je drugod, na pr. v Gradcu, Salzburgu in drugod.
Iz Viča nam pišejo: Iz viških občanov sestavljeni akcijski odbor za podporo reduciranim trboveljskim rudarjem je zaključil svojo nabiralno akcijo po občini. Cisti prihod v znesku 5.575.— Din je bil izročen v Trbovljah, ki ga bo razdelil med najpotrebnejše reduri ranče ti rez ozira ma njihovo strankarsko pripadnost. Pri tej priliki se odbor iskreno zahvaljuje vse darovalcem, posebno še: Sokolskemu društvu, Ik at., prosvetnemu društvu, pevskemu krožku, cerkvenemu .pevskemu zboru, pevskemu odseku olepševalnega društva »Rožna dolina«, tamburaškemu zboru »Svoboda« in godbenemu društvu »Gradašea«, ki so s svojim sodelovanjem1 pri prireditvi kakorkoli pripomogli do lepega gmotnega uspeha. — Odbor.
je, b »e prtpri&dc, da eder par nogavic 1 tipom in znam« N (rdečo, modro ali sltto)
kakor Ithj« pari drugih Dm«a)» * « prodajalnah)
Zarubljeno ravnateljstvo. V soboto smo omenili, da sta šla sodni eksekutor in sodr. Joža Golmajer nad tobačno tovarno. Rnbežen Sta izvršila po vseh predpisih. Začela sta kar pri ravnateljevi sobi. Zarubila sta veliko zrcalo, stole, fotelje, pisalno mizo, končno se je sodr, Goknajerju zazdelo, da je tudi veliki tepiih nekaj vreden. In zarubili so tudi tepih poleg stolov in foteljev. Postavila sta talko ravnateljstvo vendar enkrat na noge. Sodr. Golmajer je pokazal, da ima lepe sposobnosti tudi za takle državno izaruibljevalni bi riški
posel.	1...
Na zagrebškem kolodvoru je bil že dalj časa zaposlen Ivan Br.Lhta, Bil je vseskozi velsten in soliden uradnik. Nenadoma pa je izginil dn opazili so, da je vzel seboj tudi revolver. Vse domneve kažejo, da «i je Bribta, rodom Ljubljančan končal življenje-
Zagrebškega nadškofa so hoteli vkrasti neznani spretni vlomilci; vlomili so v njegovo pisarno in skušali odpreti blagajno. Ni se j.irn pa posrečilo in odšli so rebus iufectis. Odklej bo moral poseben sluga ponoči čuvati ■pisarno.
Mlad carinik iz Bohinjske Bistrice Franc Mencinger je že dalj časa kazal
živčno utrujenost in s službenega mosta v Mariboru so ga poslali na dopust. V Ljubljani si je naročili avtomobil in nar oljil šoferju, da naj ga .pelje na Gorenjska češ, da le tam dobi zdrave pristnefvoda V Šent Vidu je !>a začel obiskovati posamezne liiše ta ker so je vedel sumljivo, so poklic^« orožnika. V spremstvu orožnika ga je potem peljal na policijo, ta* m- f gnali, da we je cariniku omračil um m
poslali v bolnico..
V Oplotnici je udarila v poslopje
kolarja Ferda Janeža strela m poslopje jebilo kmalu v plamenu. Živino m nekaj orodja so mogli se rositi, škoda je precejšnja in bi bila ogromna, da 'niso gasilci pogasili ognja,
Predrzen pa neznan žepar je odpel v gneči Janezu Zupančiču iz Lipoglava telovnik in mu spretno zmaknil denarnico, ne da bi bil Zupančič opa-zil. V denarnici je bilo neba j čez 8300 dinarjev.
V župnišču na Horjulu so vdrli tatovi ter pobrali nekaj čez 900 Din gotovino in raznega blaga.
V pekarno Antona Videnška na Selu. ko dobro verzi rani al.ikovei 'vlomili s ponarejenima ključi ini pobrali ves izkupiček prejšnjega dne, okrog 400 Din.
Žalostna usoda prostitutke. V
skopljanski kavarni je službovala ne-Ika Raza Horu in si »prislužila« s ipro-stitueijo čez 100.000 Din. Zaidtaje tedne iždržčvala dva stalna ljubimca in ju tudi denarno podpirala. Kar naenkrat jiina pa je odpovedala podporo. Možakarja sta se pa maščevala, oropala Sta in ji prerezala vrat in trebuh. Našli so jo mrtvo v krvi v njenem stanovanju.
Usodna pozabljivost. Trafikant Vinko Resnik je položil pred svojo barako vrečico, v kateri je imel 500 dinarjev kovanega drobiža. Šel je v barako in momentano pozabil na vrečico. Ko se je nanjo spomnil, je bilo prepozno, spreten tat je vrečico opazil im se je usmilil.
Zopet tramvajska nesreča v Bel-gradlu. Pod tramvaj je padel neki dijak in stalo bi ga bilo življenje, da ni kondukter še pravočasno ustavil voza. Vendar pa je bdi dijak težko poškodo-vam, da so ga morali odpeljati v bolnico.
Pavel Dorohov:
Zmaga.
(Odlomek iz »Golgote«. Prevel S. V.)
Sijajno je razsvetljeno veliko poslopje hotela »Europa«. Pred vhodom — avtomobili, kočije, droške, konji.
V veliki dvorani, na odru, okrašenem s tropičnim rastlinjem igra orkester. Snopovi luči trepetajo in iskre na kristalnih lestencih, vazah in kande-labrih. Bliščeče beli so namizni prti in cvetlic vse polno, mnogo evetlie.
Dame v težkih Židanih bale kih toaletah so kakor mogočne žive cvetlice. In dekoltirane, globoko dekoltirane. Gole rame, pieča, hrbet, prsi.
Vojaštvo v elegantnih uniformah. Na ramah temnozelene z zlatimi zvezdami obšite spolete. Srebro in zlato blišči na uniformah inozemskih vojnih atašejev. Črne salonske obleke in fraki obkrožujejo pisano sliko.
tNapitniice, zveneči bokali z iskrečim vinom.
Napitnice brez konca.
»Gospoda častniki! Dvignimo čaše na zdravje prvega vojnega ministra, na zdravje Rusije, osvobojene od bolj-ševikov!«
»Uraa!«
Godba zaigra.
»Gospoda častniki. Gotovo sc1 strinjate z mano, da ne more biti strmoglavljenje sramotnega boljševiškega janna zasluga posameznika. Čast in slava ruskim častnikom, ki nosijo vso težo borbe z boljševiki.«
»Uraa!«
»Ne nevarnost ne pomanjkanje nas ne zadrži na našem potu. Principov svobode, enakosti in! bratstva prepojeni, so planili ruski častniki v boj — in nam podarili današnji dan, da lahko tukaj praznujemo slavje svobode. Boljševizem je strmoglavljen! Gospoda častniki, velika je vaša zasluga pred mučeniško očetnjavo. Ali še večja slava gre našim plemenitim in velikodušnim zaveznikom, ki so morali na svojih plečih nositi vso težo prvega dne vstaje. Čast in slava našim junaškim zaveznikom — Čehom! Pozdravljam naše plemenite brate v osebi njihovega, tu navzočega vodje!«
»Uraa!«
Godba mogočno zaigra. Vsi vstanejo in izteguje polne bokale nasproti češkemu generalu.
General se smehljaje pokloni.
Zdravica sledi za zdravico. Nazdravi se inozemskim zastopnikom. Oni odzdravljajo.
Godbe brez konca, bokali žvenketajo, vino se peni.
*
Nek častnik stopi na oder.
»Gospoda častniki. V prid rodbinam častnikov, padlih v boju z boljševizmom se licitira petrubljevsiki cekin. Določa se mu cena petdeset, rubljev. Kdo da več?«
»Sto rubljev!«
»Sto rubljev! Kdo da več? K prvemu... k drugemu...«
»)Stodvajset!« — —----------—	—------
»Stodvajset, kdo da več? K prvemu...«
»Stopetdeseti«
»S tosedem deset!«
»Dvesto!«
»Dvesto! Kdo da več? K prvemu...« K prvemu, k drugemu,... kdo da več?«	“
Častnik visoko dvigne cekin, njegov pogled preleti dvorano.
»»Gospoda častniki, ne pozabite, da je na cekinu glava Njegovega Carskega Veličanstva Nikolaja Nikolajeviča!«
Dvorana se strese.
»Uraaa!«
»Himno! Careko himno!«
»Bože carja hrani...«
Godba grmi, bokali zvene, vino se
peni.
Pijan dih plava po razsvetljeni dvorani. Zrak je pijan, ljudje so pijani, električne žarnice so pijane, pijano venejo šopki v kristalnih vazah...
»Gospodje častniki, licitirala se bo sedaj spoleta generala Denikina.«
»Kapa angleškega generala Knok-
s a!«
»Steklenica češkega generala Sy-rovyja!«
»Ostroga francoskega generala Je-ahina!«
»Uraa, uraaa!«
Pred nogami mlade plavolaske kleči pijani častnik.
»Marija Aleksandrova, naj bom vaš vitez. Tu pred vašimi nogami naj umrjem.
»Gospod poročnik, vzemite prstan v prid ostalim padlih. Licitirajte ga!«
»Gospoda častniki — prstan Marije Aleksandrove!«
»Uraa!«
Pijane dame tekmujejo. Glavnike in lasne ige jemljejo iz svojih kompliciranih frizur.
»Gospoda častniki — glavnik Na-dežde Ivanovne!«
»Lasna igla Zinaide Lvovne!«
Ali Marija Aleksandrovna se ne pusti zapostaviti.
»Moj vitez, moj vitez... pijana sem, brezmejno pijana! Žrtvujem... Kaj ponujajo? Ah, da, lasno iglo? Žrtvujem sVojo nogavico. Da, da, svojo nogavico!«
Dvigne krilo in stegne nogo.
»Moja carica! Carsko darilo!«
Saiame ji .nogavico. Pritisne svojo ustnico no golo, rožnato, toplo nogo.
»Gospoda častniki — nogavica Marije Aleksandrovne v prid rodbinam junakov padlih v borbi z boljševiki!«
»Uraa!«
V težkem, pijanem zraku se duše zvoki orkestra.
Zunaj je gosta megla.
Ptuj.
Prvi mat smo letos obhajali boli po-
božno kot ponavadi. Tudi pri nas smo čutili sv. Obznano iz korita zaščitarjev. Najprej se nam ie dovolilo vse, za kar smo prosili, en dan pred praznikom pa se nas je obvestilo, da shod smemo imeti, tudi veselico, ali obhoda ozir. skupnega odhoda skozi mesto ne sme biti. Ker nov zakon se je glasil: Več kot eden jih ne sme skup stati. No, shod je bil povoljno obiskan, govori! je s. Čeh iz Maribora in upamo, da so vsi zborovalci letošnji prvomajski govor
dobro razumeli. Popoldne pa smo se zbrali vseeno na določenem zbirališču in počakali kolesarje, ki so se pripeljali iz Brega. Ker je bila prepoved, da se v skupinah ne sme iti, so kolesarji šli skozi mesto v gosjem redu. Vendar se je oblast razburila zaradi tega, ker je trobentač preglasno trobental in se nm je to potem prepovedalo- Tudi godba ni smela svirati po mestu. Sicer je bila zjutraj budnica kakor navadno.   Torej pri nas še ni bilo nič hudega. Le to nam ne gre v glavo, da so naši gospodje ministri tako pametni, da prepovedo vse. kar je v drugih državah dovoljeno za Prvi maj. Kadar bomo pa mi na vladi, bomo tudi prepovedali, kakor nas današnja gospoda uči. Najprej bomo odpravili tiste svetle na-cijonalistične procesije in temne poti, potem pa še druge take reči, ki jih ima sedaj bolj nobel „folk“ še dovoljene. Razumljivo je, da se lahko vsak pošten kristjan razburi, ako bi videl kopico ..raztrganih" in „iač-niih" delavcev. — Opomniti moramo tudi „še na to, da so naši trgovci ravno na prvega maja napravili največ dobička, mi vsaj mislimo tako, ker so imeli vsi trgovine odprte kot po navadi. Nam je prav. Zato pa vsi delavci v Konzumno društvo, ker privatni trgovec sicer spoštuje naš denar, toda našega praznika ne.
Stanovanjska mizerija	je	v	Ptuju	še
vedno enaka. Prav dobro	so	jo	pospešili
tudi bradati gospodje kapucini, ki so na Ljutomerski cesti kupili veliko stanovanjsko poslopje in napravili iz njega samostan. Vsem strankam so stanovanja odpovedali in te dni se selijo zadnji stanovalci iz tega poslopja. Namesto da bi z božjo pomočjo, o kateri trde, da je zelo velika, zidali novo poslopje, ako že res hočejo tudi v našem kraju ljudstvo poneumnjevati, pa kar kupijo stanovanjsko hišo ter stanovalce s krščansko ljubeznijo zbadajo tako dolgo kakor jež lisico. Ali	za	kapucine	ne
velja zakonska določba, ki	pravi,	da se	iz
stanovanj ne sme delati „poslovnih“ prostorov?
Še k stanovanjskem vprašanju. Na letošnjem občnem zboru stanovanjskih najemnikov se je izprožila misel, da društvo stanovanjskih najemnikov v Ptuju ustanovi zadrugo za zidanje malih stanovanjskih hiš po vzorcu ljubljanskega „Stan J n dom“. Tozadevne priprave so že v teku; ta teden se skliče prvi shod interesentov. Ker je zanimanje za to zelo veliko, je upanje, da se stvar kmalu izvede tako, da bo rodila že prav kmalu sadove v obliki prvih hišic-
Predavanje o higijeni in sociialnem zavarovanju priredi Drž. higienski zavod v Ljubljani tudi v Ptuju na dan 30. maja, na kar že sedaj delavstvo opozarjamo. Kraj predavanja se bo pravočasno priobčil pri vseh gg. delodaajlcih in delavskih zaupnikih.
Priznano najsolldnejša domača tvrdka
JOS. R0J1NA, Ljubljana
Aleksandrova cesta
eensh. Lastni krojaški atelijs.
Točna postrežba!	:	Solidne osne! 95
Proti gotovemu jamstva daje tudi na ugodna mes. odplačila.
Makol«tani papir se preda po 4'— Din aa 1 kg-Vsi ae porove v opravi Mn.
MS
Sodrugi!
Zahtevajte po vseh brivnicah, kavarnah in gostilnah »Delav-oko Politiko«. Naj ne manjka v nobenem javnem lokalu »Delavsko Politika'* f —
1 Berite!
Charles Diokenss Božična pesem v prozi. Lovro Kuhan Povesti.
Abditue ■ Predhodniki današnjega socializma in komunizma.
M. Boori Karl Marka, monografija. Zadružni koledar za leto 1926.
»Pod LipoM| družinski mesečnik.
Marofta ao.
I I I
8
! Zadružna založba g Ljubljani, 9lehsandrova cesta S.
mi
i
■
i
K
i
i
■
i
KRUH
iz Prve delavske pekarne v Ljubljani je
najboljši. ||
Zahtevajte ga v vsaki prodajalni!
Zadružni trgovski dom
PRODUKCIJE1*
na Tržašid cesti v Ljubljani
Oglejte si zaloge ■aimfakturneg* blaga, konfekcije, izdelkov zadruge »Delto", klobukov, porcelana, email-posode, čevljev, špecerijske predmete, pohištvo, pletene izdelke itd.	**
Cene zmerne! - Hihdo ni prisiljen hnplti!
Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh. — Izdaja konzoroij »Delavske Politike« (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani. Tiak J. Glasnika nael.
v Ljubljani. — Za tiekarfio odgovoren Mihael Rožanec.