/ALADO JUTRO Št. 19 Nedelja, 10. maja 1931 Leteča puščica Indijanska povest. — Po Fritzn Steubenu — Rr. Ko so prišli zvečer rdeči možje domov, so ga zasledovali, a brez uspeha, ker niso imeli konj.« Srepo je pogledal Toma, ki je bil ves uničen, in rekel: »Ali slišite, Šavanojci, to je morilec Se-cunte in Vištonviš!« Ne da bi rekel kaj drugega, je odšel skozi vrata. 6. Rdeči Tom Fitzpatrick je zapustil z osvobojenimi ujetniki GhiHicothe. Za rdečega Toma Zaradi umora in tatvine ni kotel uničiti veiikega dela — zveze z Indijanci. Strogo je obsodil Irčevo ravnanje, predlagal ostro obsodbo in obžaloval, da ga je sploh kdaj branil. Po dolgih dogovorih so pokadili pipo miru in ujetniki so svobodni zapustili CMlicothe. Rdečega Toma so prepusti: usodi, ki si jo je bil sam pripravil. Logan, poglavar Irokezov, je odšel z njimi, ker ni maral gledati smrti rdečega Toma, ki ga ni mogel več rešiti, čez dve uri so srečali lovce, ki so se se je boril kakor medved, a Kornstalk je samo dejal, da bo obsojen po šava-nojski pravici »Kako ste mogli umoriti in oropati ljudi, ki so vam rešili življenje, Tom?« ga je vprašal WuM. Irec je slišal besede in v strahu odgovoril: »Saj nisem moril! Če ubijem volka, še nisem moril. In Indijanci niso ljudje...« Smrtna tišina je nastala v zboroval-njci. A mahoma je vstal Kornstalk, ki je začel vpiti in pozabil ves svoj min »Spravite ga ven!« Nihče se ni upal upirati. Glavarji, ki so Irca kolikor toliko razumeli, so sovražno gledali belce. V nevarnosti so bili ujetniki, pogodba in morda celo odposlanci, če ne bi častnik rešil položaja. vračali z obilnim plenom. Ko so jim pojasnili zadevo, so se prijateljski razšlL Tekumze je takoj opazil, da manjka rdeči Tom. Ko so mu povedali, da bo kaznovan, je v diru odšel proti vasi. Logan ga je videl, kako je bil razburjen, se poslovil od belcev in z veliko naglico odjezdil za njim. Tekumze je v divji ježi dospel v Chil-licothe, se prerij skozi množico, ki je bila na trgu, in v trenutku spoznal prizor. Rdeči Tom, ki je bil privezan h kolu, se je zvijal v mukah, a množica, ki je staila okoli njega, se mu rogala in ga oponašala. Tam gori na odru so sedeli glavarji vseh zvezanih rodov in mirno gledali mučenja Rdeč! Tom je visel le še rra vezeH: na podplate so mu pritiskali žareče oglje, ga živega skalpirali, mu rezali jermena iz kože in si izmišljali še vse druge muke, ki jih pozna le krvava domišljija maščevalnega Indijanca. Že zdavnaj se je bil onesvestil, a vsa tolpa je podivjana plesala okoli njega. Tekum- zeju se je zagnusilo, zgrabil je nož in ga zasadil kosu pečenega mesa, ki je bil nekdaj živ in se imenoval rdeči Tom v srce. Nato je pograbil bat in ga vrgel Korastalku pred nogp: »Kaj si naredil iz bavanojcev? Bili so junaški vojniki, a zdaj so živali, ki ližejo kri propalice! Sramota! Vse je utihnilo, ko je Kornstalk vstal in zagrabil za bat... A Tekumze se ni zmenil zanj, pokazal mu je hrbet in začel znova: »Ali je to navada rdečih mož? Bojazljivci so Šavanojci! Zakaj niste pustili belemu možu, da bi se branil? Zgubite se v svoje jame, pasji bratje! Cesa še čakate?« Divje neradi so se umikali pred njim, marsikdo je trdneje stisnil nož, močneje napel lok. Svarilen klic je Tekumze-ja opozoril, da je Kornstalk za njim, ko je mahoma šinila črna senca med njiju in bivoilji plašč je objel »Letečo puščico« Z desnico je pokrival Logan Tekum-zeja, a levico mu položil na glavo, rekoč: »Ta vojnik je pod^Loganovim plaščem in Logan je gost Šavanojcev!« Kakor en mož so se pridružili glavarji Miamijcev in Piankešojcev. Kornstalk je molčal in divje gledal Logana, le mig bi bil zadoščal, pa bi uničil njega in Tekumzeja. A v tem je prišel Mioikinikva bliže in jih pozval, naj bodo mirni. Korpstalk je stal še vedno nepremično in mislil: »Gost je sveta oseba — nesreča pride na onega, ki mu stori žal. — Logan ima na tisoče prijateljev, ki ga bodo maščevali. — Logan je glavar šestih narodov. Odločni se je,