BČlKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA CIVIDALE HRANILNA PISMA V LIT, USD, DEM SKLADI ZAVAROVANJA MOJA BANKA tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / Št. 31 (725) • Čedad, četrtek, 4. avgusta 1994 abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.300 lir bSIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA CIVIDALE L’accredito dello stipendio sul conto corrente personale Vi permette condizioni privilegiate MOJA BANKA mcm Emigrante di Qastra ha ricevuto una laurea honoris causa a New York A PAGINA 4 Per un nuovo rapporto di confin Pubblichiamo il documento sottoscritto dagli amministratori della fascia confinaria italo-slovena dopo l’incontro di Nova Gorica avvenuto mercoledì 27 luglio. I Sindaci dei Comuni deila fascia confinaria italo-slovena, da Jesenice a Pirano e da Tarvisio a Muggia, riunitisi a Nova Gorica il 27 luglio 1994 alla presenza dei rappresentanti dei Ministeri per gli Affari Esteri della Repubblica di Slovenia e della Repubblica Italiana ribadiscono che la collaborazione in atto da diversi decenni tra i Comuni situati lungo il confine italo-slo-veno ha contribuito all’elevazione economica, sociale e civile delle popolazioni di frontiera. Confermano la volontà e l’interesse comuni di proseguire nella collaborazione, nella solidarietà e nella pacifica convivenza, che contribuiscono a superare la tradizionale concezione del confine e, quindi, perseguono l’evoluzione della dimensione civile fronta-liera in una visione europea. segue a pagina 2 Tudi Novi Matajur gre na poCitnice! Naši uradi bojo zaparti od 8. do 20. vošta. Prihodnja številka bo med vami 25. vošta V saboto 6. an nediejo 7. vošta tradicionalno srečanje Slovencev z Videmskega Pridita vsi v Matajur V saboto ob 19. uri se odpre razstava ob 40. obletnici smarti monsinjorja Ivana Trinka V nediejo ob 12.30 slovienska maša, popudan pa kulturni program an ljudska veselica Kaj ponudimo ljudem V saboto an nediejo bo v matajurski vasi senjam Sv. Louranca an ob teli priložnost se trecje leto ponovi Srečanje Slovencev. Namien tele iniciative je očiten: v parvi varsti se zbrati med Slovenci nadiskih dolin an vse videmske pokrajine, pa tudi iz sosiednjih kraju na polietnem sejmu v znamenju ljubezni do svojih koranin an prijateljstva, z željo utardit an poglobit sodelovanje an solidarnost med nami. Le grede ponuditi vsem našim ljudem, ki pridejo daniu za polietni dopust nieki, ki čepru v drugi obliki, peje napri tradicijo od Kamenice. Tisto srečanje med sosednjimi narodi gor blizu Stare gore, ki je bluo v parvi varsti slovienski praznik, smo vsi pogrešal, manjkalo nam je. Zatuo tri lieta od tiega smo se beneški kulturni delavci odločili, da oživmo duh Kamenice an smo se srečali, glih za Sv. Louranac, na Matajurju, tuk se je Kamenica začela. Zbrali smo se na travniku nad vasjo, napravli nieke varste pik-ni-ka, kjer se ni prodajalo ne za pit ne za jest: vsak je poskar-beu sam za se an za parjate-Ije. Srečanje nam je ostalo vsem v zlo liepem spominu, vsak se je počutu ku v družini, atmosfera je bla resnično lie-pa an topla ku v tistih družinah, kjer se zastopijo med sabo an se imajo radi. beri na strani 4 Arresti eccellenti Ha suscitato grande scalpore la notizia dell’arresto di tre esponenti di spicco del Partito popolare, Adriano Biasutti, Michelangelo Agrusti e Giovanni Di Benedetto su ordine del Pubblico ministero di Pordenone Raffaele Tito. L’ex presidente del governo regionale e gli altri due leader del Ppi, attualmente agli arresti domiciliari, sono stati chiamati in causa dal Pubblico ministero Tito per il reato di corruzione. E’ infondata, invece, la notizia di un avviso di garanzia per corruzione a Romano Specogna, presidente delle Autovie Venete. A PAGINA 4 Udeleženci lanskega srečanja Slovencev v vasi Matajur (Montemaggiore) V okviru Srečanja Slovencev v Matajurju bo na pregled v hiši na sred vasi razstava posvečena monsinjorju Ivanu Trinku ob 40-letnici svoje smarti. Je bla naša du-žnuost počastit našega velikega narodnega buditelja, kot je bla dužnuost na lanskem srečanju počastit 60 liet bogoslužja druga dva monsinjo-ra, ki sta puno nardila za našo sloviensko stvar: Pasquale Guion an Valentino Birtig. Razstavo, na kateri bota lahko vidli slike, dokumente an puno drugih zanimivih stvari, ki se tičejo življenja an diela monsinjorja Trinka, jo je parpravilo kulturno društvo, ki nosi pru njega ime. PROGRAM NA 3. STRANI Fax 0432/57Ì938 NOVE LINIJE ZA DELOVNE OBLEKE V VSEH SEKTORJIH KOMBINEZONI • SALOPETTE DELOVNI KOMPLETI TRENIRKE • SRAJCE OBLEKE ZA ZDRAVSTVO • H ALI JE BUNDE • VARNOSTNE OBLEKE Stabilimento e uffici: Via Nazionale - Tavagnacco (Ud) - Tel. 0432/570959-5707256 - Četrtek, 4. avgusta 1994 2 V Novi Gorici srečanje županov obmejnih občin Slovenije in Italije “Odpraviti mejo” V zaključnem dokumentu poudarjena potreba po nadgradnji dosedanjih odnosov za večji gospodarski in družbeni razvoj obmejnega področja dalla prima pagina Constatano, inoltre, che è necessario, per un’ancor più armonica convivenza, in tempi brevi e con il sostegno dei Governi e dei parlamenti dei due Stati ed il fattivo coinvolgimento dell'Unione Europea, risolvere, nei termini della progressiva integrazione sociale ed economica perseguita istituzionalmente dall'Unione Europea, i problemi comuni nelle specifiche aree: 1) dello sviluppo economico, ivi compresi gli ambiti dell’infrastruttu-razione; 2) dell’assetto e della tutela del territorio e dell’ambiente; 3) delle attività nei campi culturale, u-niversitario, dell’istruzione e della ricerca, educativo, formativo, sportivo, ricreativo e turistico, secondo le indicazioni puntuali che e-mergeranno in occasione dei singoli confronti fra i Comuni frontalieri. Inoltre, esprimendo la disponibilità e la volontà di realizzare le proposte così enucleate negli ambiti delle proprie specifiche sfere di competenza ed influenza, sollecitano i rispettivi Governi e Parlamenti a considerare, nell’espletamento delle loro funzioni, in relazione alla risoluzione dei problemi comuni, l’espressione della volontà e delle esigenze delle popolazioni di confine volte, in un contesto di pacifica convivenza, ad assecondare lo sviluppo economico e culturale delle aree frontaliere nell’ambito dell’Europa dei Popoli e delle Autonomie Locali e a valorizzare a tal fine il ruolo delle rispettive comunità nazionali, stabiliscono che l’incontro tra i Sindaci dei Comuni di confine diventi un appuntamento periodico, da effettuarsi con cadenza almeno annuale alternativamente in territorio italiano e sloveno, al fine di favorire la circolazione dell’informazione, lo scambio di reciproche esperienze e l’individuazione di iniziative comuni. In tal senso fissano il prossimo incontro nel Comune di Gorizia, da svolgersi nella seconda metà del 1995. Prvo srečanje županov obmejnih občin Slovenije in Italije, ki je bilo prejšnji teden v Novi Gorici, je imelo veliko odmevnost tako v politično-istitucio-nalnih krogih kakor tudi v sredstvih javnega obveščanja. V bistvu je Slo za prvo srečanje, na katerem so se srečali župani in predstavniki gorskih skupnosti obmejnega območja, ki se vleče kakih 200 kilometrov vzdolž državne meje, in se lotili stvarnih odprtih vprašanj. Prešlo se je od faze “dobrih namenov” do konkretnih predlogov, kako oplemenititi ta obmejni prostor in kako ga napolniti z gospodarsko, kulturno in narodnostno valenco. Da je bilo taksno srečanje potrebno, so podčrtali Številni diskutanti in prišla je na dan tudi specifičnost območja, kjer živi slovenska narodnostna skupnost na Videmskem. V zaključnem dokumentu (celotno S srečanja županov v Novi Gorici besedilo objavljamo posebej) so se župani obmejnih krajev obvezali, da se bodo občasno srečevali in sicer vsaj enkrat letno izmenično na slovenski in italijanski strani z namenom, da omogočijo izmenjavo informacij in izkušenj in se seznanijo s skupnimi pobudami. Potrebo po še tesnejšem sodelovanju ob meji so na novogoriškem srečanju iznesli tudi Giuseppe Chi-abudini, ki je kot predsednik gorske skupnosti spregovoril v imenu vseh občin v NadiSki dolini, župan Občine Rezija Luigi Paletti ter odbornik gorske skupnosti za Tersko dolino Viljem Cemo. Iz njihovih izvajanj je prišla na dan odločna zahteva, da se tem okrajem omogoči gospodarsko in družbeno rast. (R.P.) Tolmino é L’Unione Europea ha destinato quattro milioni di Ecu per lo sviluppo delle regioni lungo il confine italo-sloveno. Di questa somma 1,4 milioni di Ecu sono destinati al Comune di Tolmino che li utilizzerà per la realizzazione dei progetti di collegamento stradale. Nella località slovena d’oltre confine è stato in visita Jean Marc Segherst, rappresentante del Fondo di sviluppo europeo Inter-reg, accompagnato da Diana Benko del ministero della Scienza e la Tecnologia della Slovenia e dal Sindaco di Tolmino Viktor Klanjšček. Segherst ha visitato il tracciato della nuova strada che collegherà l’abitato di Volče, che dista 3 chilometri da Tolmino, al valico confinario di Soiarie. Lungo nove chilometri il nuovo allacciamento ridurrà di ben 30 km l’at- tuale percorso stradale tra il Tominotto e le Valli del Natisone. Il rappresentante del Fondo europeo Interrig ha visitato anche alcune località della zona dell’Alta Valle dell’Isonzo e di Bre-ginj dove sorgeranno gli impianti sperimentali per la trasformazione della frutta e che si estenderanno su un’area complessiva di circa dieci ettari. Livio Caputo v Ljubljani je pokazal večjo odprtost Obisk italijanskega podtajnika v zunanjem ministrstvu Livia Caputa v Ljubljani, kjer se je srečal z ministrom Lojzetom Peterletom, je potekal v nekoliko drugačnem tonu, kot pred dvema tednoma v Trstu, kjer je Berlusconi srečal premierja Janeza DmovSka. Caputo je v Ljubljani povedal, da Italija ne postavlja več nobenih pogojev glede vstopa Slovenije v Evropsko unijo in da bodo septembra potekali intenzivni pogovori med obema stranema kot priprava na ponovno srečanje med Drnovškom z Berlusconijem. Da so bili pogovori uspeSni, je potrdil tudi zunanji minister Lojze Peterle, ki je dejal, da se je končalo obdobje izsiljevanj in da v seznamu odprtih problemov ima prioriteto vprašanje zakonske zaščite za naso narodnostno skupnost. Sicer, kakšni bodo sadovi teh srečanj, nam bo dano vedeti jeseni, ko bo prišlo do srečanja obeh v-ladnih predsednikov. Milan Kučan in pole position Sondaggi e politica Nonostante gli attacchi dell’ opposizione di destra ed in particolare da parte dei socialdemocratici di Janez Janša l’asse governativa tiene e registra un alto grado di consenso nell’opinione pubblica. Questo il dato più importante, emerso da un sondaggio curato dal quotidiano sloveno “Republika”. Quella dei sondaggi, così com’è attuale anche nella seconda Repubblica italiana, sembra stia diventando una moda sempre più apprezzata in Slovenia. Non c’è problema che non venga “elaborato” dai sondaggi e non c’è quotidiano in Slovenia che non sia stato contag-giato da questo modo di affrontare il rapporto con l’opinione pubblica. Pilo docet, verrebbe voglia di dire. Ebbene, dal sondaggio di “Republika” e-merge anche un altro dato che certamente non sarà gradito al secondo partito, i democristiani di Lojze Peterle. All’ipotetica domanda “Chi votereste se in lizza ci fossero solamente quattro partit, guidati da Janez Drnovšek, Milan Kučan, Janez Janša e Lojze Peterle (i quattro attuali maggiori leader politici in Slovenia)?" oltre il 30 per cento degli intervistati darebbe il proprio voto all’attuale presidente Milan Kučan. Al secondo posto si è piazzato il leader della destra Janez Janša (27,4 %), terzo il presidente del governo Drnovšek (20,5 %), risulta ultimo il ministro degli e-steri nonché presidente dei cristianodemocratici Lojze Peterle con soltanto il 3,6 per cento dei consensi. Da questi dati, se riteniamo i sondaggi di “Republika” attendibili, sembra che l’opinione pubblica slovena si stia radicalizzando verso destra, contribuendo a far scomparire il centro di Il presidente Milan Kučan Peterle, mentre a centro-sinistra la battaglia verrebbe vinta dal presidente Kučan, ex leader della Lega dei comunisti sloveni. Alla domanda su quali ia-no i personaggi politici più apprezzati dagli sloveni, il sondaggio registra un alto numero di voti a favore di Milan Kučan (137,6) e Janez Drnovšek (119,8), terzo Janša (75,6) e soltanto quarto Peterle (37,6). Quest’ultimo, però, guida la classifica dei personaggi politici meno amati con il 63,8 per cento dei voti, seguito da Janez Janša e da Z-niago Jelinčič. Il premier Drnovšek si è rifatto riguardo la domada del sondaggio che verteva sui partiti politici. Oggi in Slovenia il 18,9 della popolazione voterebbe per il partito libe-raldemocra-tico, seguito dai socialdemocratici di Janša (8,8 %), dal partito popolare di Marjan Podobnik (6,2), dalla lista unita di Kocjančič (5,9) e dai cristianodemocratici di Peterle (5 fi). Circa il 40 per cento degli intervistati non ha risposto alla domanda. Da questi risultati, se diamo un certo valore a questi sondaggi, possiamo registrare che anche in Slovenia il centro sta scomparendo e che la gente è più propensa ad una certa radicalizzazio-ne. Infatti l’ex ministro della Difesa Janez Janša coagula intorno a se molti voti dei democristiani, scontenti della politica di Peterle e della sua collaborazione governativa di centrosinistra. Forse anche in base a questi dati i cristianodemocratici, in vista delle vicine elezioni amministrative, hanno deciso di presentarsi agli elettori assieme ai socialdemocratici ed ai popolari. Rudi Pavšič Schiaffi per il parlamentare Minoranza da aiutare Durante la sua visita a Lubiana, dove si è incontrato con il ministro degli Esteri Lojze Peterle, il sottosegretario agli Esteri italiano Livio Caputo si è incontrato anche con la delegazione della minoranza italiana in Slovenia ed in Croazia, guidata dal presidente della Giunta esecutiva Maurizio Tremul. Durante l’incontro i rappresentanti della comunità italiana hanno richiesto una legge che sancisca una più grande attenzione dell’Italia nei confronti della minoranza e specialmente nell’ambito economico. La delegazione, guidata da Tremul, ha ribadito il rifiuto di diventare “merce di scambio” nei rapporti tra i Paesi interessati. Super più cara Da sabato in Slovenia sono aumentati i prezzi dei prodotti petroliferi del 2-3 per cento circa anche se la richiesta dei produttori era molto più alta, il 15 per cento. L’interesse degli automobilisti locali è certamente indirizzato verso il prezzo della benzina super che con la nuova lievitazione verrà a costare 73,2 talleri, mentre prima il prezzo era di 1,2 talleri più basso. Parlamentare schiaffeggiato Si potrebbe dire che in politica si passa presto dalle parole ai fatti. E’ capitato al deputato demoliberale Igor Omerza che, davanti al Parlamento, si è visto dapprima offeso, e, infine, schiaffeg- giato. Dalle prime indagini sembra che l’autore dell’aggressione sia un conoscente di Omerza che insieme a lui aveva militato nel partito democratico. 11 motivo dell’aggressione va ricercato nel lavoro di Omerza in seno alla commissione d’inchiesta sull’operato della giunta comunale di Lubiana. Visita conoscitiva Una delegazione composta da parlamentari progres- sisti italiani è stata in visita in Slovenia ed in Croazia. 1 parlamentari si sono incontrati con i rappresentanti parlamentari e governativi di Lubiana e Zagabria. Alla fine dell’incontro la delegazione dei progressisti è stata molto critica verso la politica estera del governo Berlusconi e in particolar modo nei confronti del sottosegretario Livio Caputo, definito dal parlamentare Ruffino “un incapace”. Secondo i rappresentanti del parlamento italiano la rinegoziazione di Osimo è bloccata per volontà della nuova gestione governativa a Roma. Successo di Branduardi L’esibizione del cantautore Angelo Branduardi, che ha concluso le serate del Folkest a Capodistria, ha registrato un grande successo di pubblico. Il noto menestrello della canzone italiana ha presentato le canzoni del suo ultimo album “Si può fare” come pure i pezzi più datati tra i quali non è mancata “Alla fiera dell’Est”. A Topolò gli spettacoli del Beneško gledališče e del Teatro Incerto Due teatri, mille risate Un pubblico numeroso si é divertito con “Mož moje žene” per la regia di Marjan Bevk - Applauditi anche gli attori della compagnia friulana četrtek, 4. avgusta 1994 avgusta l(]hi 0.*/, asosto 7*1 * • / ' \ ' v*L •, ' S E ii ZVEZA SLOVENCEV VIDEMSKE POKRAJINE v sodelovanju s Planinsko družino Benečije SOBOTA ob 18.00 odprtje kioskov ob 19.00 otvoritev razstave “Ivan Trinko” ob 21.00 ples z ansamblom “Pal” NEDELJA ob 8.30 pohod na vrh Matajurja ob 10.00 odprtje kioskov ob 12.30 Slovesna slovenska maša - tonkači ob 13.30 Godba iz Cerkna ob 15.30 Ex-tempore in igre za otroke ob 17.00 Beneško gledališče: “Mož moje žene” ob 18.30 ples z ansamblom “America band" SABATO ob 18.00 apertura chioschi ob 19.00 inaugurazione mostra su “Ivan Trinko” ob 21.00 ballo gratuito con i “Pai” DOMENICA ob 8.30 camminata in cima al Matajur ob 10.00 apertura chioschi ob 12.30 S. Messa solenne in sloveno - tonkači ob 13.30 Banda di Cerkno ob 15.30 Ex-tempore e giochi per bambini ob 17.00 Beneško gledališče: “Mož moje žene” ob 18.30 ballo gratuito con “America band” Premio abruzzese perFomasaro V dolini pod Kaninom se obeta vrsta zanimivih manifestacij Kultura vabi v Rezijo Prihodnji teden bo v znamenju “Okna odprtega v bodočnost” Le donne protagoniste nell’arte “La parola per l’arte: protagonista donna” é il titolo della mostra di arti visive che verrà inaugurata oggi, alle 18.30, presso la Chiesa di S. Francesco a Cividale. Organizzata dalla Comunità montana Valli del Natisone, la rassegna vede impegnate quattro o-peratrici culturali che operano nel campo dell’arte come studiose e critiche d’arte: Luigina Bortolatto, Raffaella Cargnelutti, Chiara Pecile e Mariarosa Rigotti. Presenteranno quattro artisti, tre pittori ed una scultrice: Giancarlo Caneva, Claudio Mario Fe-ruglio, Ivana Burelio e Maria Grazia Collini. Sono previsti inoltre -nel quadro di un’iniziativa voluta dall’ente montano per rendere ancora più vivo il dibattito culturale delle donne nelle Valli - incontri con le operatrici culturali e con gli artisti, che a-vranno luogo a Savogna venerdì 12 agosto alle 20.30, a Stregna venerdì 19 agosto alle 20.30, a Torrea-no lunedì 22 agosto alle 20.30, e per concludere a Drenchia sabato 27 agosto alle 12. La mostra di Cividale sarà aperta tino al 28 agosto, tutti i giorni feriali dalle 17 alle 20, festivi e postfestivi dalle 10 alle 12. “Stazione Topolò” non si ferma almeno fino al 15 agosto, giorno in cui l’iniziativa darà l'arrivederci, si spera, al prossimo anno. Un avvenimento “a sorpresa”, fino ad ora non previsto dal programma, sarà il concerto che domenica prossima, alle 21, verrà tenuto dal gruppo di musicisti che ha accompagnato Moni Ovadia nell’ultimo spettacolo del Mittelfest. La musica che presenteranno sarà quella e-braica, in particolare yiddish. Domenica 14 agosto é previsto l’arrivo dei camminatori di Livek, che alle 18 saranno intrattenuti dal duo Lia Bront-Bru-no Vidoni. Il giorno successivo si esibiranno il coro “Matajur” di Clenia e gli “Scramasax” di Cividale. Hanno intrattenuto il numeroso pubblico accorso a Topolò per oltre due ore, con gags, battute, situazioni paradossali e divertenti. É pienamente riuscita l’accoppiata Beneško gledališče-Teatro Incerto, che sabato sera si sono reicontrati - dopo l’esperienza di “Teatri par un popul” - per offrire a-gli spettatori i propri lavori. Il teatro friulano é stato rappresentato dai bravissimi Claudio Moretti, Elvio Scruzzi e Gianluca Valoppi, che nella piazza di Topolò hanno recitato, spesso improvvisando, alcune gags e-strapolate dagli spettacoli del Teatro Incerto. Poi é toccato al Beneško gledališče, che con Franco Qualizza e Adriano Gariup ha presentato “Mož moje žene”, per la regia di Marjan Bevk. É la storia di due uomini, Bepo e Petar, che si accorgono di essere mariti della stessa donna, e che, tra bisticci e balli, riescono alla fine a risolvere il loro problema. Anche qui le situatemi paradossali e divertenti non sono mancate, grazie anche alla bravura dei due attori, che rivedremo a Montemaggiore in occasione dello “Srečanje Slovencev”. Sopra Franco Qualizza e Adriano Gariup in “Mož moje žene”, qui a fianco Claudio Moretti ed Elvio Scruzzi del Teatro Incerto V soboto v Žabnicah Višarsko srečanje Svet slovenskih krščanskih izseljencev v Evropi bo konec tedna pripravil tradicionalno Višarsko srečanje, ki se bo začelo v soboto, 6. avgusta. V župnijski dvorani v Žabnicah bo namreč ob 15. uri okrogla miza na temo: “Mladina iz narodnega in versko-moralnega vidika doma, v zamejstvu in zdomstvu'. V nedeljo bo ob 7 JO romanje na Visenje, kjer bo v Domu srečanja predavanje na temo “Naš slovenski danes". i-etožnja tema bo posvečena problemom zaposlovanja Draga: mladinsko vprašanje .. Bred začetkom letošnjih stu-J'Jskih dnevov Draga ’94, ki od° na Opčinah, bodo prire-'h tudi Drago mladih, in za *r'dnevno srečanje ed mladimi Slovenci iz za-l^.e.lstva, zdomstva in matice, Je namenjeno tematikam, ki Prvi vrsti zanimajo mlajše 8e«eracije. l^bina letošnjega srečanja ni*menjena vprašanju zapo- slovanja mladih. Člani Združenja katoliških Študentov iz Ljubljane, ki so organizatorji Drage mladih, bodo skuSali zastaviti tematiko tako, da bo koristna in privlačna za vse: tako za tiste, ki Se študirajo na višjih Šolah in bi radi izvedeli kaj več o izbiri fakultete, kot za tiste, ki zapuščajo univerzo in se soočajo z vprašanjem zaposlitve. Z lanskega folklornega večera na Smarni miši Kulturna ponudba v Reziji postaja meseca avgusta vse bogatejša in zanimivejša. V teh dneh se zaključuje “Teden pripovedovanja”, ki so ga tokrat pripravili že v tretje in reči je treba, dokaj uspešno. Najpomembnejše rezijanske pobude pa bodo stekle prihodnji teden pred in ob velikem šmarnu. Začeli bodo z gospodarsko-kulturno razstavo “Okno odprto v bodočnost”. Uradna otvoritev bo v torek, 9. avgusta zvečer v kulturnem središču, kjer bodo predstavili knjigo Alda Madotta “Pagine di storia -resoconti di vita resiana 1971-80”. Na večeru bodo nagradili udeležence narečnega natečaja, za prijetno počutje pa bo pel zbor Casto- ja iz Ampezza. Tradicionalna Šmarna miša se bo začela 12. avgusta, svoj epilog pa bo imela 15. avgusta z vaškim praznovanjem, ki se ga udeleži res enkratno število domačinov in izseljencev. Loretta Dorbolò espone a Resia Durante la “Settimana del racconto” e fino al 15 agosto presso la hall dell’albergo Valre-sia verrà esposta una mostra della pittrice Loretta Dorbolò. L’iniziativa si deve alla Beneška galerija di S. Pietro e alla ZSKD di Resia. Loretta Dorbolò, originaria di S. Pietro, ha vissuto la sua infanzia a Biarzo e si é trasferita anni fa nella Bassa modenese. Il suo mondo pittorico, con l’uso della tecnica naif, ricorda molto i luoghi natii. Franco Fornasaro, scrittore cividalese, ha ricevuto ^ luglio il premio “Abruzzo oggi” per il suo libro Fine stagióne” edito da Roberto Vattori. .11 premio, che precede il h'ù conosciuto e ambito tojano, si articola in varie tezioni; poesia e saggistica, eatro, narrativa edita ed i-'tedita. Esaminato da una Cornmissione di cattedratici, 1 libro di Fornasaro ha rice-Vuto lodi lusinghiere. Lo torittore é intervenuto anche el corso di un dibattito sul-e Problematiche dialettali, Parlando della situazione to nostra regione. Fornasaro, nativo di Trie-ne ma istriano d’origine, ha l ubblicato con Vattori altri Ue romanzi brevi: “Incon- Franco Fornasaro tro” e “Quale terra?”. É conosciuto, oltre che come scrittore e uomo di cultura, anche come farmacista. Četrtek, 4. avgusta 1994 4 V Poslanski zbornici vložen zakonski predlog Progresisti za zaščito manjšin “Italijanska Republika sciti jezik in kulturo albanske, katalonske, nemške, grške, slovenske, ladinske, francoske, ok-citanske, provansalske skupnosti, Romov ter jezik in kulturo Furlanov in Sardincev.” Tako se glasi prvi Clen zakonskega predloga o zaščiti jezikovnih manjšin, ki ga je 14. junija vložila v Poslansko zbornico skupina šestdesetih progresistiCnih poslancev (iz naše dežele je med podpisniki tudi bivši deželni tajnik DSL Ruffino), Cigar prvi podpisnik je Franco Cor-leone, predsednik vsedržavnega sveta Zelenih. In prav Corleone, skupaj z bivšim deželnim svetovalcem Zelenih Federicom Rossijem, je v Vidmu predstavil zakonski osnutek, v katerem je največja pozornost posvečena šolski vzgoji v materinem jeziku ter možnosti, da se zgoraj o-menjene skupnosti v odnosu do javnih struktur prosto izražajo v materinem jeziku. Omenjena je tudi zahteva po radijskih in televizijskih programih, ki bi bili namenjeni manjšinskim skupnostim. V zakonskem o-snutku je tudi povedano, da kar zadeva slovensko manjšino v Furlaniji-Julijski krajini, pričujoči zakonski predlog noče biti omejevalni in da v nobenem primeru ne sme preprečiti parlamentarne poti za dosego globalnega zaščitnega zakona. Na videmski predstavitvi je Federico Rossi podčrtal, kako je večja ali manjša skrb za manjšine izraz demokratičnosti neke skupnosti. In če bi morali po tem soditi Berlusconijevo vlado, je dodal Rossi, potem je nivo njene demokratičnosti dokaj nizek in to kljub o-bljubam, ki so zadevale tudi vprašanje manjšin. Spričo imobilnosti vladnih strank je skupina progresistiCnih poslancev smatrala za umestno, da vloži zakonski osnutek, ki je povsem enak tistemu, ki so ga že vložili v prejšnji mandatni dobi in ki ga je Poslanska zbornica tudi odobrila, zasidral pa se je v Senatu. S tem v zvezi je Franco Corleone, ki je v prejšnji zakonodajni dobi sedel v Senatu, povedal, da je sam predsednik Spadolini storil vse, da bi v drugi veji parlamenta ne o-bravnavali vprašanja zaščite jezikovnih manjšin. (R.P.) Varata lunedì la nuova giunta targata Ppi-Pds La Provincia va Dell esecutivo fanno parte anche Psi, Verdi e Psdi Presidente é l'avvocato cividalese Giovanni P e lizzo Kaj ponudimo ljudem Lunedì mattina a Palazzo Belgrado è stata varata la nuova giunta provinciale targata Ppi-Pds con l’aggiunta di Psi, Verdi e Psdi. A capeggiarla è stato nominato Giovanni Pelizzo, avvocato cividalese e sino a lunedì assessore nella passata gestione Venier. Si è risolta in tempi brevi la mini crisi alla Provincia dopo le dimissioni del presidente Tiziano Venier al quale i giudici hanno indirizzato due avvisi di garanzia. L’entrata in giunta del Pds rappresenta, certamente, una novità che si potrebbe estendere anche al Comune di Udine, che si trova in aria di smobilitazione. La nuova squadra che guiderà l’Amministrazione provinciale, oltre che dal presidente Pelizzo, è composta da Primo Marinig Miriam Calderari (Verdi), nuovo assessore provinciale alla cultura (Psi), Miriam Calderari (Verdi), Mario Banelli (Pds), Silvio Moro (Ppi), Gianfranco Sette (Psdi) e da Elia Tomai (Ppi). V mreži sodnikov Adriano Biasutti, Michelangelo Agrusti in Giovanni Di Benedetto Aretacija zaradi korupcije Jamstveno obvestilo tudi za Romana Specogno, predsednika podjetja “Autovie venete" E’ allarme per la siccità Continua l’allarme siccità nella maggior parte della regione, con problemi anche nel Cividalese e nelle Valli del Natisone. I danni alle coltivazioni di mais in Friuli, secondo la Coldiretti, superano ormai i 50 miliardi. Non cessa l’emergenza per la scarsità d’acqua nel comune di Grimacco, mentre anche a S. Pietro il sindaco invita i cittadini al risparmio idrico. E le previsioni, per i prossimi giorni, parlano addirittura di un aumento della temperatura. novi matajur Odvogomi urednik: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Cedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: ED1GRAF Trst/Trieste Aretacija treh vidnih predstavnikov bivše Krščanske demokracije in danes Ljudske stranke je hitro odjeknila v javnosti in v sredstvih javnega obveščanja. Dejstvo je, da je sodniška roka udarila po osebah, ki so na najvišji ravni predstavljali demokristijansko oblast v naši deželi. V težavah so se znašli Adriano Biasutti (od leta 1984 do 1992 je vodil deželno vlado), Michelangelo Agrusti in Giovanni Di Benedetto. Vsi trije, ki so sedaj v hišnem priporu, so obtoženi korupcije v zvezi z načrtovano izgradnjo objekta za škodljive odpadke v Spilimbergu, ki bi ga morala zgraditi “Casagrande Ecogreen”, last pordenon-skega podjetnika Bruna Ca-sagrandeja. V težave jih je s svojimi izjavami spravil prav pordenonski podjetnik Casagrande, ki je trenutno v hišnem priporu. Podjetnik naj bi Agrusti-ju in Di Benedettu ponudil 1 milijardo lir, s čimer naj bi bil kasneje informiran tudi predsednik Dežele Biasutti, čigar odvetnik je zanikal gornje trditve in dodal, da Casagrande ni nikoli dobil zakupa in tudi objekta niso zgradili. Preiskavo v zvezi s tremi demokristijanskimi liderji vodi pordenonski namestnik državnega pravdnika Raffaele Tito, ki se je šele pred nekaj tedni vrnil iz Milana, kjer je sodeloval v skupini Antonia Di Pietra. V zvezi s podkupninskimi aferami velja omeniti še dogodek, v katerega je “vpleten” župan iz Podbo-nesca in obenem predsednik “Autovie Venete” Romano Specogna. V ponedeljek se je namreč razširila vest, da je namestnik državnega pravdnika iz Trsta Frezza poslal jamstveno obvestilo Romanu Specogni zaradi korupcije v zvezi z nekaterimi deli v okviru dejavnosti družbe “Autovie Venete”, ki skrbi za avtocestno omrežje v naši deželi in kateri župan iz Podbonesca načeljuje. Vodstvo avtocestnega podjetja pa je takoj demantiralo vest o “obvestilu” predsedniku Romanu Specogni zaradi korupcije. Leta, zatrjujejo pri avtocestnem podjetju, naj bi res dobil jamstveno obvestilo, a le zaradi nekaterih upravnih nepravilnosti, ki nimajo nobene veze s korupcijo. Barnasje ostu brez mlekarince Od seda napri, kar po bu-tigah bota tiel kupit ser iz Barnasa, vam odguore, de ga nie vič. Zadnji dan luja so zaparli mlekarinco tiste vasi an ta-kuo še tisti riedki kimet, ki ta po tin kraju Nadiže rede krave bojo muorli vozit mli-eko v ažlijsko mlekarinco, kjer že parhaja venčpart mlieka iz naših dolin. Ankrat po Nediških dolinah tu vsakim kamune so imiel vič ku adno mlekarinco, seda jih je ostalo samuo še štier: v Carnimvarhu, Ažli, Gorenji Miersi an go par Mašerah. Pravejo pa, de telo zaprejo že lietos. s prve strani Pustili smo se dobre volje an si obljubili, de se druge lieto spet srečamo. Parva misu je bla, de bi bluo srečanje Slovencev vsako lieto drugod. V vasi Matajur so bli malo liet priet opustili senjam Sv. Louranca, zatuo se je lani roditi predlog: zaki na diet kupe moči an pomagat vasnjanom za napraviti s kioski an plesom nazaj vaSki senjam? An takuo, v organizaciji Zveze Slovencev an s pomočjo Planinske družine Benečije, je Slo lani. Takuo bo tudi lietos. Senjam je parložnost za se srečat, si stisnit roko, kiek popit kupe an zapiet, se pomenat an zaplesat. Tuole bo v saboto an nediejo v vasi Matajur. Bo pa tudi kiek vič, saj je več zanimivih stvari v kulturnem programu. V saboto ob 19. uri bo od-partje razstave, ki se pripravlja glih za tolo parložnost an je posvečena msgr. Ivanu Trinku ob 40 -lietnici njega smarti. V nediejo zjutra so nie-ke parpravli za Športnike an planince. Ob 12.30. uri bo slovienska ma Sa, ki jo bo daro-vau msgr. Pasquale Gujon, s katerim bojo masevali tudi drugi duhovniki iz NadiSkih dolin. Po maSi bojo tonkali, takuo, ki se za vsaki senjam v Benečiji spodobi, potle pride na varsto pa banda iz Cerknega. Popudan bojo igre za otroke, ob 17. uri pa pride na varsto BeneSko gledališče z novo komedijo “Mož moje žene”, s smieSno an čudno Storijo, ki nam jo predstavita Adriano Gariup an Franco Qualizza. V saboto an nediejo bo tudi ples, pan>o z ansamblom Pal, potle pa z America band. Pridite an vi, vas čakamo v Matajurju! m Včlanjen v USPI / Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 18987 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 32.000 lir Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - Žiro raCun 50101 - 601 - 85845 — «ADIT» 61000 Ljubljana — Vodnikova, 133 — Tel. 554045 -557185 —Fax: 061/555343 Letna naročnina 700. SL.T Posamezni izvod 20.—SLT OGLASI: 1 modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% A tečno adria INSTALLAZIONE ANTENNE LABORATORIO RIPARAZIONI TV • VIDEO • HI-FI ELETTRODOMESTICI SOLO DA NOI PREZZI ECCEZIONALI CIVIDALE DEL FRIULI - V.LE LIBERTA' 28/D ■ Laureato a E’ stata una sorpresa, bella quanto inattesa. Non é che accada tutti i giorni di ricevere una laurea honoris causa, e non succede a tutti. É successo invece ad Amedeo Vogrig, 51 anni, originario di Clastra (S. Leonardo), a cui lo scorso mese l’Università internazionale di Studi superiori “Pro Deo” di New York ha conferito u-na laurea honoris causa in ingegneria elettronica. Orfano di guerra, emigrato a Berna, Vogrig é ritornato in Italia - oggi vive presso Bergamo - facendo carriera nel campo delle pompe elettriche. Attualmente é dirigente di una ditta tedesca del settore. “La laurea é stata davvero una sorpresa - ci dice - anche se suppongo mi sia stata assegnata per meriti di lavoro. Qualcu- Amedeo Vogrig a New York subito dopo la consegna della laurea honoris causa no mi ha segnalato all’università. Non so per certo chi sia, anche se tempo fa ho ri-sollo un grosso problema alla Rovagnati, il famoso pro-sciuttificio modenese”. Comunque sia andata, resta la soddisfazione, meritata, per I una persona che con le proprie forze é riuscita a conquistarsi uno spazio, una dimensione di prestigio nel campo del lavoro. E un vanto anche per la Benecia, ed un esempio che andrebbe seguito. Kronaka '/r/n<7/fó rave.. V Gniduci so tele dni praznoval srebamo poroko Petandvajst liet velike ljubezni “Kuži Fiorella, ti bom pomagu ist odriezat torto...” Paš kuo se je bala Fiorella, de ji Renzo kako zakure an tele krat zak on je tajšan, mu je ušeč škercat, jih zakurit za potlè se veselo smejat... Tuole vam povemo mi, ki ga lepuo poznamo an tuole more potardit tudi Fiorella, ki je njega žena že 25 liet! Pru takuo, Lorenzo Lauretig - Lenkcju an Fiorella Bergnach - Zefova, obadva iz Gniduce, sta 19. luja praznovala srebamo poroko! Duo bi jau! Pa je takuo, poročila sta se bla gor v Belgiji, kamar sta bla šla zavojo dieia. Damu sta se vantila lieta 1978, kupe z njim je paršla tudi čičica, ki medtem se jim je bla rodila, Tiziana. Za praznovat srebamo poroko sta zbrala okuole sebe žlahto an parja-telje. Nomalo dni potlè so i-miel v družini spet senjam, Renzo je dopunu... kajšno lieto vič ku štierdeset! Na anagrafe pravejo, de jih ima petdeset, višno pa, de so se zgrešil (Renzo prave de ja!) sa’ vsi tisti, ki ga poznajo vam morejo potardit, de je nimar, ku an puob. KuraZno Renzo, ničku takuo napri an kuražno tudi tebe, Fiorella, ki ga muoreš “prenašat” . Vemo pa, de ga zvestuo prenašaš, sa’ imiet takega v hiš je prava sreča. Srečan je tudi on, ki je uša-fu tebe, tuole prave Tiziana an tuole potardimo tudi mi, ki vas lepuo poznamo an vam iz sarca želmo še puno srečnih an veselih dni. Tel je Nicola Kejacu “Takuo, ki moreš videt, Benečani po sviete ponoč na spiejo previe...” parbližno takole nam je napisu naš parjateu Adriano Martinig iz Belgije an nam pošju drugo fotografijo otročiča, ki je sin an navuod naših j udi po sviete. Paš če bi par-klical damu za nimar vse tele naše judi z njih družinam, ki dieta vi, al bi rešil problem naših vasi, kjer glas otruok je nimar buj tanak? Misle-mo, de ja. De bi ne bla samuo ’na sanja, bi bluo an lepuo tuole študie-rat, kene? Otročič, ki se nam donas predsta- vja je Nicola Crainich an se je rodiu 14. junija lietos. Tata je Marino, mama pa Anna Maria Benitez. Kar vam povemo, duo so noni po tatu, zastopeta lieuš, kje ima Nicola njega koranine: nono je Renato Kejacu iz Garmika, nona pa Adele Qualizza-TamaZacuova iz Sriednje-ga. Nicola ima še adno sestrico, ki se kliča Sabrina. Obadva pošiljajo an velik poljubček vsiem tle doma, posebno pa bižnoni Perini Kejacovi v Garmiku. An mi pozdravljamo otročiče, pru takuo vso njih lepo družino. TV COLOR/HI-FI/ELETTRODOMESTICI eicpert PIÙ’ ASSORTIMENTO - PIU’ CONVENIENZA - PIU’ ASSISTENZA .. v.vjw;- •. & £ ' * CIVIDALE DEL FRIULI (UD) Via P. d’AquIlela, 24 - Tal. 0432/731166 Via Europa - Tel 0432/7314S6_____________ jih Ankrat v Benečiji so živiel škrat, krivapete an štrije. Fajne pravce so nam pravli ti stari an puno se j’ tudi napisalo gor mez nje, venč part za otroke. Pa malo al nič se j’ napisalo gor mez Sombriejane, ki so tudi oni ankrat živiel po naših dolinah. Se današnji dan naši ti stari, kadar se zakure kiek neumnega nam diejo: “Bi-eš, bieš, fardajskan Sombriejan” zatuo, ki niso imiel obedne mo-druost takuo, de so kombinuval samuo neumnosti. Jedli so jabuke te gnjile, ker so tiel reč, de so muke, an te zelene drenjule, zak so mi-sinli, de te ardeče so ognjene! Oriehe so targai an fige so pa klatil. Pozime so hodil plavat gor v Dortih verin pod Dolenjo Kozco, an poli-ete so hodil pa se cu-zgat v Sakuoto, pod Dolienjanim. Včasih se jih ni videlo po dolinah za an dobar cajt, an kar so paršli nazaj so pravli, de so bli šli kuorban vodo drobit! An dan so vandral gor okuole Kravarja an so zamerkal, de cierku svetega Standreža je zazidana na starmi kras, četudi tam spriet je ’na velika planja. - Kuo so bli neumni ankrat judje - je jau kapo Sombriejan - pogle-dita, kam so šli zidat cierku, kar je bluo tarkaj liepega prestora: potisnimo jo na planjo! Sliekli so jope al pa korete, jih položli blizu zida od cierkve an šli potiskat na te drugi kraj. - Oh hop, oh hop, oh hop - je dajau cajt kapo an takuo šlo napri za ’no dobro uro. Kar so bli trudni an potni so šli gledat dost so jo poti-sinli an so zamerkal, de ni bluo vič jop, ker tist cajt, ki so potiskal jih je biu kajšan ukradu. - A sta videl - je jau veselo kapo Sombriejan - kam smo jo že potisin-li, še jope nam je zdol ujelo!!! Una laurea per Andrea Andrea Specogna, te “mali” sin zlo poznanega Angela taz Barnasa je ratu dohtor. Zgodilo se je tele dni na Univerzi v Vidme, kjer se je laureu v “Scienze bancarie”. Vsi mu želmo še puno uspehu v njega življenju. Un “dottore” anche nella famiglia di Angelo Specogna di Vernasso, che va ad aggiungersi alla fila sempre più lunga dei laureati delle nostre Valli e notizie come queste non possono che rallegrarci. Andrea Specogna si è laureato presso l’Università di Udine in Scienze bancarie e per festeggiare degnamente il “traguardo” raggiunto (un traguardo che però è anche un punto di partenza!) sabato 30 luglio ha riunito attorno a se parenti ed a-mici per una mega grigliata. Ad Andrea, conosciuto anche per il suo impegno sportivo come portiere della Valnatisone, felicitazioni vivissime ed un augurio per ulteriori successi. Dvie fare s korìero na Koroško Kosmač in jaz nadaljevanje “Ni davno od tega, ko sem Imel drugo predavanje o Beneški Sloveniji v Ljubljani, na geografskem Inštitutu. Imel sem Cast, da so na predavanju sodelovali z mano naši bije beneški duhovniki: ljudski pesnik, župnik iz Dreke, Valentin BirtiC - Zdravko, žu-Pnik iz sv. Stoblanka, Mario Lavrenčič ter župnik iz Gorenjega Trbilja, Emil Cencič.” Ciril se je nasmehnil in dejal: "Kaj misliš, da vas nisem poslušal. Bil sem tam, a na koncu sem moral nujno na sestanek, ki je bil že prej določen in sem mu moral jaz Predsedovat. Tudi o tem so Plsali naši časopisi. Novico s,a sporočila tudi radio in te-levizija. Kako je potekala potem večer?” “Organizatorji so nas pogostili v karakterističnim lokalu. Najbolj navdušen za našo predavanje je bil Jaka ■9č, legendaren general v Pokoju, tisti slavni koman-1 ant, /d je s svojimi partizani Pi vi prekorači! Sočo in Nadi-‘°> preko Benečije. To je bilo julija leta 1943, še pred padcem fašizma.” “To so dognana dejstva, Dorič!” mi je rekel Kosmač in za slovo sva se objela. Njegov nasvet o mojem spisu sem spoštoval, morda še preveč, ker že nad trideset let leži v predalu in se ga nisem več dotaknil. Srečavala sva se večkrat in vsakih at pozdravila z velikim navdušenjem. Potem sem zvedel, da je bil zelo bolan. Zbolel sem tudi jaz. Za njegovo smrt sem zvedel za par tednov potem, ko sem se vrnil iz videmske bolnice in prebral stare časopise. Zelo mi je bilo žal, da mu nisem mogel, med množico pogrebcev, prinesti tudi jaz svojega zadnjega pozdrava. Tako sem zgubil dragega prijatelja, ki mi je bil, tudi kot revolucionar, kažipot v življenju. Ga ne bom nikdar pozabil. Izidor Predan - Doric Konec P.s. Srečanje s Kosmačem je bilo objavljeno v Novem Matajurju v Številkah: 18, 19, 20,21, 23, 25, 26, 27, 28,30. Puna koriera jih je bla v nediejo 31. luja kar iz Hlocja so šli na romanje na Koroško, na svetišču Marije Lug-gau. Zbralo se jih je 65. So bli možje, žene, mladi an otroc lieške an topoluške fare, parložli so se jim tudi nekateri iz Kozce. Ni mu par-manjkat gaspuod Azeglio Romanin. Po maš, ki sevie-da je bila v liepim svetišču an kjer so se vsi kupe parsta-vli za spominsko fotografijo, ki videmo tle na varh an po kosile so se vamil pruot duomu. Za narest tuole so pa vebrali drugo pot, takuo de so šli skuoze San Candido, Santo Stefano di Cadore an Sappado, lepi kraji, kjer puno judi hode na počitnice poliete an pozime. Ustavli so se tudi oni an četudi samuo za an par ur, so veselo užival lepote telih kraju. Ki reč, če ne druzega, de so vsi kupe preživiel ’no lepo nediejo, vidli nove pre-store, se spreluhtal... takuo, de je bluo an nomalo žalostno se varnit damu. Sigurni smo, de tele nie zadnji krat, ki so šli kam kupe an de vsi težkuo čakajo, kada se spet diet na pot... Minimatajur Non sono pochi i documenti che dimostrano un uso dello sloveno malgrado gli ostacoli dettati dalla mancanza di istruzione e dall’intolleranza nazionalista. Abbiamo anche pubblicato qualche esempio delle iscrizioni pubbliche in sloveno: nelle epigrafi delle lapidi cimiteriali, nelle iscrizioni dei dipinti murali sulle case, negli ornamenti dell’arredo delle chiese, e così via. Non poche anche le scritture private, lettere, ricevute, ricette per medicamenti, appunti. Un particolare aspetto sono i fogli manoscritti, generalmente testi ricopiati da donne, contenenti preghiere con scongiuri e cabale misteriose, pratiche che avevano un carattere fra il devoto ed il superstizioso. Esse garantivano, a chi le portava con sé, incolumità e fortuna; disgrazia a chi non voleva credervi. Il testo era più o meno lo stesso, ma si prestava a qualche variazione, spesso di carattere linguistico. A destra e in alto due documenti della Molitviza di Stiefan Carlic. Sotto la grotta di Antro con la chiesa di S. Giovanni (foto M. Vončini) La molitviza di Stiefan Carlic Senza volerne fare uno studio dettagliato, ci proponiamo ora di presentare e commentare la Molitviza di Stiefan Carlic, interessante per le circostanze in cui fu trascritta e per la storia personale del suo possessore. Essa é trascritta su un piccolo quadernetto a quadretti più volte ricucito con filo e spago, non dunque un semplice foglio ripiegato. Lo stesso Carlic mette per scritto e riassume la nascita della sua molitviza. Ne riproduciamo la prima pagina e la trascriviamo testualmente in grafia slovena corretta. Ta molitvica zapisana na 12 VoSta 1916 an ta molitvica je parnesena z vojske an bila je tan na vojski prepisana je od Š-tiefna KarliCa. Nel 1916, dunque, Stiefan Carlic, classe 1883, di Clastra/Hlasta, con tre figli e la moglie a casa, é soldato italiano sul fronte del Grappa. Ha 33 anni e sta vivendo la terribile esperienza della guerra. Perciò su un quadernetto tricolore, probabilmente fornito penna e l’inchiostro, rico-dall’esercito, con la scritta pia la sua molitviza. Avanti Italia stampata in (segue) grandi caratteri, presa la M.P. Dal diario 20 agosto 1933 I fascisti della valle sono nervosi perché alcuni sacerdoti della Benečija si sono messi ad organizzare l’Azione Cattolica, imposta dal Papa ed hanno cominciato a dare addosso ai preti. Naturalmente i preti sloveni sono antifascisti, anzi antinazionali perché predicano ed insegnano il catechismo ancora in lingua slovena. Tutto fu organizzato per ingaggiare una guerra di nervi. L’ambiente é favorevolissimo. A S. Pietro é maresciallo dei R.R.C.C. il verbalissimo piemontese Stefano Gior-da; a Cividale é tenente dei carabinieri Battiati ed é Segretario politico di zona il famoso Nelusco Zozzi mentre due pretini cappellani rispettivamente di S. Pietro e S. Leonardo a cui piace più la compagnia dei viveur fascisti che non quella dei confratelli: più i bagordi nelle osterie che non i convegni di A.C., sono a disposizione per le delazioni. La lotta é cominciata violenta. La Congrega foraniale per la soluzione dei casi é stata denunciata. Convegno politico segreto; idem e peggio un convegno sacerdotale per l’Azione Cattolica. Cominciano le calunnie ora a carico di uno, ora dell’altro sacerdote. Cominciano i pedinamen- ti, le denunce anonime, inchieste su accuse fantastiche ecc., mentre i due giuda, compensati con abbondante pecunia, fanno vita brillante e... scandalosa. Quando ai nemici sembrò che l’ambiente fosse già impressionato e preparato, il succitato tenente dei R.R.C.C. invitò i più temibili sacerdoti della zona, e cioè i cappellani di Lasiz, Antro, Mersino e Vernasso, per il giorno 16 agosto nella caserma dei carabinieri di S. Pietro. Il tenente presentò ai quattro sacerdoti per la firma una imposizione per la quale da quel giorno non avrebbero più usato la lingua locale nel- le preghiere, nella predicazione e nella dottrina cristiana. I sacerdoti protestarono con l’arbitraria imposizione contraria alle leggi naturali, ec- clesiastiche ecc. Ne nacque una violenta discusssione che minacciava serie conseguenze. (segue) Immagini dal Senjam beneške piesmi: in senso antiorario Raimondo, che con Elena ha cantato “S polja brez skrbi", gli applauditissimi ospiti ‘‘Condor band" di Tolmin, Guido e Franco ("Kjer mačka leži"), Vojko (“Pagonski rap") e Martina che ha presentato la canzone ‘‘Čakam te" Guelfi an ghibellini v garmiskim kamunu Preteklo nediejo sta bla dva praznika v garmiskem kamune: adati na Liesah a n adan par Hlode je! Vsak svoje godce so bli kordal: na Liesah je godu Kekko, gor par Hlocje pa Lucija Humarca, an takuo tudi po zidieh so bli parta-kal vsak svoje manifeste: “Senjam beneške piesmi” an “Sagra di S. Giacomo”. Bi mogli praSat, de naj tuo-le vpišejo tu “Guinness od primatu”, ker je Sigurno, de po vsim s vie tu jih ni dvi- eh prazniku le tisti dan v takuo bližnjih vaseh! Pa mislem, de bi bluo buojs na imenovati telih smieSnih reči zatuo, ki bi parslo uon, de garmiski komun je ostu porit nazaj 600 liet, presie-Cen na dva kraja, ku Firenze okuole lieta 1300, kar na adnim kraj so bli Guelfi, na tim drugim pa Ghibellini An ree, de pre Azeglio je biu Ze prepricu garmiske Guelfe an Ghibelline za kupe praznuvat, pa so se skregal zavoj besiede ‘‘Senjam”, ki kajsan jo ni teu na manifestu! Pomislita kam se Človek zgubja, potlè, ki smo nar dii “Europa unita”, de vsak bo guo-riu takuo, ki mu je buj uSeC an de vsak napise Zihar na tabelo pred njega vasjo po tistim iziku, ki so ga nava-dli tata an mama. Čudno, de niso Sli se preperjat tudi v Čedad, kjer so bli napisal po manifestali “Mittelfest” namest ‘‘Festa dell’Europa Centrale”, al pa v videmsko Pavijo, kjer pišejo ‘‘Sagre dai Piruz” namest “Sagra delle pere”! “Buog dajte pamet nor-cam an muSarn senuo”, prave an znani pregovor. Ist ne viem keri so muS an keri so norci, pa Ce kajsan ima slamnasti rep, naj pride Zihar se z mano preperjat, takuo mu bom mu ree gor na Sobe: -Zdaj vemo kduo brise tabele po nasi mali Benečiji!!! (iuidac La Matajur si impone inCamia četrtek, 4. avgusta 1994 Si é costituita a S. Pietro l’Associazione amatori calcio Valli del Natisone Marino Jussig I fratelli Simone e Andrea Gorensza-ch, assieme a Davide Del Gallo, hanno bissato domenica il successo dello scorso anno a Ravascletto nella gara giovanile a staffetta che faceva da contorno alla più ambita “Staffetta delle vette” riservata a-gli atleti più maturi. Il team della Poi. Monte Matajur ha ben figurato in virtù della seconda posizione finale del trio Teraz-Melinc-Jussig, battuti solamente dalla squadra A dell’Aldo Moro di Pa-luzza su un lotto di 49 terzetti al via. Onore dunque ai giovani, che oltre alla vittoria hanno migliorato di quasi due minuti il record a squadre che apparteneva loro ed il record individuale con Andrea Gorenszach, portandolo da 7’03” a 6’22”. Dopo le prime tre staffette il bilancio della Polisportiva é di tutto rispetto, e ciò che fa più piacere é che i piazzamenti sono stati di volta in volta migliorati, passando dal 7. posto di Sappada al 2. di domenica. Gli auspici per una buona edizione dei “Tre rifugi” del 21 agosto a Collina ci sono tutti. Amatori, nuova realtà Il presidente Clavora: “Vogliamo ridare dignità sportiva all attività calcistica nella Slavia friulana” - L'obiettivo sportivo: campioni italiani entro sette anni Il movimento calcistico amatoriale è in continua espansione, lo prova il fatto che al via della prossima stagione del torneo Friuli Collinare ci saranno quindici nuove realtà, lina di queste è l’Associazione amatori calcio Valli del Natisone, con sede ad Oculis di S. Pietro al Natisone. La neocostituita società è guidata dal presidente Ferraccio Clavora, che si avvale della collaborazione dei due vice Renzo Birtig e Giuseppe Zuiz (nella foto). Segretaria è stata nominata Angela Toma-setig. Gli altri componenti del consiglio direttivo sono: Walter Podrecca, Marcello Franz, Orazio Cemoia, Edoardo Manzini e Franco Blasutig (responsabile dei rapporti con la squadra). Ad allenare i ragazzi, che hanno confermato entusiasti la loro disponibilità, sarà Luigi Venuti, in passato allenatore delle squadre maggiori di Valnatisone e Savogne-se. Della rosa che giocherà nel campionato di terza categoria sul campo di Purgessimo fanno parte Simone Vogrig, Stefano Vogrig, Mauro Clavora, Cristian Birtig, Sandro Co-dromaz, Luca Gubana, Stefano Pollauszach, Fabio Lesizza, Denis Lesizza, Cristian Onesti, Fabiano Sdraulig, Andrea Zuiz, Gianni Trinco, Tiziano Mucig, Cristian Rossi e Stefano Predan. Il presidente Clavora prima di illustrarci gli obiettivi ed i programmi societari non può fare a meno di ringraziare gli sponsor Chamìr di Sanguarzo, La Marmi di Azzida, la Pizzeria Parini di Cividale, le Gubane Giuditta Teresa di S. Pietro al Natisone ed il Forum della Slavia di Cividale. “I nostri obiettivi - dice -sono quelli di ridare dignità sportiva all’atti- vità calcistica nella Slavia recuperando quei giovani che la deleteria logica mercantile ha rischiato di mettere ai margini dello sport, lina associazione, la nostra - continua il presidente - che non vuole togliere niente a nessuno, ma in prospettiva porsi al servizio anche delle società di calcio che oggi ci vedono come concorrenti. Già da ora siamo comunque al servizio di questi ragazzi, che hanno biso- gno di sentirsi coinvolti in un momento di socializzazione”. Clavora aggiunge un altro traguardo, “quello di far conoscere nel Friuli, in Italia e all’estero la comunità della Slavia”. E dal punto di vista sportivo? “ Vogliamo giungere nel giro di sette anni a conquistare il titolo di campione italiano. Anche se auguriamo ai nostri fratelli maggiori del Reai Pulfero di farlo prima di noi” conclude, (p.c.) Comuni: si va verso le finali Continua la fase eliminatoria del torneo di calcio *ra i comuni delle Valli del ^atisone sul campo di brutto. Questi i risultati Aggiornati al 30 luglio: S. ^>etro-Grimacco/Drenchia Prepotto-Pulfero 1-2, ^orreano-S. Leonardo 0-1, avogna-Stegna 1-1, Pre-Potto-S. Pietro 1-1. Stasera con la gara Gri-I^Acco/Drenchia-Prepotto ln'zia il programma ^l’ultima giornata delle el|niinatorie del girone A, c,1e si concluderà domani *era con l'atteso incontro ■ Pjetro-Pulfero. La con-^ usione del girone B av-efrà lunedì con S. Leonar-°'Savogna, seguita marcai dall’ultima gara della er,e> Torreano-Stregna. I Ce semifinali avranno ogo venerdì 12 e sabato •| ’ seguite dalla finale per ' ; e 4. posto lunedì 15 a-c st° aHe 19. Il torneo si ra^,Uderà *• giorno dopo °n ‘a finalissima. Domenica la terza prova del Trofeo Comunità montana Valli del Natisone Bike, ad Azzida i migliori Attesi anche i neocampioni italiani Stefano Zanuttig e Maria Paola Turcutto Si disputerà domenica 7 a-gosto ad Azzida di S. Pietro al Natisone, la terza prova del Trofeo Comunità Montana Valli del Natisone di Mountain bike, organizzata dal Ve-loclub Cividale-Valnatisone in collaborazione con il Comitato per Azzida. Al via, alle 10, presso la Trattoria Rinascita ci saranno probabilmente anche i neocampioni i-taliani Stefano Zanuttig e Maria Paola Turcutto che domenica hanno conquistato sul Nevegai le maglie tricolori. Queste le classifiche dopo la seconda prova. Senior: Gilberto Canciani 40; Dario Kazman 28; Cornelio De Monte 16. Veterani: Sandro Tosolini 30; Mario Tonutti 24; Franco Novelli, Aurelio Martinis 20. Junior: Lorenzo Lusina 24; Stefano Perasovi-ch, Marco De Polo 20; Giampiero Dapretto 16; Stefano Zanuttig, Andrea Forgiarini 14. Donne: Mara Colautti 34; Federica Melchior 32; Maria Paola Turcutto 20. Suggestiva immagine di un ciclista impegnato nella scorsa edizione Tiglio-Tarcetta a quota tredici Ritorna domenica 14 agosto la tradizionale cronoscalata ciclistica amatoriale Ponte Tiglio-Tarcetta, giunta alla sua tredicesima edizione e riservata agli amanti della bicicletta. La manifestazione è organizzata da un gruppo di amici di Tarcetta e richiama sempre un grande numero di appassionati. In mountain-bike lungo i Il Comitato festeggiamenti di S. Rocco organizza per sabato 13 agosto un giro ciclo-turistico in mountain-bike lungo le piste forestali che costeggiano i torrenti Erbezzo e Alberane. La partenza é prevista per le 17.30, le iscrizioni si ricevono entro un’ora prima della gara. Odbojka je “naj” v Gorici Poročanje časnika “Supervolley ” Tokratna športna novost ne prihaja iz tekmovalnih aren, marveč iz Časopisa. Odbojkarski mesečnik “Supervolley”, ki ga berejo po vsej državi, je v svoji zadnji Številki obravnaval razširjenost te športne panoge v državi. Iz podatkov, ki jih prinaSa Časopis, izvemo, da je prav naSa dežela med najbolj aktivnimi “ob mreži” in da je Gorica na samem prvem mestu, kar zadeva odbojkarsko aktivnost. Goričani so na tej posebni lestvici prehiteli “zgodovinska” mesta odbojke, kot so Ancona, Modena in Ravenna. Na podlagi posebnega izračuna se v Gorici s to Športno panogo ukvarja 2.534 mladih (razmerje je mišljeno na 100 tisoC prebivalcev). V primerjavi z drugouvrščeno Ancono je v Gorici kar 700 odbojkarjev veC na 100 tisoC prebivalcev. In da je Gorica na prvem mestu te lestvice nosijo najvecjo zaslugo slovenska odbojkarska društva, kot so Val, Soča, Dom/Sovodnje in Olympija, kar je v časopisu tudi izrecno omenjeno. Ponoven dokaz, da tudi v okviru Sporta se naša nacionalna skupnost uveljavlja Sirom po Italiji. R.P. A Livek decide la lunetta il titolo. Passati sul 2-0 i ragazzi del Ponikve sono stati raggiunti dagli esperti giocatori di Solkano, che hanno saputo rimontare ed a 20 secondi dalla fine hanno colpito una clamorosa traversa sfiorando il successo. Ai rigori l’hanno spuntata i giovani atleti del Ponikve con quattro centri. La Solkanska Klet ha schierato da parte sua il miglior giocatore del torneo, Zvonko Fur- La due giorni di calcetto a Livek si è conclusa anche quest’anno con un successo di partecipazione sia di squadre che di pubblico. Come ai recenti mondiali di calcio, ci sono voluti i calci di rigore per designare la formazione vincente. Infatti non è bastato alle squadre slovene di Ponikve e Solkanska klet il tempo regolamentare, terminato con il risultato di 2-2, per assegnare I Rangers di S. Pietro al Natisone che hanno ottenuto il quarto posto a Livek lani, che é stato premiato con una targa offerta da Novi Matajur. Senza storia la finale di consolazione conclusa con il 4-0 del Cynar di SempaS sull’unica formazione valli-giana rimasta in lizza, i Rangers di S. Pietro al Natisone. Gli azzurri, che erano stati eliminati ai calci di rigore dai vincitori del torneo, hanno fallito sul 3-0 un altro penalty. Kronaka SPETER Klenje - Čedad Smo imiel novice V nediejo 31. luja so z-vonuovi majhane, pa luštne cierkuce svetega Sintoniha v Klenji veselo zvonil an takuo tudi oni voščili vse narbuojše mlademu paru, ki tisti dan je vebrau pru tisto cierkuco za reč “ja”. Poročila sta se Elisabetta Qualizza iz Klenja an Manfredi Bront iz Čedada. Če-glih nie “naš”, iz naših dolin, puno judi pozna mladega Manfredija, sa darZi znano edikolo v Čedade. Mlademu paru, ki bo ži-veu v Čedade, želmo veselo an srečno življenje. Klenje - Koreda Senjam vasnjanu doma an po sviete Je že taka navada, de v-sako lieto miesca vošta se zberejo na sred vasi, pred njih cierkuco, vsi Klenjan, tisti, ki žive v vasi an tisti, ki so jo muorli zapustit zak so šli živet kam drugam, kajšan blizu, kajšan buj deleč. V saboto 6. se spet zberejo okuole duge mize, kjer jih bo čakala dobra pastašu-ta, “praščici”, gubanca, kajšan jim jo tudi zagode an Gelindo Titilitti jih jim bo pa pravu kake debele za se posmejat. Pa kar vsi Klenjan žele je imiet parložnost, okažjon srečat vse tiste vasnjane, ki na videjo že puno cajta an s katerim so preživiel njih otroške an mlade lieta an iti vsi kupe s spomini nazaj, pru takuo za videt, kakuo jim teče seda življenje. Se-vieda, kajšnega na bo, mi-seu puode tudi na nje.... pa ki četa, tako je življenje, zatuo dijemo, kuražno vsi kupe napri, veselimo se do-kjer imamo tisto srečo. Spietar - Tarčmun Zbuogam Elio Sele premlad, ko je imeu samuo 52 liet, je zapustu tele sviet Elio Petricig. Biu je Tajčove družine iz Tarčmu-na. Umaru je na naglim na svojim duomu v Spietre za-vojo infarkta. Na telim svietu je zapustu ženo, sina, sestre, brata, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu v njega rojstni vasi, na Tar-čmune, v petak 29. luja zju- tra. Puno judi se je zbralo za mu dat zadnji pozdrav. SVET LENART Hrastovlje Karst v kapelci V majhani kapelci, ki stoji na sred Hrastovijega an ki so jo lepuo postrojil nomalo cajta od tega je biu v nediejo zadnji dan luja parvi karst. Okarstil so malo Marianno Blasutig, ki je paršla na tel sviet 6. obrila lietos. Za telo veselo parložnost so se okuole nje, mame Daniele Chiuch, tata Luca Blasutig, sestrice Cecilie zbrali družina, parja-telji an vasnjani. Marianni, pru takuo Ce-cil, želmo še puno takih veselih dni. SOVODNJE .......... Ceplešišče Nagla smart Velika žalost v Muhoro- vi družini iz naše vasi, ki je tudi družina našega župana Paola Cudrig. V sriedo 27. luja je na naglim umaru oča Giovanni, ki je imeu 74 liet. Za njim se jočejo žena Marija, sinuovi Ernesta, Elvira an Paolo, zet, neviesta, brat, navuodi, kunjadi an vsa druga žlahta. Njega pogreb je biu v če-tartak 28. julija popudan. Naj gredo družini naše kon-doljance. PODBONESEC Gorenj Marsin Smart mlade Zene V naši vasi je zazvonila avemarija za nam oznanit žalostno novico, de je v če-dajskem Spitale umarla Antonietta Coren, ki je imiela samuo 49 liet. Družini an parjateljam jo je ukradla garda boliezan. Antonietta, buj poznana kot Ninetta, je bla ostala uduova glih ’no lieto od tega, kar tudi nje mož Silve-rio Raggioni je zavojo hude boliezni, ki ga je dugo cajta maltrala, za nimar zapustu tel sviet. Seda, ki je umarla še mama Ninetta, so v veliki žalosti ostale hčere Roberta an Michela, sin Sergio, brati, kunjadi, kunjade an vsa druga žlahta. Nje pogreb je biu v Gorenjim Marsine v torak 26. julija. Buog ji daj venčni mier an pokoj. BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALE DI CMDALE - FILIALA ČEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 - Telef. (0432) 730314 - 730388 Fax (0432) 730352 CAMBI-MENJALNICA: martedi-torek 02.08.94 valuta kodeks nakupi prodaja Slovenski tolar SLT 12,00 12,50 Ameriški dolar USD 1560,08 1605,00 NemSka marka DEM 995,00 1015,00 Francoski frank FRF 289,00 298,00 Holandski florint NLG 880,50 908,00 Belgijski frank BEF 43,00 49,50 Funt Sterling GBP 2405,00 2475,00 Kanadski dolar ČAD 1125,00 1160,00 Japonski jen JPY 15,70 16,20 Švicarski frank CHF 1171,00 1208,00 Avstrijski Šiling ATS 140,50 144,75 Španska peseta ESP 12,00 12,40 Avstralski dolar AUD 1153,00 1190,00 Jugoslovanski dinar YUD — — HrvaSka kuna HR kuna 260,00 265,00 DIFENDETE IL VOSTRO PATRIMONIO Con i FONDI CISALPINO sottoscrivibili presso la Banca di Credito di Trieste. Investimento minimo iniziale 5 milioni di lire, successivi un milione. Piani sistematici di accumulo (minimo 500 mila lire). I proventi di fondi non devono essere inseriti nella dichiarazione dei redditi (740). $ Solahart Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 8. DO 14. VOSTA Spietar tel. 727023 - Como di Rosazzo tel. 759057 15. DO 21. VOSTA Skrutove tel. 723008 - S. Giovanni al Nat. tel. 756035 OD 6. DO 12. VOSTA Cedad (Fontana) tel. 731163 OD 13. DO 19. VOSTA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 DIVIDALE DEL FRIULI VIA UDINE 72 TEL. 0432/701181 arte arredo PROGETTAZIONE E REALIZZAZIONE DI.... □ caminetti in ghisa con focolai a inserto Q termocucine □ stufe in maiolica □ costruzione di spolert e suoi componenti j cucine in muratura, a legna stufe in ceramica □ ricambi per cucine a legna Kar smo imiel naš mandament Tarbi Vse puno orožja Pravejo, de tu naši vasi, nieki puobje prenašajo Seie orožje. Mi pa na vemo zaki, gor na tarkaj policije an karabinierju, ki je na sviete. Vsak dan se bere na giornalai de po vsieh fabri-kah uSafujejo italijanski karabinjerji puno mitri an kar poberejo pejejo v kasarno. Mi se vprašamo, zaki v nasi vasi na poberejo telega orožja. Buog vie zaki, tek ga ima je avtoriziran od karabinjerju. Ma tuole je pru-ot leču; kje je odlok za gor daržat tolo sort “policije” tu nasi vasi? Uojskà je končala an te druga nie Se začela, orožje nie trieba ku tistim, ki imajo divižo an ne naSim ljudem, ki so kume-tje. Se more zgodit nesreča tu vasi. Tek je odgovoren za tuo, naj lepuo pomisli. (Matajur, 20. marca 1951) Naš centar v Spietru Spietar je nimar biu za-ries centar, ki je imeu veliko importancu zavuoj tega, ki leži pru v sredini Slavi-enSčine. Že v starih cajtih je tu bla sodnija, daukarija an vsi tisti oficihi, ki jih ima donas Cedad. Nasi ljudje se tud spominjajo, ker od tega je pasalo le nih 40 liet, de tud pod Talijo mi smo miei nas distret (mandament), ki je imeu pod svojim krilam sedam kamunu, ki donas Stiejejo približno 20 taužent ljudi. Sevieda je Talija pred 40 lieti nam uzela distret zavouj tega, de ni tiela, de bi mi Slovienji mieli sami adno administrativno okrožje an za prej znacionalizi-rati naSu dazelu, ki je slovi-enska. Priključila je Spietarski okraj v Cedad za parsilit nase ljudi hodit dol za svoje opravila an s tem guorit italijansko ali furlansko, zak v Čedadu ne bi impiegati odguarjali po slovensko ku v Spietru.... Ce bi se nasi možje na komunu interesal bi lahko razvili Spietar pru v adno majhano miesto. Tu prihajajo vsi Slovienji Na-diskih dolin, naj bo na dau-karijo ali na banko; samuo manjka adna rieč. Tuo je, de bi biu ankrat na miesac živinski targ tudi par nas an potle Se tiedan-ski targ od vsakih sort blaga, de bi takuo nasini ku-metom parsparali 8 kilometru poti, ki ju muorajo die-lati za tu Cedad pejat Zvino prodajat an druge stvari... Spravimo se kupe an nardimo adan komitat, de bi se zauzeu tiste skarb za varnit Spietru tisto funcjon, ki jo je imeu 40 liet od tega. Tuo se pravi, de bi imiel naš targ,našo preturo an vse uficihe, ki so du Ceda-de... (Matajur, 15. maja 1951) IL PIÙ’ DIFFUSO, AFFIDABILE, ECONOMICO SISTEMA SOLARE PER LA PRODUZIONE DI ACQUA CALDA. Vi sorprenderà scoprire quanto è facile dotare di pannelli solari SOLAHART anche la vostra abitazione con il minimo di interventi. I pannelli solari SOLAHART non richiedono manutenzione, producono acqua calda tutto l'anno, anche in inverno, non hanno bisogno li energia elettrica, non inquinano e utìlizza-PpS-—no una fonte di energia inesaurìbile: IL SOLE. IMPORTATORE ESCLUSIVO Accomandita Tecnologie Speciali Energia .n Via Gramsci, 82 - 43036 FIDENZA Tel 0524 • 523668 - Fax 0524 • 522145 Dal Sole energia pulita da Solahart energia gratuita Agente Generale per Friuli Venezia Giulia Geom. Stefano Zanchetta 33010 FELETTO UMBERTO (UDINE) Via Buonarroti, 30 Tel 0432 - 574270 r.a. Fax 0432 - 574287 “LA MARMI,, DI NEVIO SPECOGNA LAPIDI E MONUMENTI S. Pietro ai Natisone Zona industriale 45 tel. 0432-727073