UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 .tiskarna I. nadstr.). Uradna ure za stranke so od 10. do 11. ionoldne in od 5. do 6. no oldne vsalt dnn razen nedelj in praznikov Rokopisi se no vročajo. Nefrankirana pisma se ne : sprejemajo • NAROČNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Oprslio in Hotno 1< '21'60, polletna K 10'80, ielrtletna K 5‘40, mesečna K 1 *80; za Nemčijo celoletno K 26’40; za • : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 3fi'- : Posamezne številke po 8 vin. Stev. 534. V Ljubljani, v soboto dne 15. marca 1913, ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .* ob pol 11. dopoldne. \ \ \ UPRAVNISTVO se nahaja v Relenburpovi uliC: Stev. 6, fl., iu uraduje za stranke od ti. do •%. dopoldne iu od 3. do 7. zve*©? lnserati: enostopna pctitvistica 30 vin., porojen prostor, poolatia ::: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravniMvo. Nefrankirana ali premalo tiari ki rana pisma se ne sprejemajo 1 ■ - Reklamacijo lista go poštnine proste. • Leto 1IL Tržaškemu delavstvu. Sodrugil Neznosno izkoriščanje in neprestano šikaniranje je vsililo delavcem tehničnega zavoda 6krajni boj. Po mirnem in resnem presojanju položaja so delavci sklenili poseči po najostrejšem sredstvu samoobrambe. Vzrokov je bilo dovolj! Sistematično neprestano preganjanje in zapostavljanje, zasmehovanje in žaljenje delavstva je rodilo opravičeno nezadovoljnost in razburjenje. Razmere so postajale dan za dnem neznosnejše; Napoved stavke je bila neizogibna. Vodstvu zavoda so hoteli pojasniti razmere in zahtevati, da se odpravijo nedostatki. Zaupnike delavcev se je po odgnalo z vojaškim: Marši Na delo ali pa ven! Kako prenašati tako brutalno izzivanje, tako nespodobno postopanje? Po takem početju bi bil vsak impulziven sklep razumljiv in opravičen. Ali delavstvo je hotelo tudi topot pokazati svojo zrelost in zavednost. Izzivanju je odgovorilo z mirnim in dostojnim protestom, ali predrznim podjetnikom ni to zadostovalo. Na protest delavcev so odgovorili z izporom, ki traja že teden dni. Mirnega sporazuma ni bilo doslej mogoče doseči. Delavci! Le vaša solidarnost bo omogočila rešitev spora. Le vaše podpiranje stavku-Jočih bo ukrotilo predrzne izkoriščevalce. Skupna solidarnost in složnost naj dokaže, da se znamo zvesto bojevati za naše pravice in da znamo uspešno ovreči brutalne napade kapitalistov. Tržaško delavstvo poživljamo, da naj primerno podpira stavkujoče. Izprti delavci ne dvomijo o končnem uspehu svojega boja. Ponosno, mirno in složno nadaljujejo pričeto gibanje. Krepj jih zavest solidarnosti in simpatij vsega delavstva. Močna in popolna solidarnost in s/ožni odpor bo brezdvomno porazil gospodarje. Zmaga delavcev tehničnega zavoda bo zmaga vsega tržaškega zavednega delavstva. Delavci! Za skupne interese in pravice gre! Izvršite svoio razredno dolžnost; izrazite svojo zavednost, solidarnost in požtvovalnost! Podpirajte stavkujoče! Za strokovno komisijo: Ivan Oliva, predsednik._________________ Blaga srca medansko pleme-nitaške družbe. Ko je izbruhnila lani meseca oktobra balkanska revolucija proti vladajočemu turškemu fevdalnemu sistemu, so romali na jug sanitetni . travnikov in bolniških strežnic. Ob tej priliki se je priglasilo precejšnje število »dam iz boljših krogov«, da hočejo »prostovoljno« prevzeti posel bolniških strežnic. Pred kratkim ie imelo na Dunaju društvo zdravnikov svoj občni zbor, kjer se ie razpravljalo o teh sanitetnih ekspedicijah na Balkan in ob tej priliki so izrekli zdravniki tudi svojo sodbo o »prostovoljnih bolniških strežnicah iz takozvanih boljših krogov«. Sodba zdravnikov ie uničevalna: »Na raznih postajah smo imeli mnogo žen in deklet iz »boljših krogov«, ki so se bile priglasile kot »prostovoljne« bolniške strežnice. Niti ena izmed njih pa Sj ne ,nore lastiti pravice, da bi si bila pridobila naše neomejene priznanje. Vse so odrekle. S strašno jasnostjo so pokazale svojo popolno nezmožnost, da bi se izkazale požrtvovalne v trdem in težkem položaju. Zjutraj ni bilo nobene izmed »dam« ob določeni uri v lazaretu. Zdravniki so morali ranjence sami slačiti. snažiti,' postiljati. Vse, kar je bilo količkaj »neprijetnega«, so morail opraviti zdravniki sami. Glasno so dajale duška svojemu gnusu in pri tem niso pomislile, kako globoko so morale zadeti ranjence. »Dame« se niso ravnale po nobenem službenem redu. Če so hotele srkati vase sveži zrak. so enostavno zapustile lazarete in odšle. »Saj so vendar bile samo prostovoljne strežnice!« Da, dozdevna višja kultura »boljših kroeov« je obrodila kaj čudno cvetje: dočim so vršili zdravniki težke operacije, so se zabavale »dame« z gospodi oficirji.« — Tako izgleda hvalisano »Človekoljubje me-ščansko-plemenita.ške družbe brez krinke. Kjer t je treba dela. požrtvovalnosti, tam se neha vse njih človekoljubje«. Streči bolnikom in socialno delo je pač vse kai druzega kot pa komedije »dobrodelnih« prireditev! Ta uničevalna sodba zdravnikov nam dopušča, da zamoremo pronikniti v bistvo teh »dam iz takozvanih boliših krogov«, ie dame niso pokazale svoje nezmožnosti samo na bojnem polju kot bolniške strežnice, ampak poka- žejo jo povsod, kjer življenje zahteva »ljudi«. Kot »ljudje« so neporabne te »fine dame«, ker je pač vse njih bitje neporabno. Storile bi dobro te »fine dame«, če bi se vedno le postavljale za puhlostjo njihovih »žurjev«. Naj igrajo tennis, naj se vozijo po avtomobilih, naj uganjajo flirt po svojih salonih in naj mučiio svoje klavirje; tu se noben resen človek ne bo ozrl za njimi. Ali te »fine dame« se naj varujejo življenja, ki pač zahteva več kot njih pulile zabave! Žurji se Sadovoijujejo z marionetami, a življenje za-teva »ljudi«. Ali sodba zdravnikov ni uničevalna le za te »dame«, ampak za vso družbo. Iz katere so izšle. Družba, ki temelji v svojem bistvu na izkoriščanju in poniževanju, na biezdelju in razkošju, na uživanju in zabavi, družba brez socialne odgovornosti pač ne more porajati ljudi, ki bi zamogli pomagati in delati za druge. Vredno je, da se ob tej priliki malo bližje seznanimo s »človekoljubnostjo« in s »socialnim delom« te meščansko-plemenitaške družbe. Vsa »človekoljubnost«, vse njih »socialno delo« se osredotočuje skoro izključno v takozvanih »dobrodelnih« prireditvah. Če ste pa bili na tej ali oni taki prireditvi, če ste čitali poročila o teh prireditvah po njihovem časopisju, ali niste spoznali, da je glavni namen teh »dobrodelnih prireditev« predvsem zabava in zopet zabava, da tvori »dobrodelnost« le pretvezo za izžemanje obiskovalcev, da je »dobrodelnost« le za nameček, da je le šport, na katerem si kupi par bogatašev glas »človekoljubnosti« in to za denar, ki so ga ustvarili krvavi delavski žulji? In ali niste spoznali, da tvori vso vsebino teh zabav puhlo frazerstvo. tekmovanje v toaletah meščansko-plemenitaških marionet, rafiniran flirt in saj sami predobro veste, v čem je zabava te izvoljene družbe, ki mrzi vsak demokratizem kot pričetek »sive dolgočasnosti«. Poznate njih hlepenje po senzaciji in časniški hvali? Ali se vam ne stiska pest od srda. ko gledate in slišite to prokk :o laž o »človekoljubnosti« te družbe? In še jasneje se vam pokaže »dobrodelnost« teh prireditev, če še končno pregledate račune o izdatkih in o čistem dobičku. Kakšno razmerje med dobičkom in dohodkiI Kako majhen dobiček in kako veliki izdatki! Zopet stara pesem: glavni del dohodkov požro izdatki, ker gre pač predvsem za zabavo in za šport »človekoljubnosti«. Ali s tem še nismo izčrpali vse laži njihove »Človekoljubnosti«. Kogledati si moramo pač tudi malo bliže značaj tega dobička, kako se uporablja v takozvane dobrodelne namene. »Miloščina«, to je njih »dobrodelnost In človekoljubje«. V »miloščini« Je izražen ves propad, ki loči proletariat od vladajoče meščansko-pleme-nitaške družbe — zaničevanje: »Na, berač, krajcar, pa pojdi in me ne nadleguj!« V »miloščini« pa je izražena tudi vsa površnost te družbe: »Dam ti krajcar, če bo dovolj za kruli, za obleko, za streho, za stradajočo deco, ali kako bo jutri, meni nič mar!« In ali ni namenjena ta »miloščina« vam m vašim otrokom, ki se morajo potepati po ulicah, ker morate vi v fabriko, ki ne vpraša, ali ste moški ali ženska, ki tudi ne povprašuje kaj je z vašo deco in ki ne povprašuje, ali zadošča zaslužek za življenje. Fabrika vas kliče in vi morate na noge, skozi velika Črna vrata v žrelo, če se vrnete zdravi, kdo ve? In če ste imeli srečo, da ste mogli delati, da se vam ni pripetila kaka nesreča ali pa da niste izgubili dela. ste delali, ste garali noč in dan, dajali svojo kri, kapljo za kapljo, žrtvovali ste svojo mladost in zdravje iti mislili ste, da delate zase, pa ste se zmotili. Nekega dne začutite starost in slabost v svojih udih, vržejo vas na cesto, ne puste vas več v črno žrelo. Namesto miru in veselja po dneh boja in trpljenja pa vas čaka na stare dni beračija in moreča skrb za vsakdanji kruh. za oble' n, z; streho ... In če vas prižene glad pred prag onih, ki ste jim vi znosili njih bogastva in j>ostavljali njih razkošne palače s svojo srčno krvjo vas poženo z osornimi besedami, vas puste zapreti ali pa vam vržejo krajcar, ob katerem ni možno ne živeti in ne umreti, in tako ste prisiljeni in prokleti k večnemu be-raštvu. »Miloščino«, drobtine vam mečejo raz mizo, ostanke po bogati pojedini, ki jo vržejo sicer svojim psom. Res je, plačali so vam vaše delo, ko ste bili še mladi in je bila moč v vaših rokah in so bila pljuča silna. Toda, ali ni bila tudi ta plača le »miloščina« za delo vaših rok in vaše glave? Delali ste kot mravlje in nosili bogastva vkup, a le neznaten del tega bogastva je prispel v vaše roke, vse drugo so pograbili oni, ki so slučajni posestniki strojev in imajo sredstva, da si nabavijo potrebne surovine in s temi sredstvi oklenejo i vas »plačane sužnje«. In vendar se je godilo bolje rimskemu sužnju kot se godi vam, ker njemu je bila zagotovljena vsaj brezskrbna starost. In kakšna je ta plača? Cesto je komaj za kruh, obleko in streho, zaprta pa je vam in vaši deci pot k umetnosti in znanosti, ker pri vhodu se pobira visoka vstopnina, da se ne prikrade kak nepoklican v družbo krvne in denarne aristokracije. Kaj zato, če vas žeja po lepšem in solnčnejšem življenju, če vam duša zahrepeni po godbi in gledališču, če razum sili k znanstvu, da najdete tam podlago in pogoje za novo In svetlejše življenje! Vse to za vas ni, se glasi odgovor. Vse to so svetišča za velike duhovne in plemenitaše, a ne za »nečisto ljud- stvo«. Ali ne vidite, da stoji pri vhodu zapisano: »Muiier taceat in ecclesia« — »Žena naj molči v cerkvi«? Ali to ne velja samo za žene, ta napis je namenjen i vam: vsemu proletariatu. Za vas ni ta svet, po smrti šele čaka vas plačilo, za vas imajo malike in vero, tako vas tolažijo eni in vas vabijo v svoje mreže, drugi pa vam ponujajo žganja, da si tam poiščete veselja, da v tem prokletem strupu iščete pozabljenja na svoje neznosno stanje in vas narede tako nezmožne za boj proti vladajoči družbi in njenemu gospodarskemu redu. Tako izgleda njih »Človekoljubnost« v zasebnem življenju in nič drugačna ni v javnem. Ali ne poznate vse mizerije socialne politike, kako se Je branijo z vsemi kriplji? Ali hočem našteti križevo pot starostnega zavarovanja, zakonov o varnostnih napravah v velikih obratih, materinsko zavarovanje, regulacijo delovnega časa? Kako hočem vse to našteti, vsaj čitate dan na dan. kakšni prijatelji so ljudje, ki vas vabijo enkrat v svoje vrste pod pretvezo vere, drugič zopet pod pretvezo narodnosti. In kdo tvori narod, ali mar oni? Kako iiučejo ti zastopati vaše koristi, ko je vendar njih stremljenje, da vas kar uspešneje izrabljajo! Vsak je pač samemu sebi najboljši in najcenejši gospodar. Tu je na mestu le trd in neizprosen boj, večno trkanje na železne duri, zbiranje in osredotočenje sil v naših organizacijah. Vedno sil-nejši, vedno močnejši mora biti naval, vrste vedno bolj združene, dokler končno ne padejo železna vrata. R. L. 11 Marxovega življenja. Ob tridesetletnici njegove smrti. (Konec.) V Bruslju je Marx mnogo občeval z nemškimi delavci in vstopil je leta 1847. v zvezo komunistov, tajno, mednarodno družbo. Komu nisti so imeli leta 1847. v Londonu tri konference. na katerih se jc posrečilo Marxu in Engelsu, da sta izpreobrnila vse udeležence k svojemu novemu naziranju o socializmu. Konferenca ie poverila Marxu in Engelsu nalogo, da sestavita v manifestu program zveze komunistov za javnost. Malo pred izbruhom revolucije leta 1848. je izšel Marxov in Engelsov manifest, prvi zgodovinski dokument znanstvenega socializma. V manifestu prorokuje Marx, da bo proletariat, doslej tlačen in preziran, oni razred, ki bo rešil človeštvo okov kapitalistične družbe in ustvaril novo življenje človeštvu. Ponosno in poln zavesti za bodočnost je zadonel iz komunističnega manifesta vprvič bojni klic: »Proletarci vseh dežel, združite se!« Ko je izbruhnila revolucija, so Marxa izgnali iz Bruslja. Odšel je zopet v Pariz. Ali tukaj ni dolgo zdržal, vleklo ga je v domovino, kjer ie mislil revolucionarnemu gibanju največ koristiti. V aprilu je dospel v Kelmorajn in 1. junija 1848 je izšel pod njegovim vodstvom dnevnik »Neue Rheinische Zeitung«. Poleg Marxa je sodeloval pri listu tudi Engels in najodličnejši pristaši tedanjega nemškega komunizma. Dnevnik zavzema v zgodovini socializma odlično mesto, ker je prvi, v katerem so se tolmačile in zagovarjale socialistične ideje. V tem času, ko je urejeval »N. R. Z.« Je bil prišel tudi na Dunaj in ie govoril na nekaterih shodih. Po zmagi reakcije nad revolucionarnim gibanje po Avstrijskem in v Nemčiji, je vlada pričela energično gonjo proti Marxovemu dnevniku. 7. in 8. februarja 1849 je stal Marx pred porotnim sodiščem v Kelmorajnu. Bil je sicer oproščen, ali njegov list je zadolžil smrtni udarec in 19. maja je pruško nazadnjaštvo zatrlo glasilo svobode in pravice. Marx Je odšel v tretjič v Pariz. Ostal ni dolgo, ker je tudi tukai reakcija oblastno gospodarila. V poletju 1849 se je preselil v London. kjer je ostal do smrti. V naslednjih letih je živel Marx s svojo družino v največji bedi. Nemško meščansko časopisje ga je ostro bojkotiralo in noben list in sprejemal njegovih spisov. Leta 1851. ga je rešil glavni urednik lista »New York Ttribune«, Charles Dana. največjega siromaštva s tem, da ga je pozval na redno dopisovanje. Z veseljem je sprejel Marx ponudbo in tedenska plača — 24 K — je bila leta in leta dostikrat edini denar, s katerim je zamogel skrbeti zase in za svojo družino. Zadele so ga tudi druge nesreče. Hitro, drug za drugim, jc izgubil tri otroke. Posebno bridko ga je zadela izguba najstarejšega sina, Sletnega Edgarja. V tem času revščine in pomanjkanja je bila njegova soproga Jeuny njegov dobri angel. Koliko Jc trpel Marx s svojo družino v Londonu, se jasno zrcali iz pisma, ki ga je bila pisala njegova soproga prijatelju Marxove družine. En dan iz življenja v Londonu opisuje takole: »Bolna sem bila in za pravkar rojenega otroka bi bila potrebovala dojiljo. Ali s čim naj bi jo plačala? Vkljub strašnim bolečinam sem dojila otroka sama. Otrok pije z mojim mlekom vse moje muke in trpljenje, kri dobiva v usteča. V smrtni nevarnosti je otrok, krči ga zvijajo, brez spanja je vse dni in noči. Sedai pa pride sodnija in nam zarubi vse: postelje, perilo, obleko, celo otrokovo zibelko. V dveh urah. tako prete. prodamo vse. Ležala sem na tleh, otroke Je zeblo, prsa so me neznansko bolela.« In prihodnji dan se je zbrala pri Mar-xovih vsa sodrga okolice, da je priča, kako prodajajo Marxu predmet za predmetom. Leta 1859. je nam podal Marx prvi sad svojih dolgoletnih študij na gospodarskem polju: H kritiki politične ekonomije. Spis je zamislil Marx kot prvi zvezek svojega glavnega dela o narodnem gospodarstvu. Vso resnost Marxovih študij kaže dejstvo, da je Marx prenehal z izdajo nadaljnih zvezkov, ker se mu ie zdelo, da se v nekatere misli ni dovolj ostro poglobil. Zopet je leta in leta študiral, preden je leta 1867. izdal prvi zvezek svojega glavnega dela »Kapital«. Poleg obširnih študij za svoje delo, poleg morečih skrbi za obstanek, je Marx vendar še našel časa, da je delal tudi praktično za organizacijo delavskega gibanja. Njega zasluga je, da se je ustanovila 28. septembra 1864 mednarodna delavska asociacija, prvi orjaški poizkus organizatorične združitve sil svetovnega razredno zavednega delavstva. Kolikor časa je obstojala ta asociacija, ves čas jo je vodil Marx in vsi važnejši dokumenti iz delavskega gibanja onega časa so njegovo delo. Ko se je mednarodna delavska asociacija premestila v Novi Jork in skoraj prenehala s svojim pravim delom, je Marx sledil z največjo vnemo razvoju delavskega gibanja. Poleg tega je pa še neumorno delal na svojem glavnem delu »Kapitalu«. Prenaporno deio je končno izpodkopalo krepko Marxovo naravo. Že v letih sedemdesetih se je moral ponovno zdraviti, ne da bi popolnoma okreval. Nato ga je pa zadel najhujši udarec: 2. decembra 1881. je umrla njegova Jenny. Tega udarca ni prebolel nikdar popolnoma. Potrt je bil in Engels, ki ga je poznal bolje kakor vsakdo, je dejal, ko ga je vprvič videl po ženini smrti: »Sedaj je tudi on umrl.« Zal, da so bile njegove besede le preresnične. Vkljub vsej nežni postrežbi je hiral in ko je umrla 9. januarja 1883 njegova najljubša hčerka, Jenny, tedaj je prišla tudi njegova ura. Popolni oslabelosti se je pridružila še pljučnica in 14. marca 1883. je mirno zaspal v naslanjaču. Marx je ljubil svojo diužino r.ad vse. Ni poznal večjega veselja kakor zabavo z otroci. Otroci in žena so mu dejali »zamorec«. Tako so ga namreč šaljivo krstili njegovi prijatelji, ker je imel zelo črne lase in temno polt. Naravnost neverjetno velika je bila njegova delovna sila in njegovo znanje je bilo obširno kakor malokaterega sodobnika. Citati je znal vse evropske jezike, popolnoma gladko je govoril nemško, francosko in angleško, v zadnjih letih se je pričel učiti tudi ruščine, srbščine in staroslovanskega jezika. Kakor je bil Marx neumorno na delu za osvoboditev delavskega razreda, prav tako bodi naša najsvetejša dolžnost: delo za zmago socialno demokratičnih idej, da se čimprej uresničijo Marxove besede: »Naš cilj bodi, da postanemo prvi, ki gredo živi v novo življenje.« Odrin pred padcem. Dunaj, 14. »Politisclie Korrespondenz« objavlja čez Rumunijo došlo vest iz Carigrada, po kateri so prišla tja taka poročila iz Odrina, da je sklepati po njih, da nastopi vsak čas potreba kapitulacije. Carigrad, 15. Tukaj se raznašajo glasovi, da je padec Odrina neizogiben. Ko Je stal po 23. januarju novi mladoturški kabinet pred vprašanjem, če naj se nadaljuje vojna, ali če naj se sklene mir, je bil Šukri paša po brezžičnem brzojavu vprašan za njegovo mnenje. Takrat je poveljnik Odrina odgovoril, da bo držal trdnjavo brez posebnih težav do konca februarja, če bodo okolščine ugodne, pa tudi do srede marca. Svetoval pa je, da naj se ne* mudoma store koraki za osvoboditev trdnjave. Od tega časa je trikrat opomnil vlado v Carigradu, da se približuje usodni rok. Zadnji opomin je prišel v nedeljo. Takrat je Šukri paša tudi omenil, da bodo živila in strelivo porabljeni v kratkih dneh, ter da ostane edini zadnji obupni poizkus, predreti skozi črto oblegujoče vojske. Carigrad, 15. Vali v Odrinu je brzojavil vladi, da bodo v kratkih dneh vsa živila porabljena. V trdnjavi razsajata skorbut in drisk? med prebivalstvom. Ker se je sneg začel tajati, so nekateri deli mesta tako preplavljeni, da postane povodenj lahko nevarna. Upanje Šukri paše. da bi se mogla od Čataldže podvzetl kakšna vojna akcija za osvoboditev trdnjave, je popolnoma iluzorično. Berlin, 15. »Beri. Tageblatt« poroča Iz Carigrada, da ie posadka v Odrinu v brezupnem položaju in je v kratkem času pričakovati pitiilacijo. London, 15. Iz Carigrada prihajajo vesti, ki pripravljajo na dejstvo, da se v Odrinu približuje katastrofa. Vlada je poučena, da je postal ‘položaj vojaštva in prebivalstva nevzdržen. 2e nekaj tednov so se pičli deleži hrane venomer manjšali; trajno pa seveda tud3 skrajno varčevanje ne more pomagati. Približuje se ura, ko ne bo .iobenega grižljaja več. Ze dolgo se rabijo živila, ki so skoraj neužitna, Vsled tega se silno razširjajo bolezni, zlasti na želodcu In zobovju. Tudi Snkrl paša. Ul se je dolgo nadejal, da orifl* ooimo? od Čataidh* »a ki • (e vzdrževal v mestu disciplino z občudovanja vredno eneržijo, spoznava, da postaja odpor nemogoč, zlasti če začne oblegovalna armada zopet z vojaško aMjo; kajti tudi strelivo gre h kraju. Pričakovati se mora torej, da pride v najkrajšem času do kapitulacije. Uradno poročilo. Carigrad, 15. Uradna vest vojnega ministrstva pravi: Dne 9., 10. in 11. t. m. ni bilo nič novega od Odrina. Ljubljana in Kranjsko. — Kranjski deželni zbor. Zasedanje kranjskega deželnega zbora je preloženo na jesen. — Norost klerikalnega fanatika. (Dopis z Jesenic.) Socialnim demokratom je vera zasebna stvar posameznika, ki naj jo uredi in uravna vsak po svojih potrebah in po svoji vesti. Dne 12. marca je šel eden naših sodrugov k jeseniškemu župniku Skubicu na izpoved, ker je pač čutil potrebo, da opravi velikonočno izpoved. Pa je slabo naletel! Skubic ga je po svoji stari navadi najprvo vprašal, če je socialni demokrat; ko je naš sodrug potrdil faj-moštrovo vprašanje, se je pa začela v izpoved-mci politična debata, ki je navsezadnje končala s tem, da je Skubic sodruga nagnal z oslom in mu odrekel odvezo. Pobožni sodrug je po tej krščanski lekciji besnega duhovnika bržčas za zmerom ozdravljen svojih verskih potreb in tudi drugi, ki so čuli o tej brezmejni surovosti jeseniškega fajmoštra. se najbrž v bodoče ne bodo dali po izpovednicah zmerjati od fanatič- f,arjev; Tonz«n'ana gospoda sama s svojim nekršcanskim obnašanjem odganja goste, obenem pa kriči, da socialni deinokratje »jemljejo« ljudem vero. — Jutri na Savo k Jelenu, kjer bo ob 3. popoldne predavanje sodruga Etbina Kristana o Amerik. — Iz Šiške. Lepi razvoj naše gospodarske organizacije bode nekatere pristaše jetične Z. J. Z. v oči. Med temi je tudi g. Tomšič. Po njegovem mnenju bi bile konsumne zadruge prav priporočljive naprave, ampak bi morale biti povsem drugače urejene. Tega sicer ne ra- zadene, kako, njemu zadostuje, da kritizira obstoječe, češ, da je premalo nadzorstva in kontrole, da lahko dela odbor kakor hoče. če je članom prav ali ne. in tako dalje. Mi mu svetujemo za sedaj, naj pri svoji duhoviti in modri kritiki ne rabi več takih izrazov, za katere zna postati odgovoren. Da se g. Tomšiču ne do-pade naša uprava, mu pa lahko verjamemo. \sak vodi po svojih nazorih. Da smo glede nakupa ali prodaje druzega mnenja kakor vlada v soseščini gospoda. Poleg g. Tomšiča so pa še nekateri drugi, kateri se zaletavajo v konsumno društvo. Dotičnim pa povemo n& uho, da naj bodo bolj dosledni. Tudi takozvane »Lebensmittel - Magacin« v Knittelfeldu in v Oorici je smatrati za zadružne organizacije, katjre pr’ meščanskih strankah niso nič priljubljene. Ce se pa obešajo pristaši Z. J. Z. za škrice meščanske stranke, naj vsaj svoje prvake o tem pouče, da narodne stranke priznavajo organizacije za koristne le tedaj, ako so ustanovljene v to srvho, da množe dobiček posameznim kapitalistom, nikakor pa ne one, katere koristijo delavskemu razredu kot takemu. Na tem polju se srečajo najbolj očitno razredna nasprotja. In tukaj se pokaže fraza o zastopanju interesov vseh slojev v najsvetlejši luči. Zatorej, če pripoznate. da vas posamezni odirajo in da so konsumne organizacije v Knittelfeldu in Oorici koristne, pripoznajte obenem, da je tudi naša gospodarska organizacija koristna in da ste nemaniči, kateri nimajo v meščanski stranki ničesar iskati. Da se pa tako prepričanje javno pokaže, je pač treba malo doslednosti, katero pa zastonj iščemo pri onem gospodu uradniku, kateri se sedaj postavlja v sokolskem kroju kot navdušen narodnjak, ko je komaj utihnil odmev njegovega »hajlanja« po koroških dolinah in kateremu se je še nedavno prostaško zdelo, da bi bil pil iz vrčka, na katerem ni bila naslikana plavica. *^9V; Narod« se poteguje za trgovca v Šiški, ki ima napis »Gemischtwarenhand- j* s tem, da bi rad denunciral »Konsumno društvo za Ljubljano in okolico«, če bi šlo. Gospodje, ni ne »honorovvo in ne zdorowo«. — Žena ln socialna demokracija. O tem predmetu predava sodružica Štebijeva danes, v S?i^x? r1, v »P™ Celarcu« v Spod- nji Siski, na kar vse šišenske sodružice in so-druge še enkrat opozarjamo. Začetek ob 8 zvečer. Vstop prost. — Smola velikonočnega izpovednika. Iz Novega mesta nam pišejo: Mislimo, da Je za pravega božjega namestnika velika smola, če ima pri konjskih kupčijah večjo srečo kakor pri opravilih svojega božjega namestništva. Vendar take smole naš prošt še ni doživel, kakor io Je pred kratkim, ko je igral vlogo velikonoč- v?iAZp?.v^nika- Zeodil° se je pa ‘o tako-le: nnivS tam zadaj za patri frančiškani sta- nrncr^ .H1 ,e že,.sed,cm Iet prikovan na dom. Drugače idrav, ali udje so mrtvi Ker ie bilo ?l,len,e P°štcno. mož doslej ni čutil potrebe kakemu božjemu namestniku na uho zaupati, kar mu je že zdavno odpuščeno Ali s tem njegova boljša polovica ni bila »kontent« Nekega dne je začela z nenavadno vnemo čistiti sobo. Mož je ugibal, kaj bi znalo to pomeniti pa vkljub vsem ugibanju le ni nič uganil. Pa ‘kmalu je uganka sama prišla k njemu. Mož sedi iv kožuhu zavit pri mizi, pred njim cela kopica samih »brezverskih« listov. Kar nekdo potrka na vrata. Notri l Vrata se odpro in toliko, da moža m kap zadela . . . zakaj na pragu se prikaže debelorejena prikazen, izviren tip pravega Kristusovega namestnika, prošt dr. Elbert. Hvaljen bodi Jezus! — Na vekomaj Amen! — Sem susal, da ste že dlje časa bolni, pa sem »slu- t0vi V1'"10 in se z2lasim, morda bi česa želeli. — NaJpreje, g. prošt, žel m, da zaprete vrata, zakaj meni vleče. - Prošt uboga in itopi notri; nato se nadalluk »velikonočna Iz- poved« približno tako: Kaj pa Vas ie prineslo, g. prošt, do mene? — Kaj, ljubi moj, kakor rečeno, »slučajno« sem tu mimo prišel, pa se oglasim. če morda kaj potrebujete. — Gospod prošt, že sedem let sem tokaj prikovan, pa se ves čas niste spomnili name. ravno danes Vas je slučaj semkaj prinesel Potrebujem pač veliko; naj-preje pa zdravja, tega mi Vi ne morete dati; potem sem lačen in žejen, moja stara je danes tako nekam čudna, nič pravega nisem še imel v ustih, temu Vi^ lahko opomorete. Prošt (kakor bi bil to preslišal): Ljubi moj, veste, da je zdaj resen postni čas, ko se spominjamo, koliko je Kristus trpel za naše grehe, dobro bi bilo. da se jih izpoveste kar tukaj meni, ko sem že tukaj. — Gospod prošt, verujem, da je Kristus res veliko trpel, ali verujte mi, da tudi jaz veliko trpim skozi toliko let. Kakor vidite, sem drugače še dobro pri življenju in če tudi živim slabo in veliko trpim, ampak umrl pa še vseeno ne bi rad. — No ja, saj ne gre za smrt, če se opravi izpoved; pravi kristjan jo opravi večkrat, tudi Če je zdrav, posebno ob velikonočnem casu. — Gospod prošt, če ste zaradi tega »slučajno« sem prišli, ker Vas je »slučajno« moja stara »nakajfala« (zdaj je uganil, čemu je žena sobo očedila), Vam moram odkrito povedati, da ste to pot zastonj napravili. Ce se hoče moja stara pri Vas izpovedati. Vama tega ne branim. Jaz pa se ne bom, ker ne čutim še nobene potrebe za to, najmanj pa se dam v tako sveto opravilo na tak način prisiliti. Naj se izpove, kdor Vas je klical, jaz Vas nisem . . . Prošt v veliki zadregi je še parkrat, že ko se je bližal vratom, poskusil starega grešnika pregovoriti, pa vse zastonj. Božji namestnik, ki ima pri svojih konjskih kupčijah toliko sreče, je odšel z m ?. sm°k\ ^ot velikonočni izpovednik. — »Hvaljen bodi Jezus Kristus!« — »Na vekomaj. Amen!« Prošt je nato odšel v slaščičarno, kjer si je posladkal grenke »pilulje«, ki jih je zavžil pri bolniku. ' I* gledališke pisarne. Danes v soboto (nepar) se za smeh in kratek čas prvič na slovenskem odru uprizori vesela burka v treh dejanjih »Pred poroko« (nemški: »Das Opfer-lamm«), napisala O. Walther in L. Stein. V tej kratkočasni in dovtipni burki, ki je vredna vrstnica pri nas tako uspešne burke »Nebesa na zemlji«, so zaposleni vsi naši najboljši komiki, režijo vodi g. Povhe, tako da je nedvomno, da bo imela spričo svoje lahkotne zabavnosti tudi pn nas velik uspeh. — V nedeljo popoldan (iz-v«n abonementa, za lože par) se zadnjič v sezoni pri izdatno znižanih cenah uprizori pri nas x »°. pr!|j“bl|e,,a burka »Nebesa na zemlji«. Začetek ob 3., konec ob pol 6. — V nedeljo zvečer (par) se prvič v sezoni uprizori na novo naštudirana KalmSnova kratkočasna opereta »Jesenski manever« z gdč. Grossovo, subreto osi-ječkega narodnega gledališča, kot gostom v vlogi prostovoljca Marosija. Začetek ob 7., konec ob pol 10. — Umrli so v Ljubljani: Marija Rus, zasebnica, 73 let. — Gabriea Petrič, hči mizarskega pomočnika, 9 mesecev. — Tomaž Steiner, posestnik, 83 let. — Martin Marinč, hira-lec, 82 let. — Frančiška Bari, vpokojena delavka tobačne tovarne, 60 let. — Marija Gregorin, posestnikova žena, 39 let. — Janez Galjot, dninar, 58 let. — Ivan Mohorčič, sin železniškega čuvaja, 11 let. — Tilka Marčan. hči mesarskega mojstra, 3 ure. — S trebuhom za kruhom. V četrtek se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 12 Slovencev in 8 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 40 Slovencev in Hrvatov. 15 Hrvatov je prišlo iz Tirolskega, 18 tesačev pa iz Ogrskega. 300 Lahov se je odpeljalo na Ogrsko, 300 pa v Spodnjo Avstrijo. 190 ruskih Poljakov se Je peljalo mimo Ljubljane, ki odplovejo iz Trsta v Kanado. — Ogenj v Zagorju na Krasu. V sredo popoldne je začelo goreti sredi vasi. V plamenih sta bila Medvedova in Stričeva hiša. Pogoreli sta popolnoma z vsemi pritiklinami. Doma ni bilo nikogar. Rešili so le živino, drugo je vse pogorelo. K sreči ni bilo burje. Gasili so z gnojnico. Ogenj je povzročila cigareta. — Velika tatvina. Koncem februarja sta bila ukradena iz hleva Janeza Drganca iz Hriba pri Semiču dva štiri leta stara in 800 K vredna vola in vprežna oprema. Isto noč pa tudi posestniku Janezu Oaheku iz Lokve zeleno barvani voz, vreden 120 K. Zjutraj rano je srečal posestnik pri Narajcu tri delavce, ki so tirali z voloma vpreženl voz. Vola sta bila velika, rdečkaste barve z belo liso na križu nad repom, r°£ovi. Takoj so sumili na Mijo Majačiča, železniškega delavca, ki je pri Dr-gancu stanoval in se dan pred tatvino poslovil z motivacijo, da gre na svoj dom. Ves orožniški aparat je stopil v funkcijo in posrečilo se Je izslediti storilce. Mijo Majačič je najel za to tatvino še svojega očeta Tomo Majačiča in brata Jakoba. Ti so Drganca in Graheka okradli. Izsledili so jih na njihovem domu v Dalogi. občina Jererane, okraj Brinje. Volov pa niso dobili, temveč se je našla pri njih večja svota denarja, skupiček za vola in voz. Znani so kot izurjeni brinski tatovi. Kje so vola in voz prodali, se še ni dognalo. Majačiče so zaprli. — Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 15., nedeljo 16. in pondeljek 17. t. m.: 1. Krstno ime. (Humoreska. Samo zvečer.) 2. Posinovljenem (Amer. drama. Samo zvečer.) 3. Gdč. doktor. (Burka. Samo zvečer.) 4. Gaumontov teden. (Kinematografska poročila o najnovejših dogodkih, športu, literaturi, modi v Parizu itd.) 5. rTuji kraj. (Jako komično.) 6. Razpečavanje rudninskih voda v Vichyju. (Zanimiva industrijska slika.) 7. Ugasla luč. (Žaloigra v dveh dejanjih s Henny Porten.) 8. Piefkejeva zapuščina. (Velekomično.) Idrija. — Iz seje predstojnlštva bratovske sklad-nlce c. kr. eraričnega rudnika v Idriji. Seja se je vršila dne 13. t. m. kot običajno v rudniški posvetovalnici. Olavni predmet seje Je bilo pro-.yizionlr£j)le. V provizijo no stopili: Albreht Franc, plačilni razred II.. stopinja Vlil., s 36 leti in 7 mesecev službe, 870 K 48 vin. letne provizije. Zastopniki delavstva so za Albrehta zahtevali z ozirom na njegove poškodbe očesa naj se mu provizija odmeri namesto z 62 % s 70 Jo. Želji naših odbornikov se po daljši razpravi ugodi, dobi torej Albreht letne provizije 982 K 80 vin., torej za letnih 112 K 32 vin. več. Majnik Josip, plačilni razred II.. stopinja VII.. s 35 leti 4 meseci službe 864 K 96 vin. letne provizije. Tratnik Ivan IX.. razred II.. stopinja Vlil., z 28 leti 4 meseci službe 645 K 84 vin. letne provizije. Makuc Ivan JI., razred II., stopinja VI.. s 35 leti 4 meseci službe 748 K 80 vin. letne provizije. Rijavec Jurij, razred II., stopinja V., s 30 leti 2 meseca službe 592 K 80 vin. letne provizije. Podpore iz bratovske skladnice so deležni na željo delavskih zastopnikov: Flander Franc K 10; Kogej Ivan VIII. K 7, Žigon Ivan K 10, Kunc Tomaž K 6, Novak Anton K 8, Pivk Franc K 12. Skvarča Ivan K 10. Terpin Anton K 10 in Vidmer Ivan K 10. Iz rudniške blagajne pa dobijo: Miklavčič Ignac in Mikuš Anton po K 30. Škvarča Jernej pa K 20 — enkratne podpore. Procentov iz rudniške blagajne so deležni: Novak Ivan III. za 19. Tratnik Ivan IV. za 106, Majnik Josip III. za 107, Troha Pavel za 72, Jereb Josip za 119 in Pivk Franc za 52 bolniških dnin. Za rudarja v pokoju Josipa Bratuša je delavski odbor dosegel pri tej seji to, da se era-rično stanovanje prepiše na njegovega sina. To objavljamo prizadetim v vednost in v pojasnilo onim, ki vsepovsod blatijo naše odbornike, da za delavstvo nič ne store. Kar se je v desetih letih za delavstvo storilo od strani naših zastopnikov, presega visoko vse, kar so poprej storili vsi poslanci in odborniki nasprotnih strank za delavstvo, odkar stoji Idrija. — »Splošna mladinska zveza« v Idriji je imela svoj letni občni zbor v soboto dne 1. t. m. ob 9. zvečer v svojih društvenih prostorih v Idriji. Načelnik sodr. Peter Lazar otvori zbor s primernim pozdravom ter prečita pismo ljubljanske socialistične mladine, ki želi zboru najboljši uspeh. Pismo sprejmo navzoči z odobravanjem. Nato podeli besedo tajniku sodrugu Martinu Likerju, ki prečita najprej zapisnik zadnjega zbora; zapisnik se brez ugovora odobri. Nato poroča, da je imelo društvo v minulem letu 13 rednih sej in dve izredni seji. Dne 15. rožnika je priredilo društvo javno predavanje o programu socialne demokacije. Predaval je sodrug Štraus, idrijski župan in ravnatelj občnega konsumnega društva. Dalje je društvo priredilo dne 18. svečana lanskega leta zabaven večer, dne 24. avgusta ie uprizorilo igro »Kralj na Betajnovi«, dne 6. oktobra Je priredilo ljudsko veselico z igro »Učenjak«. Na tej veselici je prvikrat igral tamburaški odsek društva pod vodstvom sodruga Štefana Lapajneja; dne 22. grudna pa je uprizorilo društvo igro »Deborah«. Dalje so se člani društva udeležili delavske slavnosti 1. maja in korporativno pogreba bivšega podžupana sodruga Ivana Kokalja. Društvo je tudi soudeleženo pri najiravi novega igralnega odra z drugimi organizacijami vred; nabavilo si je tamburaške instrumente za 228 K 64 vin. Tajniško poročilo se soglasno odobri. Blagajnik sodrug Ivan Jereb poroča, da je imelo društvo v minulem letu dohodkov 653 kron 29 vin., stroškov i>a 612 kron 49 vin. Inventarno premoženje društva je znašalo 31. de-vembra 1912 501 kron 50 vin. Članov je itnelo društvo ob koncu leta 1912 163, med temi 22 podpornih. Med letom je pristopilo 29 rednih in 5 iK)dpornih članov. V imenu računskih pregledovalcev je poročal sodrug Ferdo Eržen: vsi računi so bili v lepem redu leta 1912. Predlaga odvezo vodstvu. Sprejeto soglasno. Pri prihodnji točki »Volitev odbora« so bili izvoljeni sledeči odborniki: Kumer Alojzij, Podobnik Anton, Jereb Anton, Lazar Peter, Fanica Koler-jeva, Ivanka Štrempfelnova, Troha Ivan in Hladnik Andrej. V nadzorstvo pa: Mravlje Ivan, Gantar Ivan in Eržen Ferdo. Pri točki »Slučajnosti« sta dala sodruga Lončar in Štraus novemu odboru potrebna navodila za prirejevanje izletov. Končno se je sklenilo prirediti predavanje o družabnem življenju mladine. Nato je načelnik zaključil ob 11. zvečer zanimivo zborovanje. Iz tega poročila je razvidno, kako lepo se razvija mlado društvo svežih mladeničev in mladenk. Društvo obstoji komaj poldrugo leto in kaže že tako lep napredek. Dolžnost vse delavske mladine je. da se svoje mlade organizacije čvrsto oklene. Pristopnina in članarina je samo 20 vin. mesečno. Vsak član in vsaka članica ima pravico do društvene čitalnice in knjižnice. Poleg tega ima tudi še razne druge ugodnosti, ki nudijo izobrazbo za mlade člane. Kdor še ni član naj pristopi. V edinosti je moč. — Občinski svet mesta Idrije ima v nedeljo dne 16. t. m. starešinsko sejo. Na sporedu je: oddaja občinske vožnje za leto 1913 do 1916, oddaja prezidave občinske hiše št. 78 in oddaja dobavljanja peska in gramoza za mestno občino. Vse oddaje so bile osem dni pred sejo razpisane. — C. kr. rudniško ravnateljstvo je Ijudsko-šolskim vodstvom prepovedalo izdajati še nadalje šolske potrebščine revnim nerudarskim otrokom. Teh otrok Je okrog 40 v našem mestu, ki obiskujejo ljudsko šolo. Izdatek za šolske potrebščine tem otrokom je letno 60 do 70 K. Torej bagatela za rudniški erar. Pa tudi to je odveč; ali ravna erar iz skoposti, kar si skoraj misliti ne moremo, ali pa iz mržnje, ki Jo goje nekateri višji gospodje do idrijske šolske mladine in učiteljstva. Županstvo Je proti temu ukrepu storilo svojo dolžnost. Ce bo našlo poslušna ušesa, tega danes še ne vemo. Pač pa naj bi rudniški erar upošteval tudi to, da daje mestna občina vsako leto za obleko in obutev revnim ljudskošolskim otrokom 1200 K in ne izključuje revnih rudarskih otrok. Svetujemo, naj erar štedi rajše pri birokratih, ne samo pri kronah, pa se bomo razumeli. — Reforma naše poštne zveze Idrija-Logatec-Sv. Lucija Je zopet nekje obtičala. Isto tako zboljšanje državne ceste Idrija-Logatec. Idrija je pač v državi in deželi Kranjski samo molzna krava. Niti tega ne rdobi o'd 'dežele in države, kar sme po vsej pravici zboljšanje prometnih razmer. Cm hi bU, I i že zasnovane zahteve našega mesta relflr poštni direkciji in cestni upravi aK kjer n is obtičale. Privatniki tudi niso v to pokiciriL da bi delali državi tlako In poleg tega le da*ke plačevali. Od faktorjev, ki Imajo vplivno b««e-do. pa zahtevamo, naj rešitev obllub pospeJto Istra. o r • " D°PoJl>Jina deželnozborska voBtav > Pulju. Ker je sodr. dr. Rilossa vsled preobloie-nosti z delom odložil .svoj deželnozborski inau-dat. je razpisana v III. volilnem okraju na dan 18 maja dopolnilna volitev; eventualno potrebna ožja volitev bo 25. maja. Volilno pravico imajo pri tej_ volitvi vsi polnoletni avstrijski državljani, ki bivajo do razgrnitve volilnega imenika vsaj dve leti v kraju, ne glede na to, ali plačajo kaj davka ali ne. — Z ozirom na bližajoče se volitve je sklicala socialno gemokra-ticna stranka 12. t. m. volilni shod v »Delavski dom«, ki je bil prav dobro obiskan. Sodrug Li-russi je prav lepo raztolmačil zbranemu delavstvu pomen te volitve. V okraju je zmagal* socialno demokratična delavska stranka & prej, ko je bila talijansko liberalna klika vsemogočna na puljskem magistratu. Tem večja je sedaj dolžnost julijskega delavstva, da ohrani svojo politično posest, ko je puljsko-rovinjska afera pokazala, da je liberalna kamora gnila do korena. Sami m priznali, da so kakor srake kradli ljudski denar, in vendar ni izključen* predrznost, da se jiojavi ob tej volitvi usmrajena klika in ponudi volilcem kakega dvomljivega svojega kandidata. Zato moramo bit' dobro pripravljeni, da zmagovalno odbijemo vsak tak poizkus in da pokažemo, da za tak« tiče med našim ljudstvom ni več prostora Ako rovinjska porota v svoji politični zaslepljenosti ni znala ločiti zrna od plevelja, volkove ne od ovac, zato imamo tembolj sami dolžnost da ozdravimo nagnito politično življenje v Pulju: vsak poštenjak mora 18. maja glasovati za socialno demokratičnega kandidata. — Za so drugoin Liiussijem je v enakem zmislu govoril v slovenskem jeziku sodr. Dozet in pozval slovensko in hrvaško delavstvo, da se v pola1 meri odzove svojt politični dolžnosti Med viharnim aplavzom je sodr. Lirussi zaključil lepe uspeli shod. Ni ga nikakršnega dela r»ri IrttarAm k, »a .. « ..A._11 • . . _ I pri katerem bi se ne utegnili raniti. Tudi čisto nt-znatne rane če jih ne zakrijemo, postanejo lahko v*ld nesnage hudo in težko ozdravljive ter imajo u porif dico hude bolečine. Nujno potrebno je torej, da vsak« tndi najmanjšo rano obvežemo z antiseptično obvett Zc nad 50 let priznano obvezilno domače zdravilo «• ■ tiseptično hladeče, bolečine lajšajoče, prisad odvračl-joče In zdravljenje pospešujoče izvlečno mazilo je pr« dobro znano Praško domače mazilo iz lekarne R Fra»• ner Pragi 203 lil. Pušica po 70 h se dobiva po vseh * veka K jer se ^neTo^V’ imc P^Parat«P iu izdelo- Trst — Politični odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke ima v torek 18. t m. ob 8. in pol zvečer važno sejo. — Pevski odsek »Ljudskega odra« naznanja. da se jirihodnji četrtek ne bodo vršile pevske vaje. Prva pevska vaja bo naslednji četrtek po velikonočnih praznikih. Pevci so na-prošeni, da vzamejo to blagohotno na znanje. Sv; Križ. Podružnica »Ljudskega odra« v Sv. Križu priredi na velikonočni pondeljek v dvorani Maganja veselico z bogatim programom. Sodrugom priporočamo že sedaj da se udeleže veselice polnoštevilno. — Stavka v tržaškem tehničnem zavodu. Včeraj zjutraj se je vršil v veliki dvorani »Delavskega doma« zopet velik shod izprtih delavcev. Govorili so sodrugi Chiussi Valentin Pittoni, Mihevc in Todeschini. Sodrug PittonI je poročal, da so bili zopet pri namestniku princu Hohenloheju. Le ta jim je povedal, da ne more več posredovati o zadevi, ker vprašanje izprtja nima v rokah več ne Sendecker, ne upravni odbor tehničnega zavoda, marveč vodstvo zveze industrijalcev na Dunaju, ki mu je bila zadeva izročena. Kakor se torej 'vidi, so se industrijalci dogovorili, da nastopijo proti delavcem z vso energijo. Cisto gotovo je, da je bil ta sklep znan vladi in torej tudi trgovinskemu ministru. Seveda podpira vlada delodajalce proti delavcem. Na shodu je vladalo veliko razburjenje. Toda delavci se ne podajo na delo pod starimi pogoji in da so pripravljeni vztrajati energično v boju. — S Katinare. O dušnem pastirju naših ovčič bi imeli povedati še sledeče: V četrtek 6. t. m, sta sc imela vršiti v katinarski županiji dva pogreba. Eden iz mestne bolnišnice, drugi iz Rccola. Naš gospod župuik bi bil rad pohrustal oba hkratu. Toda oče deklice iz Ro-cola je zahteval pogreb zase in naročil župniku, naj se vrne. Razume se, da je to župnika jezilo. Svojo jezo si je pa ohladil na nečloveški način tako; Ko je tudi ta pogreb opravil, je govoril na pokopališču v pričo mnogih oseb in vpričo matere rajnice gnjusne reči o umrli deklici. »Venec so ji postavili na glavo — je dejal — in s cvetjem so lo obsipali. V življenju je pa bila raj-nica velika nesramnica in vlačuga.« Tako je govoril ta mož. ki ima nalogo grehe odpuščati pa ne pozabi na greh niti ob odprti gomili. Saj bi moral prečastiti vendarle vedeti, da ne vžj' va pri nas prav nobenih simpatij in da si bo a takimi besedami le še bolj škodoval. Pa če bi napravili na Katinari tako, kakor so napravili na Kontcvelju. od koder smo dobili ta najno* vejši tip Kristovega namestnika? Da pa bomo gospoda v črni halji le še bolj razjezili, prijioro^ čam vsem domačinom, naj se naroče na »Zarjo« in naj mu dokažejo, da je za nas delavsko časopisje vredno več kot njegova cerkev In nje^ govi krivi nauki. Balkanski iti mednarodni položaj. Balkanski zavezniki so odgovorili velesilam. Na Dunaju in v Carigradu so nezadovoljni z odgovorom. Odri n se ostro obstreljuje. „ Večni mornar“ je res potopil dve grški ladji. VELESILE V ZAGATI. Pariz, 15. »Echo dc Pariš« piše, da pridejo velesile v vražjo zagato, če bo odgovor balkanskih zaveznikov tak, da ne bo mogoče posredovanje. List trdi, da so se poslaniki že posvetovali o sredstvih, ki naj bi jim v tem slučaju pomogli do izhoda, ali doslej je ostalo posvetovanja brezuspešno. Nemčija, ki so jo vprašali. je odgovorila, da ne ve. na kakšen način bi se mogli Turčiji vsiliti oni pogoji, ki jih naznanjajo zaveznki. »Figaro« pravi: Če so pogoji balkanske zveze neprimerni za posredovanje, bodo velesile pustile, da se nadaljujejo sovražnosti in bodo počakale, da se konča vojna od-sile dejstev. Tak način ravnanja je sedaj tem ložji. ker vse kaže. da ie zdaj balkanska vojna definitivno lokalizirana. ODGOVOR VELESILAM. Sofija, 15. Včeraj so vse balkanske države odgovorile poslanikom velesil v svojih glavnih mestih na vprašanje zaradi posredovanja. Odgovori vseh štirih vlad se vjemajo z odgovorom, ki ga je bila objavila srbska uradna »Samouprava«. (Glej včerajšnjo »Zarjo«.) Vtisk na Dunaju. Dunaj, 15. V tukajšnjih diplomatičnih krogih so zaradi odgovora balkanskih držav zelo razburjeni in oficiozno govore, da je ta odgovor zasmehovanje velesil. Dunajski tiskovni urad pričakuje, da bodo velesile zdaj ostreje govorile z balkanskimi zavezniki, ter tipozar-jajo, da se odgovor ne dotika samo interesov Turčije, temveč da posega tudi v interese evropskih držav. Znani hujskaški ton zopet odmeva iz vseh oficioznih izjav. Vtisk v Carigradu. Carigrad, 15. »Tanin« sodi zelo neugodno o zavezniških mirovnih pogojih in pravi, da bi bil za Turčijo smrtni udarec, ako bi morala rojakom balkanskih zaveznikov priznati kapi-tulacijske pravice. Bolje je umreti na bojišču, kakor pa v mučilnici. ODRIN. Sofija, 15. Bombardiranje Odrlna se je pričelo z vso silo in traia že ves dan. Turška arti-Ijerija odgovarja le siabo. Vsa znamenja kažejo, da se pripravlja splošen naskok. Turški begunci , *i!^lxrart ’’ ’? Odrina je pribežalo dvajset nirsKin častnikov in 200 vojakov v srbski tabor. 1 ravijo, da Se pršenja v trdnjavi lakota. SKADFR. Priprave za naskok. Cetinje, 14. Kralj Nikola je odšel v glavni tabor, kjer se dovršujejo priprave za splošni napad na Skader. Naskok se izvrši topot sočasno od teh strani in sicer s toliko močjo, da se pričakuje padec trdnjave. Pripravlja se bombardma. ki ima uvesti naskok. Pred odločilno akcijo bo trdnjava še enkrat pozvana, da se vda. Boiubardma. Podgorica, 15. Predvčerajšnjem in včeraj se Je bombardiral Skader in Truši. Turška ar-tiljerija Je le od časa do časa oddala kakšen strel proti črnogorskim baterijam. Nekaj hiš v Skadru Je v ognju. V mestu vlada panika. Civilno prebivalstvo. Dunaj. 15. £rna Qora odklanja zahtevo, da naj vse civilno prebivalstvo zapusti Skader, dovoljuje pa odhod tujim kolonijam. bitka PRI ISTRANDŽI. London, 15. »Times« poročajo iz Belgrada: »Turške čete, ki pripadajo čatalškim predstra-žam, so piišle v stik s sovražnikom pri Kadi-keju in Silivriji. Južno od Istrandže se je razvila silovita bitka. TURSKA POROČILA. Carigrad, 15. Pred Bulajirom utrjuje sovražnik svoje pozicije. Pri Kušlar Jajlasiju v ča-taldžinskem okraju je prišlo do hudega boja med turško četo in bolgarskim oddelkom, ki se Je moral umakniti in je pri tem razrušil železniško postajo Indžemis in deloma zapalil Ahalan. NA MORJU. Carigrad, 15. Dne 9. t. m. je sovražna tor-pedovka križarila, v vodah otoka Gajdaros. druga pa Je priplula celo do Tenedosa. Krjžarki »Berk i Safret« in »Medžidije« ter štiri torpe-3ovke so ju zasledovale. Dve ladji sta se približali našim taborom pri Camlidere in Kaja-tepe; na obe je streljala turška artiljerija. Turške ladje v Dardanelah. Napuli, 15 Osobje parnika »Niger«, ki je dospel sem iz Carigrada, pripoveduje, da je turško brodovje v Dardanelah zbrano v pristanišču Nagara. Med drugimi ladjami je ena zelo poškodovana od bitke z grško mornarico: neka križarka, ki je spremljala Enver begove za izkrcanje namenjene čete, leži zdaj na produ blizu Oalipolskega polotoka. Dvoje angleških ladij jo skuša dvigniti. Da se preprečijo podobni pripetljaji, kakor so jih zadnjič doživele francoske in angieške ladje z bolgarskimi baterijami, mora vsaka mednarodna ladja, ki plove blizu Oalipolskega polotoka, razpeti zastavo svoje države. — V Carigradu vlada terorizem. in še vedno zapirajo cele množice ljudi iz strahu pred zarotami. Evropske ladje v carigrajski luki imajo pripravljeno za vsak slučaj moštvo, da ga po potrebi lahko nemudoma izkrcajo. »HAMIDiJE.« Pariz, 15. > Matin« objavlja sledeče poročilo iz Grude: 2e dva dni so prihajale vesti, da se opazuje ob albanskih bregovih turška ladja, ki ugroža zveze z Dračem in Sv. Ivanom Medvanskiin in da je tudi napadla tri grške •transporte, ki so vozili vojni material za obleganje Skadra. V četrtek pa je »Hamidije« celo bombardirala Drač. Šestintrideset granat je bilo izstreljenih proti mestu. Nato je križarka odplula proti Sv. Ivanu Medvanskemu, kjer je naletela na štiri grške transportne ladje z vojnim materialom in z živežem, namenjenim za srbske čete. »Hamidije« je napadla parnike in po kratki kanonadi potopila dva, druga dva pa močno poškodovala. Okrog petdeset ljudi je bilo usmrčenih. Nato je križarka bombardirala mesto s 180 granatami, potem pa odplula proti Sv. Nikolaju ob izlivu Bojane ter bombardirala tudi to mesto. Potem je odplula proti Baru in izginila na širokem morju. Grške torpedovke ja zasledujejo. Grško poročilo. Atene, 15. »Agence d' Athčnes« poroča, da je turška križarka »Hamidijč« napadla na Jadranskem morju blizu Sv. Ivana Medvanskega grške transportne ladje in jih bombardirala. Pri tem je granata vžgala parnik »Chriso-malis«, ki se je vsled tega potopil; vžgal se je tudi »Verveniotis«, in ga je ogenj uničil. »El-pls« in »Trisilioj« sta poškodovani; prva je zadeta od sedmih granat, druga od dveh. Na »Tri-siliju« sta utonila dva strojnika. ALBANIJA. Djakova. London, 15. Na predlog Anglije pojde posebna mešana komisija velesil v Albanijo; na podlagi njcnih-poročil se bo potem rešilo vprašanje Djakove. Kandidat, ki ne ve za svojo kandidaturo. Napuli. 15. Med neštetimi kandidati za bodoči albanski tron je bil imenovan tudi knez du Montpensier, brat kneginje d’ Aosta. Ker se je pravkar vrnil z lova v Indokini, ga je dopisnik »Matina« intervjuval onjegovi kandidaturi. Knez je omenil, da ne mara govoriti o politiki. O svoji kandidaturi ni vedel ničesar. Cim mu dovoli njegova služba kot častniku španske mornarice, se vrne na Kitajsko. VSA ZAMURIJA V GRŠKI OBLASTI. Atene, 15. Polkovnik Ipides javlja iz Para-mitijc. da se je na njegov oklic vsa Zamurija do Kalame in Filiatesa podvrgla. Grki so okupirali Paiamitijo, Karvunari, Margariti, Pargo, Co-roni, Gumenico. Filiates in Neokori. Turški poslanik Mehsin Dino ter več begov in ag iz Ka-stra je obiskalo Ipidesa in so izjavili, da sc podvržejo Grke m. TURŠKO MINISTRSTVO. Carigrad, 15. Minister za notranje zadeve Hadži Ali, kj je bil prišel z velikim vezirjem navskriž zaradi mirovnega vprašanja, ter je bil zažugal z demisijo, je zopet prevzel svoje uradne posle. Mladoturški komite mu je bil namignil. da bo odstavljen, če še dolgo izostane iz urada. ARETACIJE IN IZGONI. Carigrad, 15. Deputacija ekumenskega patriarhata se je pritožila pri Mahmud Ševketu zaradi aretacij in izgonov grških državljanom. Veliki vezir je odgovoril, da so to brezpomembne reči; izgnanci se bodo lahko vrnili po sklenjenem miru. Vsekakor je ukazal veliki vezir preiskav'*. DEMOBILIZACIJA. Lvov, 15. Včeraj je bilo več tisoč rezervistov letnika 1908 odpuščenih in odpeljanih v njih dopolnilne okraje, od koder odidejo domov. Govorica o odpustu letnika 1909. še ni potrjena. Budimpešta, 15. Vsi domobranski polki so dobili ukaz, da se odpuste rezervisti letnika 1909. Nadomestni rezervisti in oni iz letnika 1910. ostanejo še pri četah. POLITIČNI ODSEVI AFERE »BALKANA«. Dr. Horvat In dr. Sachs izključena iz pravaške stranke. Zagreb. 15. Veliko pozornost zbuja izključitev bivšega poslanca dr. Horvata in dr. Sachsa iz pravaške stranke. Navedena sta zapletena v afero posmrtne zadruge »Balkan«, o kateri bo glavna razprava še ta mesec ali pa v začetku aprila. Ampak samo proti ostalim obdolžencem! Postopanje proti dr. Horvatu in dr. Sachsu je izločeno iz pravde, češ da preiskava proti njima še ni zaključena. Pravašl sumijo, da je izločitev postopanja zoper dr. Horvata In dr. Sachsa nov poizkus ogrske vlade, da razbije pravaško stranko iu da osnuje pod Raucho-vim vodstvom novo stranko, v katero bi stopilo tisto krilo pravašev, ki se je svoj čas zbiralo okrog dr. Franka. (Dr. Horvata so zaprli, kakor je znano, na ovadbo frankovca dr. Prebega!) Da prepreči to namero, je ižvrševaini odbor pravaške stranke pod predsedstvom Horvatovega zagovornika sklenil izključiti Horvata in Sachsa iz stranke dotlej, da se pojasni afera >Balkana«. KONFERENCA V PETERBURGU. * Peterburg, 15. Za konferenco poslanikov, ki se ima baviti z bolgaisko-rumtinskim sporom. so priredili palačo Marija OGRSKE HOMATIJE. Magnatska zbornica. Budimpešta, 15, Baron Pronay je omenil, da je Lukacsev odgovor na Dessevffyjevo interpelacijo popolnoma ničeven: zato ponavlja vpiašanje, kaj je z znanim zneskom, ki presega 4 milijone, in ki je šel baje v blagajno vladne stranke. Lukacs je zopet odklonil odgovor. Volilna reforma je bila sprejeta. Opozicija. Budimpešta, 15. Na današnji seji namerava opozicija zopet tako nastopiti kakor zadnjič. Izkušala pa bo raztegniti hrupne prizore. Govorniki bodo ponavljali Desyjeve obtožbe zoper Lukacsa. VILCEK in tisza. Budimpešta, 15. »Esti Ujsag« trdi, da je nemški admiral Tirpitz na banketu, ki ga je cesar Viljem priredil diplomatom, omenil, da bodo v parlamentu morda v liberalnih in socialističnih krogih težave z novimi mornariškimi načrti. Nato je Vilj«*m baje odgovoril: »Storite tako kakor je storil Tlsza.« (Ce si ni madjarski list tega iz trte izvil, bo imel Vilček zoper par prijetnih ur. kakršnih si je že parkrat pribavil s svojim nepremišljenim jezičkom.) VOLILNA IN BRAMBNA REFORMA NA FRANCOSKEM. Stališče Briandovega kabineta omajano. Pariz, 15. Vsled silne agitacije, ki Jo je v Parizu in po vsej deželi razvnela proti triletni vojaški službi socialistična stranka, je stališče Biiandove vlade prav resno omajano. Tudi razprava o volilni reformi, ki se je v četrtek v senatu začela in katere izid je popolnoma negotov. dela sedanjemu kabinetu hude skrbi. RUSKA DARILA. Kotor, 15. Ruska vlada je Črni Gori vnovič podarila večjo množino živil. V deželi se pomanjkanje živil že zelo čuti. RUSKE ŠEGE V BELGIJSKI ARMADI. Bruselj. 15. Večmesečna preiskava je spravila na dan goljufije v belgijski armadi, v kateri je zapletenih več višjih častnikov. Preiskava je dognala, da še sedaj ni težkih obrežnih topov, ki so bili že leta 1908. naročeni in leta 1910. plačani; gre za vsoto nad 5 miljonov frankov. Enake manipulacije so se vršile tudi s strelivom. Nadalje so bila razna naročila po neprimerno visoki ceni oddana belgijskim tvrdkam, ki so same potem dobivale naročeno blago po nižji ceni iz tujine. Preiskava, ki še ni končana, zbuja veliko senzacijo. RUDNIŠKA NEZGODA. Jagersfontaln, 15. V južnoafriškem rudniku .lagersfontein je električna iskra užgala požar. Štirje črnci so se zadušili. Ker so se podali oboki, ie bil tudi ostalim delavcem zaprt izhod iz jame, vendar so jih še pravočasno rešili iz pasti. MEHIKO. Loreto, 14. Bivšega guvernerja mehikan-ske države Coalmila. ki se je bil pridružil vsta-šem, so ustrelili. Včeraj so vstaši pri Nogolesu premagali vladno četo. ki je zbežala na ameriška tla in oddala orožje. Izgubila je baje 100 mrtvih in 200 ranjenih. Odgovorni urednik Fran B a r 11. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. St. 161. Razglas. Kupuj le Vjor je ceneje 1 Moški čevlji za štrapaco . Visoki damski čevlji . Velika zaloga vsakovrstnih čevljev za moške, ženske in otroke iz ševro in boks usnja, modernih in trpežnih vse po jako nizkih cenah. Zaloga čevljev Alf. Frankel, kom. družbe vodja Josip Hočevar Ljubljana, Stritarjeva ul. 9. Najveije podjetje te vrste v Avstriji — 132 prodajalca, Popravila se po ceni računajo. Pošilja se tudi po pošti. Izvežbani in solidni kamnoseki za umetni kamen in betonska dela se sprejmejo takoj v večjo betonsko tovarno v Ljubljani. Ponudbe pod ,,Kamnosek“ naj se pošljejo na »Prvo anončno pisarno v Ljubljani". Avtomobilska zveza ldrija-Logatec, kolodvor. Podpisano županstvo naznanja, da se semenj, ki bi imel biti na velikonočno sredo, dne 1 9. sušča vrši radi praznika sv. Jožefa dan preje, to je v torek dne 18 t. m. Županstvo v Idriji dne 13. sušca 1913. Župan: Ivan Štrauss. Majhna hiša stoječa ob državnem kolodvoru, posebno pripravna za železničarje, se prav po ugodnih pogojih prostovoljno proda. Pojasnila v gostilni Rimska cesta št. 11 Odhod Iz Idrije: ob 6-— zjutraj „ 12-— opoldan „ 3 30 popoldan Odhod iz Logatca: ob 8 30 zjutraj „ 2 30 popoldan „ 6-30 zvečer Prihod v Logatec: ob 7 50 zjutraj „ 140 popoldan „ 5’10 popoldan Prihod v Idrijo: ob 10-20 zjutraj „ 4'— popoldan „ 815 zvečer Cene z avlomobllnlm omnibusom: ldrija-Logatec Idrija-Oodovit Godovit-H I. razred II. razred za osebo za osebo ali nasprotno K 3-— K 2’— „ » » 1‘50 „ r— -Hotedršica „ „ „ 1*50 „ 1 — Hotedršica-Logatec „ „ „ 1‘50 „ 1— Cene s kombiniranim avtomobilom: I. razred II. razred za osebo z« osebo Idrlja-logatec ali nasprotno K 3-— K 2*— Idrija-Oodovit „ „ 1‘50 „ 1*— Oodovlč-Hotedršica „ „ „ 1*60 „ }•— Hotedršica-Logatec „ „ „ 1*50 „ r— Označena vožnja se vrti vsak delavnik, omnibus vozi vsak dan opoldan, ob nedeljah in praznikih vozi le opoldaH omnibus. Točnost se po možnosti vzdržuje, vendar p« ne prevzamem nobene odgovornosti za morebitno zamudo. Valentin .Lapajne v Idriji. Ljubljana. l"8 III •5-3S>¥ fc (/} Gričar & Mejač, Ljubljana :; :: u-lica, štev. O- :: ■ • Največja zaloga zgo to vij enih oblek za gospode, dečke in otroke. — Konfekcija za dama Točna postrežba. Solidne cene °°°Vei«ov. Benisch Najlepša velikonočna darila s katerimi razveselite svojce, si nabavite prav poceni, če .se obrnete takoj na največjo zalogo ur, zlatnine in srebrnine ‘ H. Suttner Ljubljana, Mestni trg št. 25. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. najfinejše vrste. Cene najnižje. ,IKO 4 Tovarniška znamka ,IKO‘ Naročite krasni veliki ilustrovani cenik, ki ga dobite zastor, in poštnine prosto. Priporoča se domača najnovejša ^orn-feikicijslkrsi trg-oTrln.a, Maček & Komp. Franca Jožefa cesta št. 3. Sprejemajo se naročila po meri ter se izvrše točno in solidno. Za-lcžnilsi c. kr. prrv. 3vl±. železnice. Solidna pcetresba. — 3STajnižje cene. Pri sedanji draginji bode vsakdo z veseljem pozdravil, da o