LETOS 2A MILIJARDO IN POL INVESTICIJ Največ vlaganj v industriji Frl obravtiavanju ujiuiize gusjjuclarjenja za Bežigrattttm v prelokltmi letu snio ugot.av-lja.li, da investi runje v niuši obiirvi «ii'iieni pianii \>:\ 'jk /upistuiu. da bomo leta ^bsu xa rnzftirjeno rcproduk- ¦Jo iKlcKHilt kar Itt,8 odsLot- B>v družbenega pnjizvoda. Jl/.vrSnl svel ob^iriske skup. Kiine je zdaj pripravll pre- Hed investtcij za Bežigradura K tem leru in pri tem upo- fceval prcKlvsem podafke dru- Kesa kro^a minimaJnih kazal- ce\f, pa titdi srednjeročne pro(;rame deluvnih organiza- clj. Zato je zantmtva primer- java načrtovanih investicij \7, sretinjeročnega plana z na- Ortovanimi v drugpm ki-ogu minimalnih ka/«tilcev: podntki po minnnalnih knznlcih 90 vpff.it za jndustrijo (13,1 od- sLoika), goslinstvo Ifi3.4 od- stotka), olart (75,5 fKlslolka) in koinunalo (100 odstotkov), najbolj pa so se zmanjSali v gradbeniStvu (40 odstot- kov» in trKOvlni fll odstot- kov). Investtcije 1» sretinjo- njCnem planu naj b! ijile v n17.dob.ju 1976—1980 5.545 mi- lijonov (iin, po mimmalnih kazalcih pa bodo za 4 odstot- ke In pol v<-i5je, torej 5.796 mllijonov din. Tnko }X>veSa- nje investicij ne predstavlja itvalHMnega premikft, i«ij Je raalog predvsem v povi&anju oen, torej inflaciji. Zanimiv je preniik v struk-turi nafirtovanlh inveslicii, saj sj gostinstvo, obrt in komu-nala, lorcj paiioge, ki S" v Kospotlarstvu manj pomemb-ne, bisl-veno povečale delež investicij. Opajsen ,je tndi po-Kitiven premik v korist indu-sl-rlje, znlžanje predvldenth investicij v trgovini In «rad-beništvu pa je skhidno s smernicami Rospodnrskega irazvoja naže občine. VELIK DELEZ KREDITOV V letu 1H77 boclo delovne oriiftninacije za Bežigradom invest.ird.le 1,474.693.000 din: od te vsote bodo toadi iz last-nih sredstev prispevali 40,6 odstotkov, adružena sredslva v delovnili wjiaiiizacijuii bo-do dodttla še 6,1 odstotka, kar pomeru, da m delež ne /.ne!>o niti pulovico vseh sred-stev aa iiivesUcije. Ostalo so krediti bank (4L.fi od.stotkat, sovlagaiija drugih organlza-t-ij združenega dela, sredstva skladov sarnoijpravnih intere-sntti skupnosU, dnižbenlh •jklfidov in proraeursov. .Hin-ijo o i>! t-dvi(.le:t;li itivt-sl!- fijati posanieznili delovnih orKnnizacij v lem tetu in srednjeroenein obdobju. Naj-v«č investicij predvjdevajo v industrlji — v petih letih bo p ter cen-tralni laborstorij in skladi-šča. GRADBENIŠTVO Nl V PRIORITETI V indusiriji bo več kot 10 inilijonov din letos investtra-lo 12 delovnih orgatiizacij, manj od te vsote pa osem. Najvifijo inveslioijo na po-dročju gradbeniStvo bodo imeli v IMP tozd OV, saj bo do namenili 60 milijonov din za začetck gradnje nove skla-tiaščfle hale na CrnuCaJi. Grad- benišLvu m v pnoriLeU ob-činskega srednjeroCnega na-(":rta, za!o bodo leUw v tej panogi investirali le 140,6 mi-Liiotiov dinarjc/. Kljub sorazmcmo majhne-mu deležn v strukturi obfiin-skcga gosptJdarstva, so inve-sttcije v prometu visoke, predvsem zarndi Inex Adria ;ivio]>iume[a, kjer so že ku-u-ivaia. V občutnem mvfsMrije v trgo-vnii, kjer naftrtujejo letos 26 odstotkov vseh srednjeročnih vlaganj ozi roma 293 milijo-nov din. Med 34 trjiovinskimf organizacljami jih bo vlagalo 19, od tega največ Commerce, ki bo naraenil za investicije letos 60 miliionov din. Začeli bodo narareč graditi poslov-no stavbo, urediti bo treba infrastrukluro v coni Dol, ne-kaj denarja pa bodo namenili za izgradnjn obrata Transi-lon. Gostinstvo bo letos investi-ralo dobrih 3« milljonov din oziroma 22 odstotkov predvi-denih petletnih investicij. Go- suiibiiu pod.iet.je cnmce bo ureddlo kegljišče z bifejem, nove restavracije In druge prosture pa je že odprl Pre-tuumbeni gostinski center. Zela počasna pn je dinamika investicij v obrti. kjer bodo letos invCsiirali 41 milijonov din ali 14 odstotkov v prl-merjavi s pianskim obdob-jem. Aiialitiki oddelka sa goapo-c'.;irstvo pri obOinski skupSfi. ni so še ugotoviii. da bo pn-bližno dve tretjini vloženega denarja letos ostalo v ob(Ani. osuilu pa bodo bežigrajske delovne orgaiiizacije vlagaie diugod. Vezanost na občinski teriiorij je torej Se zeio moč-na, izhaja pa tudi iz dejstva, da so te investicije predvsem rekonstrukcije all nabave manjSih osjiovnih sredstev. To je značihto predvsem za komunalno jn siaiiovanjsko dejavnost ter gosunstvo/ med-lem ko segata promet In Lr-govina vse hitreje preko ob* činskih meja. STANE DROLJC