Stev. 177._V Llnbljanl, v petefc, 4. avgusta 1911._ LetO XXXIX.
Velja po posti: =	^^^^ W ^fl^k.	flE ■(	Hn	MflHB	^fl^fc Inserati: =
Za leto aapr6| . S 28*—	^^^^Hfc	BH HB	hHHHM	iHk. HH	lllMMM	^HH	EnostolpnapeUtmta(72mm):
za leta „ . „	H^HH	■■	HH	HA ■■	HH^fl	za enkrat .... po 15 t
za četrt leta „ . „	OBf ^	Mg	Hf	jUBk^H	Hf ^	H^^B	za dvakrat .... n 13 „
za en „ . „ 2-30	^B	^B ^M	HL	MM	^B	za trikrat
za Nem61|o oeloletno „ 29'—	■■ ^B	Hnm	^^^^H^H	H^nk	^B	ia večkrat primeren
za ostalo Inozemstvo „ 35'—	■■ HH	EH	MpHP	HvBM	^HBP	HB
V LJubljani oa dom:	^ I . ■ ■	U	B^	■	^pi"
i2*~	* ■■kil	W	H . I I	I ^	i . 3oviniriev
zaWleta „ . „	I^L^A J^JPf	mB	HLjI	■ H	Bi J	Ml J	*---Izhaja:---i
-	m^m flM W	W	HM	A H	■■■	VM ».*.«. m
I »jravl prejeman neseBno K 1*90	^•BB^	W»«««EaHP	flB^B H	W«flflHP	'fUJJgpir	praznike, ob S. url popoldne.
uar Uredništvo |e v Kopitarjevi nllol štev. 8/nL Rokopisi se ne vračalo; netranklrana pisma te ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. a
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo |e v Kopitarjevi nllol štev. B. m Avstr. poštne hran. raoun št 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št 188.
Današnja številka obsega 6 strani
Kako se je pri nas vladalo.
Največji prijatelj naših liberalcev, Plojev in Hribarjev oboževanec in pro-tektor, baron Bienerth sc jc najbolj postavljal s svojo »objektivno« upravo in »nepristranskim« uradništvom. Kaj jc ta »objektivna« uprava za nas Slovence pomenjala, nam jo šc vsem v dobrem spominu; svoj višek je dosegla z razpustom Političnega in gospodarskega društva za koroške Slovence. Ta Bienerthov zistem se po zakonu vztrajanja vzdržuje dalje zlasti na justič-nem polju, kar se posebno vidi na češkem in Slovenskem.
Dobrote Bienerthovega sistema se, čedaljebolj odkrivajo. Zadnjič so nemški radikale! ob popolni pasivnosti vladnih organov napadli v Znojmu češke soc. demokrate. Spričo tega niše »Arbeiter Zeitung« sledeče:
»To kar se je v Znojmu zgodilo, je značilno za avstrijsko upravo, namreč za ono, ki jo je gospod baron Bienerth organiziral. Sloveča, nepristranska in vplivu strank odtegnjena uprava Bio-nerthove dobe obstoja namreč v tem, da nemška nacionalna zveza razpolaga z vsemi uradi, kakor se ji poljubi. Ni čuda, da se ji je zato ta. uprava tako dopadala! Ali ni bil to sijajen zgled te nepristranske uprave, ko so morav-skega namestnika Zasačili pri tem, kako je telefonično naročil novoijičin-skeruu glavarju, da mora vsa sredstva vporabiti v to, da sc izvoli nemškora-dikalni kandidat? D r ž a v n i uradi so postali e k s e k u t i v n i organi ,V o 1 k s r a t o v', strankarsko-politični interesi »Nationalverbanda« so postali za državno oblast vrhovni zakon.«
Glasilo avstrijske nemške soc. demokracije je s tem žebolj na glavo zadelo. Ravno ta značaj Bienerthove vlade, ki je vso politično upravo udinjala namenom in zahtevam nemških nacio-nalcev, je bil to, kar so poslanci Vseslovenske Ljudske Stranke tako odločno pobijali, dočim sta Ploj in Hribar Bie-nertha in z njim njegov zistem vneto podpirala, ga. javno hvalila in v interesu tega nemškonacionalnega zistema rovarila zoper skupno jugoslovansko akcijo v parlamentu ter padala v hrbet slovenski opoziciji. Če se torej danes na Slovenskem nemško uradništvo šopiri, zadene krivda nc samo Bicncrtha, ampak tudi slovenska liberalna zastopnika, ki sta Bicncrtha podpirala.
V enem dnevu se te razmere seveda ne dajo izpremeniti. Ne samo mi,
LISTEK.
TiiMiaačeva Mi.
Bretonska povest. A. Le Braz.
(Dalje.)
Čim dalje sem premišljeval, tem bolj zlagano in nezmiselno se mi jc zdelo-o njegovi smrti razširjeno mnenje.
»Ah, da bi mogla ta. skala le govoriti!« sem si dejal in udaril z dlanjo po morilnem, od krvi še vsem rdečem kamnu, na katerega, sem bil sedel.
Nagovoril sem ga v mislih: »Ne. ti ga nisi slučajno usmrtil. Ti si bil orodje tuje volje. Rabili so te, da so sc od-križali sitnega človeka. Toda komu jc bil siten? In on sam, kaj jc moral biti pač pravi vzrok, ki ga je gnal, da je ravno tisto noč prišel sem? Kaj je izvedel? Kak sum je imel?«--—
Take vrste so bila vprašanja, ki so se križala v mojih možganih, ko jc vzbudil mojo pozornost nenadoma neki šum, lih, jako oddaljen še, kakor bi šel »kozi debele zidove. Poslulinil sem. Brez dvoma je bilo šumenje človeških glasov in ni prihajalo od zunaj, ampak, iz notranjosti hodnika. Spomnil sem sc
tudi Čehi in soc. demokratje jih ne morejo. Upravičeno pa je upanje, da bo sedanji ministrski predsednik, ki ni na milost in nemilost prodan nemškim nacionalcem, upravo zopet pripeljal nazaj na tir, od katerega sc je tako zelo oddaljila. Ako se sestavi jeseni delovna večina v parlamentu in se bo pokazalo, da Nemci sami za vlado ne zadostujejo, bo to tudi na politično upravo blagodejen vpliv imelo. Seveda jc zato nujno potrebno, da Jugoslovani koli-kormogoče svoje politične moči združimo in pokažemo, da brez nas nič ni in ne sme biti. Kolikor več bo veljala naša beseda, toliko hitrejše bodo izginjali zadnji sledovi Bienerthovanja v Avstriji.
Terorizem rdel mizarjev v Gradcu -siri.
G r a d e c, i. julija.
Človek, ki posluša rdeče voditelje, se mora čuditi s kakšno drznostjo slikajo terorizem in slepo pokorščino drugih strank. Posebno radi se ustijo, da ima V. S. L. nevedne privržence. Seveda. kdor pa piska na rdečo piščalko, tisti pa je poln modrosti — toliko časa, dokler nosi težke desetice v rdečo malho. Neovrgljiva resnica pa je, da jc zadnji pristaš V. L. .S. tam kje v gor-ki vasi, ki toc^en za tednom čjta svoj »Domoljub« desetkrat bolj brihten, kot. 'velik del rdeče armade. Dejstvo jc, da v mestih večina nerazsodnega delavstva, pijana rdečih fraz, drvi za soc. demokracijo, nc da bi kaj mislila, in tišči z glavo v zid. Lc na ta način si moremo raztolrnačiti nezmisel graških mizarjev. Da so »voditelji« pripravljeni na vse, to smo vedeli, kaj pa jc njim, če strada delavstvo; sestradano bo še div-jejše in tako je kakor nalašč za njih namene, tocla da boelo delavci tudi tako kratkovidni, cla jih bodo poslušali, tega nismo mislili. Krščanski mizarji ravno tako gledajo, da se mojstri drže skupne tarifne pogodbe, skrbijo, da jc v korist delavcev vsak mizar organiziran, skratka, so ljudje z dušo in telesom. Ali prišlo jc povelje od vodstva: Uničiti jih moramo, sedaj ali nikoli! In našlo sc jih je med graškimi mizarji skoro tretjina, ki se niso ozrli ne na desno ne na levo, ampak storili, kot sc jim je ukazalo. Reči moramo, cla niso imeli vsi v srcu namen uničiti sodelavce, a sledili so povelju.
Ko so se streznili, so spoznali, kaj so storili. Jezilo jih je, da sc jim jc stvar ponesrečila in skušali so se vsaj oprati pred svetom. Gre se nam za kruh, večjo plačo moramo doseči, tako
pripovedk mladega Paranthoena, in mislil sem si: Aha, sedaj bom celo sam slišal takoj tisti glasoviti »miserere«. Bomo takoj videli, po kakem napevu sc poje.
Oprezno plazeč sc sem lezel v smer, od koder so prihajali glasovi, dokler mi ni zaprl poti kup kamenja in sipine, ki sc je bil najbrž napravil vsled tega, ker so hodnik tu razstrelili. Plast morske trave, ki je bila šc vlažna, torej šele nedavno nabrana, je pokrivala, pred kupom tla. Razril sem jo z rokami in prišel do plošče, ki sem jo takoj po njc-ni gladki, fini površini spoznal, da jc iz opeke. Ležeč na trebuhu sem pritisnil svoje uho nanjo. Bil sem ravno nad mestom, od kocler so prihajali glasovi.
Bila sta dva — eden globok, nekoliko nasilen, drugi bolj oster, prešinju-joč. Od njiju dvogovora sem razumel sledeče: »Da,«je dejal pri glas, »to leto pride moj brat Bartcl, da uredi račune. Pisal sem mu, naj se izkrca v čolnu, ko bo njegova ladja plavala po odprtem morju v bližini »Sedmerih otokov«. Ti počakaš tu, dokler ne potrka kakor navadno na ploščo.«
»Da, gotovo,« je odvrnil drugi glas, »tri udarce s peto na kamen in geslo: Miserere mei, Domine, miserere mei . o. jaz poznam tvoj brc vir.«
so vpili in skušali fabricirati upravičenost. svojega štrajka. Predrzn ist. njih je bila tako velika, da so zmerjali krščanske mizarje s stavkokazi, ker so delali in niso hoteli sami sebi zadrgniti vrvi. Ko pa je nekaj kričačev prejelo za to psovko zasluženo plačilo pri sodni ji, so spoznali, da tudi tako ne pojde. Večina izmccl njih je. torej pobrala šila in kopita in šla. Reveži pa so oni, ki imajo družino in ne vejo kam z njo. Podpora nikakor ne zadošča. .S Strahom pa čakajo časa, ko bo tudi ta prenehala. Kdo bo potem v dragem mestu živel ženo in otroke? Vsi skesani trkajo danes na vrata onih mojstrov, od katerih so sami šli stran in prosijo dela. Mojstri pa večinoma žc imajo polne delavnice in jih odločno odklanjajo. Na vsak način, pa bi bila sedaj dolžnost soc. demokracije, da skrbi za svoje žrtve. Mi nismo krivi!
Konečno omenjamo, da je o tem prinesel »Slovenski Narod« poročilo in-spirirano v krogih »Domovine« in »Tri-glavanov«. Poročilo je, drugače ne more biti natisnjeno v listu slovensko inteligence, zlagano. Treba je ravno narobe vse obrniti, pa imaš resnico pred seboj. »Narodu« čestitamo, da ima tako zanesljive, poročevalce. Uljud-no pa. mu povemo samo to-le: Če se kršč. mizarji v Gradcu nismo bali rdečih surovin, ko so se besno v nas zaganjale, no bomo so tudi njihovih zvestih zaveznikov, ki bi istotako radi nas uničili, kajti prišel jo čas, ko je malo število vstrajnih ljudi strlo kruti terorizem v graških mizarskih delavnicah.
iZ Pllij'0.
3. avgusta.
Kakor jc šc vsem v živem spominu, so ima državni poslanec mesta Pulj dr. Rizzi zahvaliti edino socialnim demokratom, da sedi danes v parlamentu. Posledice tc rdečo pomoči so sc že pokazalo. Prvi pot so je dr. Rizzijeva odvisnost od socialne demokracije že pokazala, in siccr sedaj, ko se jc šlo za uvoz argentinskega mesa. S pomočjo rdečih glasov izvoljeni dr. Rizzi, kateri je obenem tudi deželni glavar istrski, se je zavzel za uvoz argentinskega mesa, kakor so tukajšnji listi poročali. Iver pa pride v Istri skoro le Pulj v pošte v pri uvozu tega mesa, jc vredno si stvar malo bolj natančno ogledati. Y Pulj se jc argentinsko meso trikrat im-portiralo. Prvič sc je vpeljana množina prodala hitro in brez posebnih težav, ker je ljudstvo kupovalo meso iz radovednosti. Drugo pošiljatev so pa žo prenašali mesarji cel mesec po tržnici, predno jc bilo mogoče spraviti jo v de-
»Znamenja, po katerih ga spoznaš, taka kakor pri mojem bratu Tomažu: Kratek, volnen brodniški jopič, visoki čevlji, telovnik, rdeča, bombažasta ovratnica . . .«
»In krinko kakor vselej?«
»Seveda!---le pazi, da ga spraviš brez zadržka k nam in med potjo no pozabi pred vsem pošteno tuliti obrežni miserere.«
»Le mirni bodite, gospod! Jaz sani že tulim lahko za šestintrideset farjev. In ljudje, ki morajo v noči petnajstega voziti skozi trcztelski zaliv, jo bodo pač naglo popihali — zato vam jamčim. In ne bodo isamo verovali, da jim jc par duhovčkov za petami, marveč
cele vice in še pekel.zraven!----Za
plačilo pa skrbite potem, da ostane tu geri šc kaj, s čemer si pcvca laldvo pogasita žejo, kaj ne?«
»Da, da, brez vaju no začnemo slav-
nosti-----Sicer misli na to, da jc
treba dobro gospo še nanovo prebarvati in da moraš šc postaviti mize in jih pogrniti . . .«
»Jaz odstopim svoj delež, če ne bo do vašega, povratka vso \ redu. Kdaj se pa vrnete ?«
»Teden dni bo pač dovolj- da v te poskrbim.a
nar, in čc se nc motimo, se jc moralo že od tc druge pošiljatvo nekaj mesa uničiti, ker jc smrdelo, to seveda na škodo občine in davkoplačevalcev. Navzlic temu, da že druga pošiljatev ni šla več v denar, jo naročila mestna občina šc tretjo. Ta pa so jo vlekla po tržnici kakor kača. Občinstvo ni hotelo amerikanskega mesa pod nobenim pogojem. Tudi opetovano znižanje ccn ni nič pomagalo. Odklonilo ga jo vse, ne, izvzemši rdečih sodrugov, kateri sedaj najbolj vpijejo. Prišlo je tako daleč, da sc je morala od tretje pošiljatvo velika množina uničiti in zopet so bili mestna občina in davkoplačevalci oškodovani za lepo svoto. To jo dalo mestni občini povod, da je nadaljno vpeljavo argentinskega mesa v Pulj odklonila, kar jo bilo za davkoplačevalce edino umestno. Sedaj sc je pa menda po naročilu socialne demokracije oglasil državni poslanec mesta Pulj za uvoz argentinskega mesa. Dr. Rizzi jo nastopil na Dunaju samo radi rdečih puijskih sodrugov, katerim sc ima za svojo izvolitev zahvaliti, za uvoz argentinskega mesa in tako nastopil proti onemu istrskemu kmetu, katerega koristi jc kot, deželni glavar dolžan ščititi. l)r. Rizzi je s tem pulj sk i m rdečim sodrugom na ljubo storjenim korakom tudi puljsko mestno občino hotel posredno zopet oškodovati. Brezdvomno jo, da bi se bila po tem koraku mestna puljska občina dala zapeljati k zopet nem u uvažanju argentinskega mesa. Doživela bi bila pa brezdvomno občutno zgubo na rovaš davkoplačevalcev, kakršno je doživela pri drugi in tretji pošiljatvi. Čc so tukajšnji socialni demokratje hoteli jesti argentinsko meso, naj bi ga bili kupovali dokler se jc uvažalo. S tem bi bili vsaj mestno občino obvarovali občutne zgubo, katero jc imela pri drugi in tretji naročbi. Z uvažanjem amerikanskega mesa gospod deželni glavar gotovo ne bo pomagal izstradanemu istrskemu kmetu. Čc jo kdo danes potreben pomoči, jo to gotovo istrski kmet. Njega tlači k tlom italijanska kamor«., katera ima podpore le za svojo italijansko manjšino in pa še slabo razvito zadružništvo. To sta dva glavna faktorja, katera no pustita istrskega kmeta do sapo. Če bi se sedaj temu zlu še pridružil neomejeni uvoz argentinskega mesa, potom je istrski kmet sploh nehal biti. Zato so kmečki volil-ci Istre svojim zastopnikom drugo ljudske zbornice jako hvaležni, da so v parlamentu glasovali združeni z brati Slovenci proti neomejenemu uvozu argentinskega mesa. S tem so pokazali, da jim je blagor kmeta pri srcu in da čutijo s tem največjim trpinom.
»No, jaz na vsak način no rabim več nogo tri noči.«---
»Slišiš, in podnevi glej, da ne pustiš novega financarskoga vrhovnega lica izpred oči!«
»Seveda ne. Jaz bom vedno pazil na. vsako njegovo najmanjšo kretnjo. — Sicer jc šc prav neizkušen, ta poli-kani gospodek, ta je šele pri prvih črkah svojega prokletega rokodelstva. Ni se, bali, da bi kaj zavohal, kakor tedaj, oni, ki---.«
Konca stavka nisem več slišal, izginil jo v ječanju in celi vrsti kletev in psovk, mod tem pa jc prvi govorilce tiho, globoko govoril: »Jaz sem ti žo vendar rekel, da jo dobiš vselej za ušesa, ko začneš s tem.«
A takoj jo pristavil skoraj prestrašeno: »No, pojdi in pazi na prepih radi luči.«
Slišal som le še slab šum korakov, ki sc je naglo izgubil v daljnih globinah velikega podzemeljskega hodnika, nato tihota, težek, mračen grobni mir, le t ni nt a m je kapalo tiho kje iz razpoke med skalami v tistem delu, ki so jo bil podrl. — Pazljivo sem zopet raztrešči morsko travo, ki som jo bil pomaknil na stran, da bi bolje slišal, čez ploščo in sc napotil nazaj, ko sem si otepel prah z obleke. Pred železnim križem
g
Kolera v Trsi«.
Trst, 3. avgusta.
Včeraj zvečer iu v teku noči je bilo zopet prepeljanih v infekcijsko bolnišnico več oseb, med njimi 331etui težak Ivan T o f f o 1 o 11, kateri stanuje v isti hiši kot včeraj v bolnišnico sv. Magdalene prepeljana Marija C i b r o n. '°o-noči so prepeljali v bolnišnico tudi 71-letnega mehanika A m b r o ž i č a. Danes opoldne je imel nek zasebni uradnik na policiji opraviti. Spremljala ga je njegova 131etna hčerka. Ko sta zapustila policijsko palačo, je deklica padla na tla in jela bljuvati. Oče je zagotovil, da pokliče takoj zdravniško pomoč. Med tem. ko se je 011 z deklico odstranil, ?o takoj zaprli glavni vhod na policijo ter poslopje po organih mestnega Ifizikata dcsinficirali. Mestni magistrat jc v obrambo kolere izdal danes zopet nov ukaz, glasom katerega poživlja vse hišne posestnike in administratorje, da docela osnažijo notranjo prostore hiš, zlasti stranišča, smetnice in dvorišča, ker bo to sicer opravil magistrat na stroške lastnikov. Ta odredba je jako umestna. Ako pride človek v Trst in hodi po novem delu mesta, vidi skoraj v vsaki hiši skladišče južnega sadja ali kaj sličnega. Pred pragom plava celo jezero umazane vode, lupin, gnilih ci-itron itd. Prihaja pa na drugi strani iz teh skladišč tak smrad, da ga ni moči vzdržati. O snažnosti v starem delu mesta, kjer se je za slučajem »Oceania« pojavil prvi slučaj kolere, ni vredno govoriti. Nesnaga je tu taka, da je naravnost čudno, da se v tem gnojišču šc niso zaredili gadje. Sicer pa se ljudstvo jako malo briga za ukaze magistrata. — Od 11. julija do 1. avgusta jc bilo v bolnišnico sv. Magdalene prepeljanih 228 oseb, v vilo Sartorio 77. Sedaj je v bolnišnici sv. Magdalene 31 oseb. Položaj obolelih Kohna in Pavla Hoschek se je znatno poslabšal. V teku včerajšnjega večera do danes so torej trije novi slučaji azijatske kolere.
KDAJ BO SKLICAN DRŽAVNI ZBOR.
»Slaw. Korrespondenz« poroča, da je odvisno od delovanja ogrskega drž. zbora, ali bo v jeseni prej sklican češki deželni zbor ali pa državni zbor. Ako se bo v začetku septembra pokazalo, da vojaško predloge v septembru ne bo mogoče rešiti v ogrskem državnem zboru, bo prej sklican češki deželni zbor. |
BRAMBNA PREDLOGA V OGRSKEM DRŽAVNEM ZBORU.
Tepež v zbornici.
Včerajšnja seja ogrskega državnega zbora je bila zelo burna; došlo je tudi do pretepa med poslanci. Najprej je izjavil Košutovec 13ela Bemath, da je stališče opozicije »najpoštenejše«, ker boče prihraniti ljudstvu nova bremena. Ako se ne bo ugodilo ljudskim (t. j. mažarskim) narodnim zahtevam, bo opozicija vodno odklanjala bramb-no predlogo. Nato je govoril posl. Ladislav Okolicsanyi, ki ga je opozicija neprestano motila. Po njegovem mnenju bi se moralo rešiti vojaško vprašanje kompromisnim potom. Ta kompromis bi ne pomenjal ponižanja ogrskega naroda. Treba je tudi vpoštevati pomisleke vladarja. Vojaško vprašanje je mogoče rešiti lc s pritrditvijo vladarja, pri čemur morejo priti pravice ogrskega naroda še vedno do veljave. Sedanja predloga zahteva tak kompromis. Bliža se skoro popolnoma onim željam, ki jih jc grof Julij Andrassy kot mini-
fiem sc za hip ustavil in mrmral z odkrito glavo: »Steno so govorile! Stari Mathorel, tvoj mladi naslednik te bo maščeval!«
Ko sem potoni stopil vun v žarečo, svetlo dnevno luč, sem omahnil oslepljen nazaj in bi bil skoraj padel, tako se mi je vrtelo v glavi od tega, kar sem zadnje pol ure doživel. V kratkem času, ki mi jc ostal do povratka mojih dveh mož, sem sc izkušal kakor mogoče pomiriti. Ko je bilo solnce najvišje, sta prišla, da me od peljeta, in tedaj se mi najbrž še ni posrečilo izbrisati vseh sledov vznemirjenosti z obraza, zakaj eden izmeti njiju me je vprašal: »Ali ste morda tudi vi dobili kak kamenček na glavo, gospod poročnik, tako bledi ste?«
»Nc ravno,« sem odgovoril. »Toda prav pravite, zrak je za nič v podzemeljskem hodniku tam doli.---
Najboljše jc in ostane krepka sapa na morju!«
Udobno sem se naslonil v senco velikega jadra in so delal, kakor bi dihal z radostjo sveži morski zrak.--
Tu doli pa iz gotičnih dimnikov v Treztelu so se dvigali vitki stebrički dima pokojno k jasnemu nebu.
(Dalje prihodnjič.)
ster koalicijske vlade proponiral na odločilnem mestu za rešitev vojaških vprašanj. Pri teh besedah je nastal nepopisen vihar. Govor Okolicsanyja so člani stranke 1. 1848. prekinili z medklici. Najglasnejši je bil posl. Nikolaj Pozsgay, ki je svoječasno pri prvem nastopu kabineta Fejervary takratne ministre opljuval. Posl. Alfred Pal (nar. delavska stranka) mu je glasno zaklical: »Dajte mu kak pljuval-nik!« Pozsgay mu odvrne: »Vrglo se ti ga bo v glavo!« Pal: »Pomiri se.« Pozs-gay: »Daj sem svojo glavo za pljuval-nik.« Nato je planil Pal pokonci ves razburjen ter zaklical Pozsgayu: »Nesramna svinja!« Nastalo jc nepopisno razburjenje. Skoro vsi poslanci so skočili s sedežev; Pozsgav je planil na Pala ter ga hotel udariti. V istem trenutku pa so ga potegnili nazaj, tako da Pala ni zadel. Pal je istočasno dvignil roko v obrambo ter udaril Pozsgaya po roki. S težavo so ju razdružili. V zbornici je bilo nepopisno razburjenje. Predsednik jc zvonil, a brez uspeha, nakar je sejo prekinil, ko je viclel, da ni mogoče napraviti miru. Ko je bila seja zopet otvorjena, je grof Khuen obžaloval, da se vrše taki dogodki v zbornici. Poslanec Pal je pozval Pozsgaya po sekundantih na dvoboj, ki se je vršil popoldne ob 5. uri. Pozsgay je bil v dvoboju na sablje ranjen na glavi.
ZMEŠNJAVE V PERZIJI.
»Berliner Lokalanzeiger« poroča iz Teherana, da sc tamkaj širi mnenje, da Mohamed Ali sploh ni dospel v Perzijo in da jc vse skupaj samo umetno uprizorjena igra od ruske strani. Nasprotno pa trdijo Rusi, da bo bivši šah gotovo prišel že v treh tednih v Teheran. V Teheranu je za enkrat vse mirno in vlada ima dovolj časa, da se dobro pripravi za bodočnost. Okoli 2000 do 3000 bahtiarov in rednih čet je že odkorakalo. Jedro perzijskega vojaštva pa je še vedno v Teheranu ter se oborožuje z ruskimi puškami.
VSTAJA NA HAITIJU.
Predsednik Simon je odpotoval s svojo družino iz Haitija. Newyorški finančni krogi so dobili poročilo, da se je predsednik že odpovedal vsem svojim častem. Iz Londona, poročajo, da je konzul v Port of Prince sestavil z uglednimi meščani odbor, ki naj zopet uveljavi red v mestu. Vstaši so postali zlasti po odhodu predsednika Simona zelo nasilni. V evropskem delu mesta se napadajo na cesti tujci. Vstaši zahtevajo, da zapuste vsi tujci republiko. V ječah je bilo več pristašev predsednika Simona obglavljenih. Pri nemirih je bilo ubitih 40 oseb.
Dnevne novice.
Upravna reforma. O tej tolikrat in žc tako dolgo napovedani upravni reformi se vendarle nekaj sliši. Brzo-jav namreč poroča, da sc jc »za komisijo, ki je ustanovljena v svrho priprav za reformo uprave, zdaj adaptiralo nekaj sob v prezidiju ministrskega sveta«. — Ves rešpekt pred tako reformo!
-r Popolnoma zmešana jo socialno-demokraška »Zarja«, katero smo po dolgem času vendarle prisilili, da je izpro-govorila o velikem sporu med nemškimi in češkimi sodrugi. Imeli smo o »Zarji« dozdaj to mnenje, da če se zlaže ali izgovarja, se vsaj tako, da je komu podobno. Zalibog smo sc pa zmotili. »Zarja« se skuša našemu vprašanju, kako sodi o razpadu v lastni stranki, tako-le zmuzati: »Ker sc »Slo-venčevi« bralci, vsaj po trdnem prepričanju tega klerikalnega lista, ponajveč rekrutirajo iz ljudi, ki ne mučijo radi svoje rodne glave, se vadi krščansko glasilo celo ob sedanji vročini vsak dan v svojem priljubljenem športu. Ali če si dajo njegovi ljubi bravci meni nič tebi nič pomoliti rog za srečo in porabijo cele škatljice »obmejnih« vžigalic, nc da bi prišli do luči, ne bo »Slovenec«
pri nas dosegel uspeha s svojim posnemanjem varietetnih čarodejnikov. Klerikalni list se lahko zanima za spore nemških in čeških socialnih demokratov, kolikor ga je volja, pa lahko vsak dan citira Bauerja in Nemca, Kautske-ga in Tuišarja; težko to ni, ker niti v Pragi niti na Dunaju ne skrivajo svojih nazorov.« — To vendar ni noben odgovor na naše vprašanje. Delavsko ljudstvo je radovedno, kako je s to reč-jo, ker vendar nihče ne bo zaupal svoje usode stranki, ki je čisto razbita in ne more niti za stanovske koristi delavstva več edina v boj. In potem se ljudje zanimajo za ta spor tudi zato, ker so se sodrugi dozdaj na neverjetno bahaški način napihovali, kako so vsi rdeči proletarci med seboj solidarni, zdaj so si pa v laseh zavoljo narodnosti kakor najnavadnejša buržoazijska stranka. Z različnimi neduhovitimi šalami o »obmejnih vžigalicah« in »varietetnih ča-rodejnikih« ne bo »Zarja« nič pojasnila, kakor tudi do danes ne more pojasniti, zakaj niti ljubljanski niti dunajski proletarci niso argentinskega mesa marali, tako da so ga morali psom zmetati!
Biskup Mahnič je včeraj došel v Zagreb, kjer je gost nadškofov.
-f 3000 kronic nagrade je želel dobiti »Učiteljski Tovariš« zato, ker je dve leti prinašal razglase o razpisanih učiteljskih službah. Pa se je vrezal. »Učiteljska tiskarna« je na ponovno predložene račune dobiia od c. kr. okr. šolskih svetov odgovor, da so take pogodbe neznane in cla se računi uljudno vračajo. Žalostno je res, da oblastva ne poznajo prvega telesnega dela usmiljenja.
—	Pred poroko utonila. Včeraj po-poludne se je utopila v Vipavi 231etna gospodična Natalija J a k i 1 o v a, hčerka tovarnarja Andreja Jakila v Rupi in nevesta dr. I r g o 1 i č a, odvetniškega koncipijenta v Gorici. Ob 2. po-poludne se jc šla kopat z bratom in malo sestrico v Vipavo, v kateri je našla žalostno smrt tik pred svojo po-loko, na katero se je neizmerno veselila. Poroka bi bila v septembru. Brat je ni mogel rešiti. Moremo si misliti neizmerno žalost tako strašno prizadete rodbine. — O nesreči gdčne. Natalije Jakil se nam še poroča: Kmalu po kosilu, okrog 2., se je šla kopat s svojo mlajšo sestro Mihaelo. Nekako ob 3. uri je mlajša začutila, da se je stai*ejša oprijemlje za noge. Smatrala je to za šalo. Drugič se je že oprijela krčevitej-šo. Tu se je mala prestrašila in s težavo zlezla do brega. Natalija pa je med tem V vrtincu utonila. Iskali so jo pet četrt ure. Pogreb nesrečne gospodične bo v petek ob pol 7. zvečer.
—	Vič—Glince. Dekliške Marijine družbe vseh župnij ljubljanske okoliške clekanije, priredile bodo v nedeljo, 13. avgusta, pri sv. Antonu na Viču skupni sestanek. V župni cerkvi bo ob deseti uri govor in slovesna sveta maša. Popoldne ob 2. uri bodo pete li-tanije M. B. Po litanijah bo pa v Društvenem Domu, ali ako bo vreme dopustilo na prostem, koristno razvedrilo s petjem, deklamacijo in govorom škofijskega voditelja vseh Marijinih družb vlč. g. župnika Jan. Kalana. Med članicami vlada za ta skupni sestanek veliko zanimanje. Viške Marijine hčere so pa sklenile, kolikor mogoče lepo okrasiti župno cerkev, cla bo slovesnost tem lepša in veličastnejša. Kakor so sc drugod enaki shodi Marijinih hčera »koristno obnesli, tako upamo, da bo ta sestanek tudi med članicami ljubljanske okolice poživil in okrepil marijan-sko idejo ter jih navdušil za vzvišene cilje, katere jim nalaga družba Marijina.
—	Nov nemški list v Sarajevu. Iz
Sarajeva poročajo, da bo pričel v jeseni tamkaj izhajati nov nemški list »Deutsche Wacht fiir Bosnien«, ki ga bodo izdajali avstrijski trgovski iri industri-jalni krogi. Doslej izhajata v Bosni dva ncnfška lista: »Bosnische Post« in »Sa-rajcvoer Tagblatt«. Novi nemški list
ima namen, propagirati v Bosni pan-germansko idejo in njene interese.
—	Naučno potovanje zveze hrvatskih obrtnikov. Pretekli četrtek jc odšlo okoli 20 obrtnikov iz raznih hrvatskih mest na poučno potovanje na Dunaj, v Draždane, Berolin in Hamburg v spremstvu večih učiteljev hrvatskih strokovnih šol. Potovanje prireja Zveza hrvatskih obrtnikov v sporazumu s sorodnimi zvezami v deželah, po katerih bodo hrvatski obrtniki potovali.
—	Nesreča v rudniku. Iz Zagorja se nam piše: Dne 22. julija se je v kotre-deškem rovu ponesrečil rudar Matija Dolar in dobil zelo težke telesne poškodbe; prepeljali so ga takoj v bolnišnico v Ljubljani, kjer je moral biti ope, riran. Nesreče je največ kriva varčnost uprave, ker ne skrbi za drugo, kakor da bi se čim več premoga spravilo vun. Seveda sedaj, predno se je vršil komi-sionelni ogled, se je vse popravilo, in ta sc je vršil osmi dan po nesreči. Ali zaka.j jc bilo treba popred žrtve je vprašanje, vprašanje na c. kr. revirni urad, zakaj sc revizije rudnika tako redkoma in nezadostno izvršujejo? Še ni dolgo, bil je slavni urad opozorjen na neclostatke posebno v šahtu, ki pelje iz postranskega rova št. 3 doli na drugo etažo, ki je sedaj že zasuta. Kmalu nato je res prišel en uradnik pregledat, koliko je na tem resnice, nato je pa. nokli-cal v pisarno tri rudarje in izjavil, da nevarnosti, o katerih se mu je poroča-. Io, ni on nič našel. Toda clotični gospod nevarnosti ni hotel videti ali pa ga je g. ing. Hinck zvodil, ker kakih 15 metrov pred dotičnim šahtom sta se gospoda obrnila in šla nazaj po istem potu, kakor sta gori prišla. Bilo pa je tam tako polomljeno, da so rudarji 1x1 vseh štirih se plazili notri in ven. Pred leti so se zakoni vse boljše izvrševali, kakor sedaj; ne vemo pa, ali so temu krivi nadzorovalni organi, ali so se zakoni v varstvo delavcev predrugačili?
—	Skrajna neollkanost. Dne 2. t* m. ob pol 4. zjutraj je čakalo na vlak v čakalnici na Savi ob juž. žel. več potni-, kov in se razgovarjalo o suši, kaj bo, če Bog dežja ne da. Kar se oglasi pri oknu, kjer se prodajajo karte, pomožni železniški uradnik in začne zabavljati čez duhovne, češ, bodo že »farji« dežja izprosili. V svojem zabavljanju je prešel na hvalo socialnih demokratov, dokler mu ni kmetska žena krepko odgo^ vorila," da je jezno zaprl okno in se umaknil v pisarno. (Priče so na razpolago.) Ljudje so sc zgražali nad tem, da še v čakalnicah nimajo miru pred izzivanjem socialnih demokratov in da so tako predrzni še v svoji službi v uradnem prostoru zaslepljeni sociji. Od železniškega uradnika bi pač pri^ čakovali več olike in dostojnosti. Pripomnimo pa, da opisani zabavljat ni kateri izmed dveh stalno nastavljenih uradnikov, ampak samo za. ta mesec nastavljeni pomožni uslužbenec.
—	Smrtna kosa. V 72. letu svojega življenja jo preminul v torek učitelj mestne godbe goriške v pok. Konrad Cartocci. Kapelnik jc bil od leta 1880. nadalje.
—	Sestanek absolventov kmetijska šole na Grmu dne 19. in 20. avg. 1911,
Sprejem na kolodvoru bo ob dohodu vlaka, torej ob pol petih in ne ob pol šestih, kakor se glasi pomotoma na vabilih. Kdor si želi ogledati državno klet, si jo lahko ogleda po dohodu ali pa pozneje in ima pripravljalni odbor potrebno dovoljenje v to. Korporativni ogled je pa nemogoč, - ker jc državna klet za tako udeležbo veliko premajhna. Drugi noreči ostane. Glede stanovske organizacije jc vse preskrbljeno in so pravila za. ustanovitev društva absolventov že izdelana. Zborovanje se prične takoj po obedu. Vsi udeleženci .so naprošeni, da eventuelne želje in predloge pošiljajo neposredno na pripravljalni odbor. Za sestavo seznamka udeležencev je treba polnih naslovov. Prosimo, cla jih udeleženci, ako tega closedaj niso storili, sporoče po dopisnicah. Pripravljalni odbor bo preskrbel prenočišča za vse udeležence in je tudi tozadevne želje sporočiti na pristojno meste. Prosimo tudi druge liste za ponatis teh vrstic. — Pripravljalni odbor.
—	Umrla je včeraj v deželni bolnišnici gdčna. Ivanka Rebolj iz Št. Vida nad Ljubljano. Bila je vneta in vzorna članica Marijine družbe in »Bogomile«. Pogreb bo jutri ob petih popoldne v št. Vidu. Počivaj v miru, blaga duša!
—	Huda suša je tudi v št. Vidu nad Ljubljano. Na polju vse vene in se suši, v vodnjakih primanjkuje vode. Kmalu ne bo kaj piti.
—	Preiskovalna komika za Adrijo sc bo sredi tega. meseca zopet podala na vojni ladji »Najade« k raziskovalnim študijam. V to svrho bo odšla »Najade« 15. t. m. iz puljske vojne luke v Trst, kjer se ho omenjena komisija ukrcala.
ČEVLJIH.
—	Vipavski Orel priredi v nedeljo, efne 13. t. m., in na Veliki Šmaren, t. j. 15. avgusta, na dvorišču g. Hriba veliko zgodovinsko predstavo »Za pravdo in srce«. Spisal t Ant. Medved. Začetek v nedeljo ob sedmih zvečer, na Šmaren dan pa zaradi tujcev že ob petih popoldne. Ker je igra vzeta iz znamenite zadnje kmečke vojske, je pričakovati obilne udeležbe. Vabila se v par dneli dostavijo. — Odbor.
—	Radi kolere prepovedana veselica. S Krasa sc nam piše: Kat. slov. iz-obraž. društvo v Velikem dolu je hotelo napraviti malo veselico. C. kr. okr. glavarstvo pa je veselico prepovedalo zaradi nevarnosti kolere. Isti član so sc vršili na raznih krajih plesi. Kdo ve, ali so bili tudi ti prepovedani? Radovedni smo, ali je c. kr. oki\ glavarstvo prepovedalo z ozirom na kolero razne liberalne prireditve, n. pr. Cirilmcto-darsko slavnost v Nabrežini, pri kateri sodelujejo Barkovljani in Tržačani, kjer kolera že razsaja?
Za umirovljene uradnike v Bosni-Hercegovini se toplo zavzema »Hrvat. Dnevnik«. Vse prošnje, cla sc jim izenačijo prejemki s sedanjimi višjimi uradniškimi plačami, merodajni čini-telji kratkomalo zavračajo. In vendar so ravno ti umirovljcnci služili v najslabših časih, ko jc še manjkalo primernih prostorov za urade in zasebna uradniška stanovanja, ko je manjkalo prometnih sredstev, šol, in so bile sploh vse razmere neprimerno težavnejše in slabše, nego današnje; maloštevilno uradništvo je moralo tudi mnogo več delati itd. Vsekako so zahteve bosanskih urnirovljcncev popolnoma upravičene, tembolj, ker se pri povišanju uradniških plač povsod drugod ozirajo tudi na. umirovljence.
—	Zahvala za podeljeno državno podporo 7500 K z razpisom z dne 27. junija 1911 št. 16.063 po c. kr. ministrstvu za notranje zadeve občini Boh. Bistrica k stroškom napravljenega vodovoda za vas Boh. Bistrica. — Od podpisanega županstva sc izreka navljudnejša zahvala tudi našima poslancema, posebno pa še preč. gosp. Pibru, ki se je osebno podal na svoje stroške na Dunaj in pri c. kr. državni oblasti prošnjo županstva priporočal. Bog naj jih ohrani še mnogo let na tem odličnem mestu v blagor ljudstvu! Županstvo občine Boh. Bistrica. Franc Arh, župan.
—	Selška podružnica Slov. planin, društva naznanja njenim Članom in prijateljem, da priredi dne 7. in 8. t. m. izlet na Golico. Zbirališče 7. t. m. na Jamniku ob 6. uri zjutraj. Na Bledu kosilo. Popoldan ogled tovarn na Savi. Prenočišče deloma pri Sv. Križu, deloma v koči na Golici. Drugi dan povrnitev po dogovoru. Iv obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
—	Št. Jernej. V soboto, 31. julija, je ponesrečil tu Janez Šoln, oženjen za-kotar. Padel je pod voz naložen z ovsom. Močno ga je polomilo in je kmalu na to umrl. Istega clnc sc jc pa Janez Zagorc v zmedenosti sam končal. Žalostno. — Silno hudo sušo imamo po šentjernejski dolini. 16. julija je bilo malo dežja, potem pa nič. Sušo že trt; čuti, po polju je pa mnogo uničenega, otave nič. Če ni ene nadloge, jc pa druga.
—	Velika vročina vlada v Pulju in zato seveda silna suša. Če ne bo kmalu dežja, se bo celo trta posušila, ki je dozdaj dobro kazala.
—	Iz Kranja. Novega vodovoda jc Vse veselo. Voda po letu ni premrzla, ker sc v »visoki skledi« hko primerno ogreje, tudi je ni prevo,., ker jo včasih pripro, in pa soli se prihrani po kuhinjah, ker računi dokazujejo, cla ie voda dovolj slana.
—	Vročina v Istri. Iz Kringe nam poročajo: V Istri je taka vročina, ka kršne stari ljudje ne pomnijo. Vse je zgorelo od suše, ne bo koruze, krompirja, fižola, zelja, repe. Živina nima paše, tako tudi ovce ne. Povsod primanjkuje vode za ljudi in živino. Grozdja je ma lo, a še to sc suši in odpada radi ne znosne vročine. Ako ne bo vlada zdat-no pomagala ,preti Istri lakota. Poslan ci, ganite se!
—	Nagle smrti je umrl v Trstu vpokojeni Lloydov uradnik 64letni Ro bert Saitz.
—	Ker so jo po nedolžnem obdol žili tatvine štirih kron, jc na Reki služkinja Katarina Renka skočila iz drugega nadstropja ter je obležala mrtva Zlomila si je tilnik in obe nogi. Prej jc zaman zagotavljala gospodarju svojo nedolžnost. Gospodar ji ni verjel ter jc poslal po policaja.
—	Aviatični teden v Trstu. Aviatik Manissero se je dvignil včeraj 1200 m visoko. Iz višine lOOOm je obrnil aparat navzdol ter v dveh valih priletel na tla To jc najpredrznejši rekord, kar so jil aviatiki v Trstu poskusili. Vsled svoje elegance pri letanju ter mojstrstva, jc na vseno najbolj priljubljen Fischer.
—	Tržaški šolarji kot albanski prostovoljci. V torek so v Trstu pred ocl-loclom Lloydovega parnika prijeli 8 pobov, ki so komaj odrasli otroškim letom, ker so hoteli odpotovati alban-ikim vstašem na pomoč. Policijsko •avnateljstvo je zvedelo podrobnosti o nekem zelo razširjenem odboru, ki imu, cot navadno, svoj sedež v Italiji. in čegar naloga je najemati prostovoljce za Albanijo. Baje je odpotovalo že kakih 20 nedoraslih fantov. Kar pa je pri celi stvari najresnejše in kar bi znalo v gotovih razmerah na jugu monarhijo tudi diskreditirati, je, da so imeli prijeti fantalini med svojo prtljago popolne avstrijske vojaške uniforme iz roeolske vojašnice, ki so si jih znali preskrbeti na nedovoljen način, četudi so jim prevelike. Bilo je odrejenih, več hišnih preiskav in aretacij. Med arotovanci je tudi dr. Kabler. V tem slučaju človek ne ve, ali bi se čudil brezvestnosti onih skritih iriclentovcev, ki izrabljajo neizkušenost mladih vročekrvnežev v svoje namene, ali pa neumnosti onih Mazzi-nijancev, ki si žele v Albaniji turške vrvi okoli vratu, v slučaju, da prej ne pomro lakote.
—	Kolera med raki se je pojavila v okolici Podutika. Že 14 dni se ne dobi ondi nobenega živega raka.
—	Dete pred vratmi. V Zagrebu so v neki veži zopet našli odloženo, 16 dni staro dete, zavito v cunje. Nemili materi so na sledi.
—	Občinska pivovarna v Sarajevu? Nek slovit češki pivovarnar je baje v dogovorih s sarajevsko mestno občino radi zgradbe velike mestne pivovarne v Sarajevu.
—	Obesil se je pijanec, 561e,tni ko-čijaž Ivan Szabo v Osjeku. Predno jc šel spat je spil en liter žganja in ko sc je prebudil, se je obesil. Na ta način bo Osjek kmalu brez pijancev, ker je bilo letos že veliko število enakih slučajev.
—	Nesreča. GOJctna Neža Turk je padla v svoji liiši v Trstu, ulica Risor-ta štev. 7, tako nesrečno, da so težko poškodovano prepeljali v bolnišnico.
—	Starček padel v morje. 711etni Vincenc Benussi je padel v Trstu v kanal. Dva mimoidoča delavca sta ga rešila.
—	Onesvestil se je na cesti v Trstu Isak Behar, star 60 let. Zrepeljali so ga v bolnišnico.
-- Samoumor. 301etna Ana Colautti v Trstu se je zastrupila. Še živo. so jo prepeljali v bolnišnico. Vzrok posku-šenega samoumora. je neznan, dasi jc v zadnjem času poskusila že več samo-umorov.
-- Tatovi so vlomili v neko gostilno v ulici Gisoue Carducei v Trstu ter odnesli okrog 60 K denarja in veliko cigaret. Predno so pobegnili, so si privoščili par steklenic terana. O tatovih ni nobenega sledu.
novice.
š Nova podružnica »Slov. Straže«.
Iz I loč nam poročajo: Tudi pri nas se je ustanovila dne 9. julija podružnica »Slovenske Str aže«. Udov šteje 64 in ti so darovali za »Slovensko Stražo« do zdaj 74 K 22 h.
š LažnjJ.vi »Narod«. Od Sv. Jurija ob Taboru pišejo: »Slovenski Narod« piše, da detomorilka T. Š. ni iz Grajske vasi, ampak iz sosednje župnije..Da bi bolj vleklo, pristavi po svoji lažnjivi navadi, da je iz Marijine družbe. Ker jc v sosednjih župnijah Marijina družba le v Št. Juriju, zato smo se obrnili tja in izvedeli, cla. imenovana nesrečnica nikoli ni bila v Marijini družbi, pač pa v neki drugi, popolnoma liberalni. Zato je prišla tako daleč. Sicer je pa pri »Sl. Narodu« itak treba obrniti vsako notico narobe, potem je resnična. Tako, ka koršna je, jo verjame le kak liberalni špik ar.
š V dobi kislih kumare porabi štajerski dopisnik »Slovenskega Naroda« vsako priliko, da se nekoliko obdrgne v kakega našega pristaša. Scclaj se bas škandalizira, da baje dobi slovenski kaplan, ki je obenem katehet šulfe-ranjske šole pri Št. Lenartu v Slovenskih Soricah, za. vsako uro pouka po 6 K in pristavlja, da se s tem že lahko plačuje udnina za »Slovensko Stra žo«. Ne vemo, kako je z zadevo, gotovo jc pa prav, da dobi katehet delo plačano, ono delo, katero bi kak protestan-tovski nemški pastor opravljal po svoje in gotovo tudi ne — zastonj. Ne vemo, kako je z udnino za »Slovensko Stražo«, a ni dvoma, da je res že mar-sikaka šulferajnska in sudmarkina kronica šla za našo obrambo.
š O šentjurski Ciril - Metodovi podružnici še piše »Narod« vedno in se razburja, in psuje, ker smo bili svoj čas povedali nekaj golih dejstev. Sedaj se je oglasil sam Prckoršek, po obilnih pomišljajih v spisu ga je spoznati, in sc huduje, ker baje mi želimo, da bi on
— šel. Oh", kaj še. želimo le stvarnega dela in samo dela brez psovanja. Jc pač križ; če ne gremo »klerikalci« zraven, nas psujejo kot lenuhe in nenarodne trote, če smo pa zraven, pa hujskajo na nas in nas grdijo. Kaj hočete pravzaprav, da bomo po vašem srcu?
š Odličen gost. V samostanu v Seckovu se nahaja na obisku kardinal Lorenzelli, eden najboljših diplomatov rimske kurijc, ki je bil svoj čas nuncij v Monakovem in v Parizu.
š Dva mlada »praktikanta«. V Kug-lorjevi pekariji na Koroški cesti v Mariboru, je pokradel te clni nekdo nekaj obleke in obuval. Sum je padel takoj na oba učenca, 18 let starega Mihaela Schella iz Dobrenje pri Mariboru in na 16 let starega Karola Kostanjšeka od Št. Petra v Brežiškem okraju. Tatovi-ča. sta imela obleko in črevlje na sebi, eno uro pa. ki sta jo ukradla, sta bila takoj prodala. Schcll je šc pokradel svojemu očetu nekaj reči. Sedaj sta oba pod ključem.
š Amaconka in junak. V Hrastniku sta. se sporekla rudarjeva žena Alojzija Vedenikova in rudar Ljudevit Zalokar. Prepir je postal tako zelo hud, cla sta se oba slednjič sprijela in se začela opletati z vsem, kar je kateremu prišlo v roko. Čez nekaj časa je pa prišel na lice mesta sam Vedenik in je potegnil svojo zbesnelo ženo na stran. Ko pa je šel nato Zalokar na delo, ga je Vedenikova. zopet napadla od zadaj in pri tem poslu sta jej šc pomagala oče in brat. Vsi trije so Zalokar j a grdo obdelavah in šele, ko je on potegnil nož, se mu je posrečilo, se otresti napadalcev, ki so jih precej skupili. Vcclenikova žena je zadobila v hrbet menda smrten zabodljaj, doČini je Zalokar njenemu bratu, Avgustu Volkerju, razmesaril roko. Vso zadevo že ima v roki državno pravdništvo.
š Lj ud omili avtomobilisti. Dne 27. prošlega meseca se jc peljal avtomobil skozi Frankolovo in je v divjem diru splašil eno kravo, s katero se je eno vprežno vozila žena cestarja Mozer. Splašcna krava je skočila v potok in velika sreča je bila, cla, Mozer jeva ni prišla pod voz, prava sreča, ker se je že itak dovolj potolkla. Obsojanja vredno jo pri tem postopanje tujih avtoiuobi-iistov, ki so jo odkurili, ne da bi se pobrigali za ubogo ženo v jarku.
š Radi nevarne grožnje. Ignac Stermecki v Pokleku je hotel dati za-rubiti kravo posestnikovega sina Kel-eherja v Gorjancih. Ko je Kelcher za to izvedel, jc ves divji šel nad Stermeckc-ga in mu zagrozil, »cla ga, bodo odnesli čez osem dni na pokopališče, če sc bo drznil izposlovati rubežen«. Stermecki se jo grožnje zelo ustrašil, tem bolj, ker jc kot nasilnež poznan Kelcher pred leti bil res ubil svojega lastnega očeta in mater nevarno ranil. Ker ne kaže, cla bi take surovine rogovililo po svetu in vznemirjale poštene ljudi, so orožniki odgnali lvelcherja v Kozje na sodišče.
š Ponarejene dvajsetice krožijo po celjski okolici. Tudi v mestu sc je že pojavil falzifikat, ki je i z borno izdelan.
š Nemški naval. Schlambergerjovi-no v Bohovi, ki jc bila do sedaj last g. Fr. Sniodeja iz Iloč, je kupil trgovec z vinom na. veliko in veleposestnik Kr. Rotli iz Maribora. S tem jc zabit nov klin med Slovence in Nemci se upravičeno dogodka očitno veselijo. Bodimo na straži, sicer pride Sudmarka in mariborska okolica je kroginkrog — izgubljena !
š Prebrisan sovražnik os. Dne 28. prošlega meseca, si je pripravljal prov-žitkar Andrej Pečok v Drami,jah pred hišo obed. Pri tem so ga pa nadlegovale ose tako vztrajno, da. je sklenil maščevati so. In ros je po kosilu šel nad nje. Našel je pod kapom velik ovsi-njek. Kaj si zmisli modra glavica? Vzame kiclovne vile, posmodi suho cunjo z ognjem, jo natakne na vile in liajdi nad ovsinje gnezdo. Samo rahlo so je doteknil izhoda pri gnezdu in že so začele ose stokali, kajti vnelo se je gnezdo s satovjem, a vnela sc je tudi slamnata streha. Seveda je v taki suši zgorela cela kočica. Neprevidni Pečok ima znatno škodo, ker je le deloma zavarovan, čo bo zavarovanje sploh veljalo.
š Povsod enaki. Te dni so bila do-gotovljcna glavna zidarska dela nove mestno deške šole v Celju v Karolinški ulici. Lopo to. A čudno, izzivalno in sploh krivično pa je, da se šopiri na zi-dovju te nove stavbe frankfurtarica. Za to šolo, v katero se bo spravl jalo na vse mogoče načine in z velikim terorizmom otroke slovenskih starišev in se jih mučilo s tujini jim jeziom ter jih poneumnjevalo, so primorani tudi slovenski davkoplačevalci odrajtovati ta-kozvane »šolske vinarje«. In slovenska deška okoliška šola. v Celju? Zahtevo po tej so pa glas vpijočega v puščavi.
Albansko mM%
Mladoturške vesti.
Carigrajski list »Tanin« piše, da je Čruagora uvidela pomen svaril, ki jih je prejela glede na rešitev albanskega vprašanja. List poroča na podlagi zanesljivih informacij, da sc bodo Malisori povrnili v svojo domovino v teku treh ali štirih dni. Mocl koncesijami, ki jih je dovolila turška vlada Malisorom, je tudi to, da jc učni jezik v elementarnih šolah albanski. Vali v Skoplju pa brzojavlja, da so jc večina političnih beguncev v okolici Djakova podvrgla turškim oblastem.
Ljubezen Italijanov do Albancev.
Iz Rima poročajo, da jc general Riccioti Garibaldi objavil odprto pismo, ki postavlja albanski osrednji odbor v, Rimu v zelo čudno luč. Garibaldi dolži v tem pismu osrednji odbor, da je nabral v Italiji 6000 frankov, od katerih pa je prejel albanski vstaški odbor samo 58 frankov. Humoristično je pri tem dejstvo, da obstoji osrednji odbor v Rimu iz članov ene samo republikanske družino v Rimu in da obstoji imenovani drugi odbor iz enega samega člana iste rodbine zeta, nekega Iva-naya, tako da je denar ostal v družini. Tret ji albansko - črnogorski odbor v Podgorici je, prejel 150 frankov, ostanek denarja pa je romal v žepe rimskega, osrednjega odbora na račun upravnih stroškov.
Pogajanja z Malisori.
Iz Cetinja poročajo: Turški poslanik, črnogorski minister Dsukanovič, črnogorska generala Vukotio in Marti-novič, kakor tudi bivši konzul Drego-vič, so dospeli 2. t. m. popoldne v Pod-gorieo, kjer so v hotelu »Evropa« zbranim četovodjem Malisorov sporočili turške pogoje in jim pojasnili posamezne točke. General Vukotič je izjavil Malisorom, da črnogorski kral j izročilo želi, cla. sprejmejo Malisori ponudbe carigrajske porte, ker so vse dosegli, kar je mogočo. Veliko so pretrpeli, toda tudi Črnagora je mnogo trpela. Ako nc nastopijo prave poti, bi se jih moglo smatrati kot izdajalce lastnega naroda. Končno je zatrjeval general, da bo turška vlada tudi izpolnila svoje obljube. Malisori naj ne zapravijo po nepotrebnem naklonjenosti velevlasti, Črnegoro in kralja Nikolaja. Toda vso to ni ničesar pomagalo. Malisori so izjavili, da vstrajajo pri odporu in cla. sc nc uklonijo turški vladi. Na to se jih je pozvalo naj pogoje, stavljene od porte, spo-roče svojim rojakom.
Malisori proti turškim ponudbam.
Ob pol sedmi uri zvečer so se prebrale koncesije turške vlado pred vojašnico 500 zbranim Malisorom v ab banskem jeziku, toda tudi sedaj ni bilo pričakovanega učinka. Ob osmi uri je dospel vojvoda rodu Klemen ti, ki jc pa tudi odklonil turške ponudbe.
Posredovanje črnegore.
Črnogorska vlada sc resno trudi, da se nadaljujejo pogajanja, Čefcovodjc Malisorov so si končno izprosili do včeraj zvečer pomisleka. Mecl tem so se posvetovali z vodji ostalih rodov, ki so jih pričakovali.
Kolera v črnogorski vojski.
Neka dunajska vest, iz diplomatič-nih krogov poroča, da jo črnogorski kralj Nikolaj zc.Vs potrt vsled kolero, ki so je pojavila v črnogorski vojski in da je bolj kot prej naklonjen miru. Pričakovati jo, da Črnagora ne bo delala tež-koč pri sklepanju mirovnih pogodb za Albanijo.
Generalni guverner za Albanijo.
V informiranih dunajskih krogih kroži vest, cla je turška vlada pripravljena ugodili tudi nadaljnim zahtevam Albancev, namreč glede imenovanja generalnega guvernerja za Albanijo. Novi generalni guverner bi bil Forid paša, bivši veliki vezir.
Mir sklenjen?
Zadnjo vesti iz Cetinja poročajo, da. jo mir sklenjen. Trije glavni četo-vodjo Malisorov so sc včeraj, 3. t. m., popoldne, vrnili v Albanijo. Položaj se je pri pogajanjih v Podgorici znatno izboljšal. Okoli poldneva je bil del Malisorov že za povratek v Albanijo. Tež-kočo so delali večinoma oni Malisori, ki so so med vstajo zlasti odlikovali v hrabrosti.
Turški vojaki iščejo Iso Boljetinca.
Iz Poči je poslan bataljon nizama na dom Ise Boljetinca, da ga. aretira, a Ise doma ni bilo. Iskali so ga tudi zaman po selil. Iso Boljctinec jc bil takrat v bližnjem selu, a. ko jo Cul, da ga iščejo vojaki, jo s tovariši pobegnil. Oblasti preganjajo Iso Boljetinca, ker ga dolžo, da je on vzrok nemirom v Kosovskem okraju in atentatu na Ed-
betn pašo. To preganjanje. Ise Bolje-tinca ne lx> koristilo pomirjenju, ker je Isa priljubljen med kosovskimi Ar-navti.
Črnogorski minister odstopil.
Črnogorski minister Djurovič je odstopil. Kralj je demisijo sprejel in poveril notranjega ministra Djukano-viča, da vodi posle vojnega ministra.
ZDRUŽITEV KRETE Z GRŠKO.
Iz Krete poročajo, da so opozicio-nalne stranke po daljšem posvetovanju izdale oklic na prebivalstvo, naj smatra kot edino rešitev kretskega vprašanja le združitev Krete z Grško. Nadalje je sklenila opozicija, da se letos 1. decembra zbere zopet k posvetovanju, na katerem naj bi se obravnaval razpust kretske narodne skupščine in volitev novega komiteja, ki bi imel nalogo, započeti energično delo za združitev Krete z Grško.
LloDllanske novice.
"-f Ljudski oder priredi v četrtek,
10. t. m., ob 7. uri v »Ljudskem domu« javno produkcijo vsega oderskega in sceničnega aparata. Ker so vsa tozadevna dela izvršile priznane specieine tvrdke, ki imajo opravka edino le z gledališči, bo res ta večer imel vsakdo za 1 K vstopnine priliko si ogledati najmodernejše pridobitve na tem polju. Natančen spored objavimo pravočasno.
-f- Odborova seja Ljudskega odra fee vrši v ponedeljek, 7. t. m., ob osmih zvečer na strehi Katoliške tiskarne. Vsi gg. odborniki so naprošeni, da se seje točno in sigurno udeleže, ker so na dnevnem redu jako vaine in nujne točke, ki zahtevajo temeljitega razgovora ln pretresa.
lj Baraka »Rdečega križa« za slu-Eaj nalezljivih bolezni. Deželno in go-spejno pomožno društvo »Rdečega križa« za Kranjsko je postavilo barako za bolnike v Mestni jami z namenom, da se moštvo vadi in se vodstvo prepriča b trpežnosti lope, ki je opremljena z jeso potrebno opravo za 16 bolnikov z prav udobnimi posteljami. Preskrbljeno je tudi za kurjavo. Društvo razpolaga dosedaj z dvema takima lopama. Poleg porabe v nujnih slučajih so na razpolago deželni vladi tudi v mir-hem času pri kužnih boleznih in drugih nesrečah. Vojaška uprava pa je dala na razpolago sanitetne vojake, da sodelujejo. Društvo razpolaga v Mestni jami z dvemi skladišči, ki so osnažena in je tudi oprava v njih v najlepšem redu, kar je gotovo zasluga gospoda A. Jagodica, finančnega uradnika, kateri že mnogo let pridno, mirno in vztrajno deluje v korist tega društva in tudi sedaj vse delo nadzoruje. Škoda, da se baraka po današnji preizkušnji jutri zopet podere in spravi v skladišče. Želeti bi bilo, da bi baraka dalje časa stala, da bi imelo priložnost ogledati si jo tudi širše občinstvo, da bi se prepričali o koristnosti društva.
lj Umrl je v Sp. Šiški včeraj zvečer bbčeznani in povsod priljubljeni vpo-kojeni vratar državnega kolodvora g. Fr a n c Bajt. Pokojni je bil vnet ud tukajšnje moške tretjeredne skupščine sv. Frančiška; zadnji čas tudi odbornik. Bil je mož, ki je znal združiti duha sv. Frančiška z modernimi potrebami. Kot navdušen somišljenik Slov. Ljud-iske Stranke je storil, kar je le mogel za zmago njenih načel. Pogreb bode v soboto dne 5. t. m. ob pol 5. uri popoldne. Pokoj blagi duši!
lj »Jutro« je dobilo naduho; kome j še sope. Nima brzojavk, notice piše edinole šišenski pravoslavec gospod iPirc, dolgočasne članke pa Ribnikar. Kaj je neki vzrok tej suši? Stvar je enostavna, »Jutro« je namreč do nosu zadolženo. ^Učiteljska tiskarna«, ki je v korist svojih zadružnikov ustanovljena, mora list že dolgo za izgubo tiskati. Naravnost nečuveno se nam zdi, da se dež. vlada ne pobriga, kako je naložen denar učiteljskega vdovskega društva in drugih učiteljskih društev. Dolg pri tiskarni znaša že lepe tisočake. »Učiteljska tiskarna« je zato zadnji čas nameravala »Jutro« kratkomalo ustaviti, a rešil ga je Adolf Ribnikar. Ribnikar se namreč zanaša na del Novakove dedščine in je tiskarno potolažil s tem, da bo najmanj 500.000 K podedoval in »Jutro« poplačal. Tiskarna je zadosti neumna, da je na to šla. Ribnikar se namreč med Novakovimi dediči, katerih je ogromno število, nahaja tako daleč odzadaj, da bo, če bo splob kaj dobil, podedoval v najboljšem slučaju komej toliko, da bo svoje lastne dolgove poplačal. Kakor pa vemo iz zanesljivega vira, od vse Novakove dedščine v Avstrijo ne bo nič prišlo, ker je vsa stvar žc zastarana.
lj Park na Hrvaškem trgu pri sv. Petra cerkvi je silno zanemarjen. V seji mestnega posvetovalnega sveta sc je
opravičeno grajalo, da mestni vrtnar skrbi samo za en del mesta. Sklenilo se je, naj se park na Hrvaškem trgu lepše preuredi.
lj Zaročila se je v West Ilobokenu v Ameriki gdčna. Julija Prosenc z g. Henrikom Mcrtel.
lj Našla se je srebrna ženska ura pred frančiškansko cerkvijo. Dobi se pri vratarju tukajšnjega samostana.
Znanost in umetnost.
* Slikar Janez Wolf (1825—1884).
Spisal Viktor Steska. Pomnoženi pona-tisk iz »Dom in Sveta«. V Ljubljani 1910. Natisnila »Katoliška tiskarna«. Str. 121. Broš. 1 K. — Med najbolj znane slikarje slovenske spada mož, ki ga popisuje pričujoči spis. Slikar Janez Wolf je bil rojen v Leskovcu na Dolenjskem. Daroviti, toda lahkomišljeni deček se je šolal najprej doma, potem jc obiskaval gimnazijo v Novem mestu. Po drugi šoli je obesil učenje na kol in šel kot vajenec k sobnemu slikarju Gorenjcu, odtod v Ljubljano, pozneje v Line. Leta 1845 je bil potrjen k vojakom. Tu je postal leta 1849 poročnik, leta 1854 pa nadporočnik. To leto pa je popustil vojaški stan in sc v Benetkah poprijel vztrajno slikarstva. L. 1858 se je vrnil v Ljubljano, se oženil in pričel slikati oljnate slike in freske. Od leta 1860 do 1863 je slikal ccrkev v Trbov-ljali, med tem časom tudi strop svetišča v Velikih Laščah (1861/1862), 1. 1864 sliko sv. Lenarta za Sostro in za bratovščino sv. Uršule v Dobre,poljah, leta 1865 v Šmartinu pri Kranju in Straži-šču, leta 1866 v Štjaku na Goriškem, sliko za veliki oltar v Št. Rupertu in tako dalje razne slike za cerkve sv. Jakoba v Ljubljani, sv. Florijana, za stolnico, za frančiškansko cerkev v Ljubljani, poslikal je cerkev na Vrhniki, v Ribnici, na Vrabčah v Vipavi, v Črni-čah na Goriškem, poleg tega je izvršil mnogo drugih manjših del. Osnoval je nekako slikarsko šolo, ker so se pri njem vežbali: Janez in Jurij Šubic., Miroslav Tome, Simon Ogrin, Ludovik Giulc in Ažbe. Wolf je bil za svoje razmere zelo izobražen mož. Imel je lepe darove in jih je v svoji mladosti dobro uporabljal. Družinsko življenje mu je pa prizadejalo mnogo bridkosti in ga oviralo v marljivosti in temeljitosti. V 26 letih je vendarle mnogo lepega ustvaril in vzgojil mnogo delavnih učencev. O vsem tem nas seznanja zgoraj navedena knjižica, ki jo pojasnjuje in krasi sedemnajst slik. Hkrati pa nam podaja nekak pregled vsega slikarstva pri nas v 19. veku. Knjiga je na prodaj v »Katoliški Bukvami«.
Razne stvari.
Revolucija v telefoniji. Telefonija je sedaj pi'ecej počasna stvar, kajti po eni žici ne more govoriti več kot en človek naenkrat in na vsej dolgi progi, recimo od Trsta do Dunaja, morajo na vseh drugih postajali ljudje čakati, dokler se Trst in Dunaj ne domenita in ne zakličeta: Konec. Sedaj bo kmalu drugače. V severnoamerikanskili Zedi-njenih državah je iznašel major Geor-ge O. Squire način, po katerem rabi lahko do osem ljudi hkratu isto žico, ne da bi vsled tega. nastala kaka zmešnjava. Ta nov sistem telefonije so v Ameriki že preizkusili in bo bržkone kmalu vpeljan v splošno telefonsko službo.
Velik požar. Iz Plzna poročajo, da je 2. t. m. v vasi Wejrowu pogorelo 17 hiš. V Dudovu je pogorelo 13 gospo-dai-skih poslopij. Mnogo živine je poginilo v plamenih.
Napad na železniškega blagajnika, V Ankoni sta 2. t. m. udrla ponoči v železniški urad dva individua, ko je žel. blagajnik Giuseppe Giorgetti končal dnevni računski zaključek ter zaprl 123.000 lir v blagajno. Roparja sta uradnika zvezala, ukradla 80.000 lir in pobegnila. Šele zjutraj so našli zvezanega uradnika ter ga oprostili vezi. Več odpuščenih delavcev in čuvajev, ki so osumljeni ropa, so zaprli.
Mati umorila lastnega sina. Iz Moravske Ostrave poročajo, da je umorila v neki bližnji vasi žena delavca Kider svojega 131etnega sina. Kaj je vzrok groznemu činu, se ne ve. Mater, ki jc sina zadavila v kleti, so zaprli.
Smrt pri borenju. V Magdeburgu pri borenju neki borilec ni mogel pri tekmi premagati delavca Roderja, ki se je oglasil, da premaga borilca. Nobena zvijača borilen ni pomagala. Delavca ni mogel podreti. V jezi je borilec delavcu zlomil tilnik iu delavec se je mrtev zgrudil. Gledalci bi bili kmalu pobili besnega borilca, katerega jc policija aretovala.
šolske razmere na Ogrskem so marsikje na tako nizki stopinji, da bi »omažarovalno šolsko društvu »JuJiun*
mnogo bolje storilo, ako bi svoje delo zastavilo na domači zemlji, mesto da hodi med Hrvate s svojimi šolami. Na Ogrskem je vsako leto do 650.000 otrok brez šolskega pouka, ker primanjkuje šol. — V Hodmezovasarhelyju sc je leta 1910. sešlo 35 ljudskošolskih učiteljev, ki so sklenili ustaviti pouk, ker oblasti nočejo skrbeti za čiščenje šolskih prostorov. — V Vel. Varadinu je ostalo lani 1000 revnih šolskih otrok brez šolskih knjig, ker jih merodajne oblasti niso hotele preskrbeti. — V bi-liardski veliki županiji je 80 večinoma mažarskih občin brez šol. — V Kečke-metu nima od 12.707 šoloobveznih otrok 4000 kam v šolo. »Julian« ima torej za svoje kulturno seme obširno polje doma, in če kljub temu misli le na mažarizacijo izven ogrskih mej, je to le znamenje imažarskega narodnega požeruštva in vladohlepne prevzetije.
Veliko zločinko so zaprli v Sege-dinu v osebi bivše babice sedaj 58 letno Marije Gerzsanyi. Ne le da jc v približno 50 slučajih zločinsko zlorabila svoj poklic za uničenje življenj, marveč se je za elenar bavila tudi z zastruplje-vanjem ljudi. Baje je tekom 10 let na-gloma umrlo 30 oseb, katerim je ona dajala »zdravila«; sama je pokopala pet svojih mož, ki so bili vsi za precejšno svote zavarovani za slučaj smrti in se domneva, da je tudi te zastrupila, da dobi zavarovalnino. Zločinka še taji. Med segedinskim ženstvom pa vlada baje strah in trepet pred možnostjo, da zločinka začne odkrivati zveze, ki jih je ta in ona imela z njo.
Slavonska hrastovina. Pod tem naslovom prinaša »Hrvatski Lloyd« uvodni članek, ki osvetljuje izboren položaj te slavonske gospodarske panoge na evropskem trgu. Lani je bila dražbena cena za 20—80 po sto n a d -plačana. Nato so pa glavni odjemalci, Francozi in Nemci, naenkrat ustavili svoje naročbe, češ, da so cene previsoke in bodo naročali raje v Galiciji in dr. Trgovini slavonske hrasto-vine je pretila huda poizkušnja. Toda stvari so se nenadoma drugače razvile: Inozemstvo jo uvidelo, da je les v rokah krepkih sil, ki bi mogle krizo vzdržati, zato so najprej z naročbami hiteli Nemci, da bi jim nujno potrebnega lesa pred nosom ne vzeli drugi; za njimi so prišli Angleži in Belgijci, pa tudi domačih naročb ni manjkalo. Le Francozi niso hoteli popustiti — na svojo škodo. Žage so namreč začele re-zafti skoro same angleške in belgijske mere in ko so se končno Francozi premislili in zahtevali pariškega blaga ter ponujali sijajno cene, je bilo prepozno. Tako je zopet enkrat zmagala slavonska hrastovina, ki je po svoji kvaliteti, prekrasni barvi in orjaških dimenzijah nenadomestljiva. Članek končuje z zagotovilom, da se bo kampanja 1910/11 za slavonske lesotržce sijajno obnesla ter jih vspodbuja k intenzivnemu sodelovanju. — Vsled visokih cen hra-stovine so se povišalo cene tudi bukovemu in jesenovemu losu.
Lepa sličica iz Bosne. A" Palali pri Sarajevu so tamošnji katoličani, sklenili zidati kapelico v čast božjo. Vsak je dal, kolikor je največ mogel; priskočila je pa na pomoč tudi vlada, ki jc brezplačno oskrbela načrte ter dala ves potreben material: apno, pesek in kamen. Zemljišče je darovala neka gospa. Zadrega jc bila le v tem, ker do zemljišča ni bilo poti. Tu so se postavili mohamedanci: na prošnjo odličnega derviša Pa Soviča je kadi j Duadžič podaril potrebni svet za pot in tudi sam prestavil ograjo. — Stroški za kapelico so proračunani na ,15.000 kron; zidana bo v švicarskem Slogu in posvečena sv. Jožefu. Vogelni kamen so zelo slovesno položili 9. t. m.
Tašča pred sodiščem. Neko nevv-yorško policijsko sodišče je imelo te dni razsojati med taščo in sinaho. Kot tožiteljica jc nastopila sinaha, mlada ljubeznjiva gospa May Cole; zadaj v dvorani jc sedel njen mož, toda sodišče je izjavilo v naprej, da ne reflekti-ra na njegovo izpoved kot priče. Jezna in grozeča sedi na zatožni klopi gospa tašča in komaj čaka, da pride do besede — v tem namreč ni bila ravno zadnja ter je upala, da si pribori zmago nacl sinaho. Sodnik je zvesto poslušal tožiteljico, ki jc pripovedovala, kako srečno sta živela z možem, dokler ni pred kratkim prišla iz Bostona na obisk njegova mati. Od tedaj je zakonski mir porušen, ves dotedanji hišni red postavljen na glavo; vse se mora vršiti po volji tašče, ki vedno sili svoje, češ, tako jo v navadi pri nas v Bostonu in tako naj bo tudi pri vas. Ko sinaha konča z obtožbo, odpira tašča že ustn za strupen zagovor, toda sodnik jo na kratko vpraša: »Kako dolgo ste žc tukaj?« — »Deset dni.« — »Deset fini,« odloči sodnik, »to mora biti skrajna meja taščinskih obiskov. Taščo so seveda več ali manj potrebne, toda
s svojo brezobzirnostjo In samoljubjem napravijo mnogokrat veliko škode. Zdi sc, kakor bi bile tašče rojene samovla-darice, ki gredo le za tem, da gospodujejo drugim in žalijo čustva svojih si-nah. Taščo bi uživale mnogo boljši glas, ako bi s svojimi oženjenimi otroci občevale zgolj po dopisnici ali pismenem papirju. Jaz vam dam le ta nasvet: S prvim vlakom se odpeljite v Boston.« Zmage vaj' na tašča je bila tako presenečena, cla jc sodniku obljubila nemudoma odpotovati domov, mlada žena pa jc roko v roki s svojim možem srečna in vesela zapustila sodno dvorano. Žalibog, da se vsi slučaji mod taščami in sinahami ne končajo tako srečno!
Vojaški samomori v Bosni. Iz Zvor-nika se poroča, da so v Šepku iz Drine potegnili truplo nekega vojaka, ki je 1. t. m. skočil v vodo. 21. m. m.*pa se je v Zvorniku ustrelil drug vojak, ki bi bil v nekaj tednih dovršil vojaško službo.
»Tako-le i do 5 kg« človeških zob
je te dni zagrebškim zobozdravnikom ponudil v nakup brivec iz Livna v Bosni. Na 5 kg gre pa okroglo 10.000 človeških zob, in bi bil moral brivec populiti nekako 900 ljudem vse njih zobe, da bi jih nabral toliko. Malo zagonetna ponudba!
Eleonora Duše, znamenita trage-dinja, se ne bo odtegnila gledališkemu življenju. Jeseni bo zopet gostovala na velikih gledaliških odrih v Evropi.
Napredek aviatike v evropskih armadah. Neki višji francoski častnik generalnega štaba priobčuje v »Echo de Pariš« daljše razmotrivanje o vojaški aviatiki raznih evropskih držav. Pri tem trdi, da stoji Francoska neoporečno na čelu vojaške aviatike; da pa se izogne neprijetnim presenčenjem, je potrebno, da ne ostane pri sedanjih uspehih, temveč pazno zasleduje stremljenje ostalih di*žav. Nemčija, tako piše, se posveča aviatiki z znano potrpežljivostjo in vstrajnostjo svojega plemena. V Nemčiji je število častnikov, ki se uče letati, večje, kot si mislijo na Francoskem, kajti nemške vojaške oblasti se skrbno varujejo, razglašati imena vojaških aviatikov. Ako-ravno so njihovi poizkusi bolj boječi in uspehi manj sijajni, vendar se urijo neprestano na letališčih, na katere občinstvo nima pristopa. Ne da bi čakala na popolno izobrazbo častnikov, se je nemška vlada že pečala z dobavo letalnih strojev. — Nadalje zatrjuje pisec, da so nemški konstrukterji verno kopirali amerikanske in francoske modele, samo pri motorjih jim je odpovedala njihova spretnost in tozadevno se je morala obrniti nemška vojaška uprava na francoske kdnstrukterje. Ne more se dognati natančne številke, toda število direktno in indirektno nemškim kupcem oddanih motorjev za letalne stroje, ki se pa doslej še niso pojavili na nobenem zasebnem aeroplanu, zna< ža nad 150. To je približno število nemških vojaških letalnih strojev, poleg 70 poizkusnih letalnih strojev, ki jih ima nemška vojna uprava. Nemčija je glede na vojaško aviatiko nastopila isto pot, ki sc ji je tudi glede njene vojne mornarice tako izborno obnesla. Brez velikega vpitja tiho deluje in nekega dne bo nastopila na plan z močnim izšolanim zračnim brodovjem. Ta stremljenja Nemčije seveda tudi Rusiji niso mogla ostati prikrita in izdala je ruska vlada že 22inpol milijonov za na-kup vojaških letalnih strojev. Velika ruska nakupovalna komisija ravnokai obiskuje znamenitejše francosko kon-strukterje ter proučuje nove v Londo-nu razstavljene modele. Nakupi Rusije znašajo žc 40 monoplanov in biplanov v Franciji, 8 biplanov pa v Angliji. Ruska komisija ima naročilo in potrebni kredit, da nakupi do konca leta 130 le-talnih strojev. Tudi Japonska se je začela zanimati za vojaško aviatiko. Številni japonski častniki so dodeljeni evropskim aviatičnim šolam. Po svojem povratku na Japonfeko, sc vežbajc v Tokiju na letališču, ki jim omogoča polete preko površine 20 kvadratnih kilometrov. Po nemškem zgledu tudi Japonci prav na skrivnem delajo tei ne izdajajo javnosti svojih aviatikov in letalnih strojev. Poleg tega imajo Ja-ponci tudi vodilne zrakoplove in šele pred kratkim jc njihov parlament dovolil šest milijonov frankov za naprave novega letališča.
— Ovaduštvo med češkimi Nemci V nemškonacionalnih in vsenemških listih so bili večkrat sestanki, ki so na sramotni križ pripenjali tega ali one ga češkega Nemca, ki se jc s prodaje posestva Čehom ali s čem drugim baje pregrešil proti materi Germaniji. Sove-cla ima taka narodna justica svojo dobro stran in je opravičena, toda ne sme sloneti na anonimnem ovadnštvu, ki jo iz nizke osebne zlobe le prevečkrat zlorablja. Tako se je pokazalo tudi na
Češkem, kjer so na nemški volksrat anonimne, mnogokrat lažnjive ovadbe kar deževale. Volksrat je sedaj razglasil, da se ne bo na nobeno ovadbo več oziral, ki ne bo s polnim imenom podpisana in ovajalec ne bo izrecno dovolil, da se njegovo ime imenuje tudi nasproti obtoženemu.
Telefonsko io brzojavna poročila.
CESAR.
Ischl, i. avgusta. Cesar je danes za tričetrt ure pojezdil na izprehod.
MIR NA BALKANU. Cetinje, 4. avgusta. Mir v Albaniji je zagotovljen. Veliko malisorskili četo-«>dij se je vrnilo iz Črne gore v domovino.
PAPEŽEVO ZDRAVJE. Rim, 4. avgusta. Papeževo zdravje se je izboljšajo* . ,
DR. RYBAft. Budimpešta, i. avgusta. V »Narodnih Novinah« priobčuje dr. Rybaf članek, v katerem pravi, da je »Slovanska iJnija« imela negativni program in da sedaj nima pomena, ker je Bienerth šel. Ustvariti se mora pozitivni program za združenje slovanskih skupin v parlamentu. Vsi Jugoslovani so proti združenju Bosne in Hercegovine z Ogrsko in vsi simpatujejo z zahtevami ogrskih Slovanov.
HRVAŠKI BAN NE GRE V KARLOVE VARE,
Zagreb, 4. avgusta. Zagrebški časopisi javljajo, da ban dr. Tomašič radi izpremenjenih političnih razmer ne pojde v Karlove Vare, da ostane v Zagrebu in da bo sam vodil politično akcijo.
KOLERA V TRSTU.
Trst, 4. avgusta. Novi slučaji kolere so: Bieker, kmet na Kolonkovcu, 54 let star; žena na koleri obolelega IIo-scheka in nek mladenič, po imenu Arter, ki je pa zdrav, toda je bacilo-nosec.
VROČINA V KOLINU. Kolin, 4. avgusta. Tu je bilo včeraj 70 oseb zadetih od solnčarice.
VROČINA NA DUNAJU IN V PRAGI PONEHUJE. Dunaj, 4. avgusta. Tukaj jc danes ponoči močno deževalo in sc jo zrak znatno ohladil.
Praga, 4. avgusta. Tudi tu je vročina vsled dežja precej ponehala.
VELIKI NALIVI V BUKOVINI. Černovice, 4. avgusta. Po celi Bukovim so veliki nalivi povzročili silne preplave. V Černovicah so vse nižje stoječe ulice pod vodo. Veliko vasi je popolnoma preplavljenih. Prut in Seret sta zelo narastla. Škodo je že zdaj blizu 5 milijonov kron. Tudi nekaj ljudi je utonilo.
DVOBOJ.
Černovice, 4. avgusta. Danes ponoči se je tu vršil dvoboj na samokrese med rumunskim deželnozborskim poslancem Cisanovici in inženirjem Co-pescul kot posledica neke afere izza zadnjega, deželnozborskega zasedanja. Cisanovici je bil lahko ranjen.
VELIK GOZDEN POŽAR. Franzensfeste, 4. avgusta. Gozdovi nad mestom gore dalje. Ognja še dozdaj niso mogli pogasiti.
UMETNIK UMRL. Berolin, 4. avgusta. Tu je umrl znani kipar Reinhold Begaš v 81. letu svoje starosti.
NEMIRI RADI DRAGINJE V »SVOBODNI« DRŽAVI. Lizbona, 4. avgusta. Radi zvišanja cen olju so tu veliki nemiri. Prebivalstvo je navezano na to, da se hrani z ribami.
NEMŠKA CESARICA OBOLELA. Wilhelmsh8hes 4. avgusta. Cesarica je obolela na lahki angini.
BOLGARSKI CAR. Karlove Vari, 4. avgusta. Semkaj je dospel ineognito bolgarski car Ferdinand.
Ravnokar je izšla v založništvu v Ljubljani naša »Družinska prati k a za leto 1912.« z zelo raznovrstno, zanimivo vsebino ter mnogimi, letos posebno izbranimi slikami. Dobiva se »d sedaj nadalje v vseh trgovinah. Cena 24 vinarjev izvod, po pošti 10 vin. več. Kdor bi je ne mogel dobiti pri domačem trgovcu, naj si jo naroči v Ljubljani pri »Katoliški Bukvarnl « ali Pa v prodajalni »Katoliškega tiskovnega društva«. Zahtevajte povsod našo Družinsko pratlko« s podobo sv. Družne, Razprodajalci dobč znaten popust.
*	Šolskim vodstvom in krajnim šolskim svetom. Ravnokar je dotiskan nov »C e n o v n i k in n a r o č i l n i list šolskih tiskovin, učil i n k n j i g« in je brezplačno na razpolago v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani. — Cenovnik vsebuje poleg naj-raznovrstnejšili šolskih tiskovin tudi mnogovrstna učila ter šolske in metodične knjige; ozira sc na vse predmete, ki se po najnovejših predpisih poučujejo v ljudskih šolah.
*	Šolske in pisalne potrebščine ter šolske knjige itd., ki jih rabijo šolska vodstva in krajni Šolski sveti, se dobivajo v k n j i g a r n i »Ilirija« prej K. F 1 o r i a n v Kranju v najboljših kvalitetah in po zelo nizkih cenah. — Knjigarna »Ilirija« v Kranju preskrbi brez odloga tudi vse šolske tiskovine, učila in metodične knjige, ki jih navaja novi Cenovnik »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani po izvirnih cenah.
*	»Dedek je pravil . . .« I. zvezek. Marinka in škrateljčki. — Bom že Še!
—	Pravljici. Spisal Julij Slapš&k. Cena 1 K 20 v, vez. 1 K 60 v. Založila »Katoliška Bukvama«.
Menda še nismo imeli v rokah mladinske knjižice, ki bi jo bili s tako prisrčnim veseljem brali, kakor ravnokar imenovano. To ni navadna povest sivolasega dedka, kakor pravi naslov, sla-vospev je to, prekrasen slavospev na otroško ljubezen do matere. — Uboga vdova z malo Marinko gostuje v bajti pod gozdom zunaj vasi v veliki revščini; zaradi pomanjkanja hudo zboli, a niti grižljaja kruha ni več pri hiši. Vrhu vsega tega dobi še sporočilo, da niora iz bajte, da bo tam bival bratov pijani sin. Dekla Tereza, ki je prinesla to žalostno sporočilo, obljubi bolni vdovi, da ji prinese drugi dan zdravilne grenkulje iz srede gozda, ki jo gotovo ozdravi. To sliši mala Marinka in v otroški ljubezni do matere ne more čakati drugega dneva in brž odhiti v gozd po zdravilno grenkuljo. Tu pa zgreši pot, noč jo prehiti, utrujena zaspi v gozdu. V prekrasnem popisu se popisuje, kako pridejo dobri škrateljčki, ki poznajo njeno ljubezen do matere, jo čuvajo, ji prineso zdravilne grenkulje, jo bogato obdare in poneso na kraj gozda h koči mamice. Marinki naroče, naj ne neba ljubiti mamice, sicer bi privihrali k njej, pobrali ji vse dobrote in hišo prekucnili. Z darovi si kupi Marinki-na mati zdrave hrane in zdravil, ozdravi zopet, kupi hišo sredi vasi, srečni živita z Marinko v prisrčni ljubezni in nič se jima ni bati škrateljnov, da bi jima pobrali dobrote in hišo prekucnili.
—	Živo in presrčno je pisana ta povest. Posebno ljubek za otroško domišljijo je popis o Marinki v gozdu in o škra-teljčkih. Kaj tako plastičnega in ljubkega se ne dobi v mladinski literaturi.
Nič manj mikavna za otroško domišljijo ni druga povest: »Bom že že«. Deček Boštjan ček nikoli ne stori precej, kar mu mati ukaže, vedno poje svoj »bom že še«. Mati je zanj v velikih skrbeh: pijanec bo, pretepač, zabavljač, kakor toliko drugih, ki so bili taki kot on. Hude sanje pa dečka nagloma iz-premene: umrl jc, strašno jc trpel v peklu, prosil olajšav, a vedno so mu peli v peklu: »bomo že še«; od tedaj jo postal deček ubogljiv in srečen. — Plastično je popisano dečkovo trpljenje v peklu.
Obe povesti imata v zelo mikavni obliki silno mnogo vzgojnega v sebi. Vidi se v njih, kako zelo pozna g. pisatelj otroško dušo. Te dve povesti smemo po pravici imenovati delo, kakorš-nega smo si že davnaj želeli za našo deco.
Knjižica ima zelo prikupijivo zunanjo opremo in krasno naslovno sliko; tudi med besedilom jc več lepo izdelanih slik.
»Romarica.« Povest iz naroda. Spisala M. Buol, poslovenil o. Veselko Kovač, misijonar na Kitajskem. Ta resnična pov>st so jo vršila na Tirolskem, glavni trenolek pa na svetovno znani božji poti Sv. Višarjih. Izredno zanimiva in podučila povest jo ponatisnjena iz »Domoljuba« in jo izšla v jako lični zunanji opremi s krasno naslovno sliko. Cena za broširan izvod znaša 1 K 20 v, za vezan 1 K 60 v. Naroča se v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani.
Z navedeno knjigo je »katoliška Bukvama« podarila slovenskemu ljudstvu povest, ki se bo v kratkem ined narodom tako oživela, da jo bodo babice svojim poznim vnukom pripovedovale v dolgih zimskih večerih sedeč ob gorki peči.
Povest je prepletena z mnogimi zabavnimi in zanimivimi dogodki, ki blagodejno vplivajo na bravčevo srce in duha.
Knjigo, ki se dobi in naroča v »Katoliški Bukvami«, vsem kar najtonlojo priporočamo. Naše ljudstvo naj poseže io tem lepem, človeško srce op lom en u-jočeiu filivu,
V novo zgrajeni hiši na
Poljanski cesti 71
se oddajo za novembrov termin
lepa solnčna i
stanovanja
s 3 ozir. 4 sobami in pritiklinami. Dalje se odda
velika in na novo urejena
prodajalna.
Natančno se izve istotam. leteorolegično poročilo.
Višina n. morjem 306-2ot, sred. zražni tlak 736'0 mm
Cas opazovanja
9. zveč. 736 5
Stao|4 barometra v mm
7. zjutr. i 735-4 2. pop, I 734 4
Temperatura
„ p0
Celziju
204
Vetrovi
sl. jvzh.
15 8 sl. svzh.
274
sr. sever
Nebo
= 2 = ■51
jasno soparno pol. obl.
03
Srednja včerajšnja temp, 22 6' norm. 19-6
THZXK CJETSTES.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 3. avgusta.
Pšenica za oktober 1911 ... .	1102
Pšenica za april 1912.....11-23
Rž za oktober 1911......8 99
Oves za oktober 1911.....8D8
Koruza za april 1912.....7 62
Koruza za maj 1912......7 42
Prodam za
obrt in trgovino
pripravno hišo v sredini Ljubljane, v račun vzamem tudi vilo z vrtom.
Ponudbe pod šifro
„30 T", poste restante, glavna poŠta, Ljubljana.
V neki tovarni blizu Ljubljano se sprejme	2369 a
pisarniška moč
kot pomožni uradnik. Prednost imajo neoženjeni penzijonisti. Nasl. v upravi,
UeC dobro ohranjenih
2381 3
motornih koles
različne močnosti, s ali brez stranskega sedeža, ima ceno na prodaj, Karel Camemlh £jubljana, ^Dunajska cesta št. 9. — Na c*gle<) in poskušajo ravnotam.
j Oddajo se takoj v najem j
i gostilniški prostori!
I in hotelske sobe I
| na Bavarskem dvoru, j
■	Pojasnila daje	I
\ »Gospodarska zveza" v Ljuhljani j
Tuge polni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem iti znancem pretužno vest, da ja danes 5. augusta ob pol 3 uri popoldne v 23. letu svoje starosti nenadoma preminula naša preljuba hčerka, sestra in zaročenka gospodična
Natalija Jakil
Pogreb predrage pokojnice bo v petek dne 4. avgusta ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče v Ropi.
Predrago pokojnico priporočamo v blag spomin.
V Ropi, dne 3. avgusta 1911.
Franja Jakil, roj.Jeretič,
mati.
Andrej Jakil,
oče.
Julij, Miko, Venče, Mirče, Jožko,
bratje.
Dr. Fran Irgolič,
zaročenec,
Mihaela,
setra.
St. 341 /pr.
azpis
Pri kranjskem deželnem stavbnem uradu sc sprejme več
stavbnih praktikantov
z adjutom letnih 1600 K.
Za ta službena mesta se zahteva dovršitev tehniških študij in izpitov, kaltoršni so potrebni za sprejem na enaka mesta v državni stavbni službi.
Prosilci za jedno razpisanih služb naj predlože svoje s krstnim listom ter z dokazili o usposobljenosti in o znanju slovenskega in nemškega jezika podprte prošnje
do 1. septembra 1911	25a
podpisanemu deželnemu odboru in sicer oni prosilci, ki so že v kaki javni službi, po predpostavljenem oblastvu.
V prošnji je izrecno navesti, ali in kako jc prosilec zadostil vojašk! službeni dolžnosti.
Deželni odbor kranjski
v Ljubljani, dne 3. avgusta 1911,
Po svelc.
Koliko trosijo ženo za obleko? V
listu za angleške deklice (Girl's Own Paper) piše Miss Eniily Post o troških angleških žen za obleke ter pravi, da so izdatki za klobuke narasli v zadnjih letih za fiOO odstotkov, še nedavno je bilo vsaki ženi v lakozvani dobri družbi z dvema ali tremi klobuki na sezono ustreženo, dandanes jih mora imeti vsaj dvanajst. En klobuk z nojevim perjem stane do 1200 K, par črcvelj-čkov 200 do 380 K, toaleta za v gledališče, na ples ali v večerno družbo, ki je stala nekdaj 1000 K. stane dandanes vsaj 2500 K itd. Žene srednjih let, ki so trosile kot deklice ali mlado poročene žene po 2400 K za obleke na leto, trosijo dandanes po 24.000 K ter še vedno zdi-hujejo, da sc no morejo pošteno oblačiti. —
Milijonar ubil svojo ženo. Na jugu Zjedinjenih držav je obdolžen milijonar Blatier: da je ubil svojo ženo, tudi milijonarko, s katero se je poročil pred dobrim letom. Blatier trdi, da on ni usmrtil svoje žene. Dobil je marveč že smrtno ranjeno ženo, poleg nje je pa stal človek s samokresom, ki je hotel tudi njega usmrtiti. Njegovih klicev na pomoč ni nihče čul, tako da je mogel morilec pobegniti. Policija Blatierju ne veruje, ker ima razmerje z neko pevko, ki ga je silila, da naj sc loči od svoje žene. Blatierja je policija že aretirala.
Mažarska vlada za učitelje. Ogrsko trgovinsko ministrstvo je ugodilo prošnji, da morejo ljudski učitelji po gotovi službeni dobi postati železniški uradniki ter si tako zagotoviti višjo plačo in pokojnino.
Pomanjkanje krme na Bavarskem.
Bavarska vlada je izdala vsled trajne suše poziv na bavarske kmetovalce, naj se že sedaj preskrbe z nakupom krme, ter svari pred prenagleno prodajo živine iz strahu pred pomanjkanjem krme, katero se pričakuje. Tako je n. pr. več veleposestnikov samo iz strahu pred pomanjkanjem krme prodalo vso svoje številno govedo.
Grozen zločin. Iz Buenos Aires poročajo: V mestu Rosario je nekdo dal shraniti zaprt kovčeg nekemu izvo-Sčeku. Ker lastnika ni bilo ponj, je iz-*/ošč< k odprl kovčeg in našel v njen. umorjeno žensko truplo, neko francosko prostitutko. — Dognali so, da je oddal kovčeg izvoščeku poročnik ta-mošnje policije.
— Velika dinamltna katastrofa v Afriki. Djibuti, 2. avgusta. V Dire v Dauaju v Abesiniji je v ponedeljek nastala velika dinamitna eksplozija. Carinsko poslopje in 50 evropskih hiš je zletelo v zrak. 30 Abesincev in 6 Armencev je bilo ubitih. Velik del mesta je razrušen.
Žrtev inoskitov. Iz Ne\varka, N. .J., poročajo 10. julija: Aaron Ivenedy, ki je prebil tri dni in tri noči v močvirju blizu Cakhvella. N. J., je umrl vsled za-strupljenja krvi po moskitih. Med iskanjem robidnic si je izvinil gleženj, tako da ni mogel hoditi. Ko je bil čez tri dni najden, so ga roji moskitov tako opi-kali, da mu je bil obraz otekel do ne-poznanosti. Poizkušal se je ubraniti malih mučiteljev s tem, da jc zakuril ogenj. Našli so ga onesveščenega poleg ugaslega ognja.
Stavke v mehikanskili zlatokopih. V E1 Oro, kjer so znameniti mehikan-ski zlatokopi, je začelo stavkati nad 10 tisoč rudarjev. V Esperanti in po mehikanskili zlatih rudnikih se opaža tujcem sovražno gibanje. Na stotine letakov, naperjenih proti tujcem, se razširja. V Rurales je dospelo iz Tolouca vojaštvo. V Ruralesu je nekaj stavku-jočih skušalo osvoboditi par aretova-nih oseb. Pri tem je došlo do boja z vojaštvom, v katerem je bilo 9 oseb ubitih, 32 pa ranjenih. Vse trgovine v mestu so zaprte.
Umrljivost v newyorški državi. Newyorški državni zdravstveni urad poroča, da je meseca maja t. 1. umrlo v celi državi 12.384 oseb, in sicer 955 za nalezljivimi boleznimi, 1272 za jetiko in 1839 za raznimi drugimi boleznimi. Izmed oseb, ki so umrlo za nalezljivimi boleznimi, jih je največ imelo davico, škrlatico in ošpice.
Prlncezinja Klementina, soproga princa Viktorja Napoleona je kupila lastništvo dveh pariških listov »Eclair« in »Pa,trie«. Za list »Eclair« je plačala poldrug milijon frankov. Bonapartisti so imeli do seda j na razpolago samo l časnik »Autoritč«.
V Ameriki manj razkošnosti. Scve-i;oameriška vlada priobčujc trgovske številke ob koncu junija končanega fiskalnega leta.. Iz teh številk je razvidno, da se je v Ameriko uvozilo v tem letu
za 35 milijonov frankov manj diamantov, uvoz šampanjca je padel od 30 na 15 milijonov frankov, uvoz svilenih čipk pa od 25 na 18 milijonov frankov in tudi uvoz kožuliovin je nazadoval za 15 milijonov frankov.
Konsum mesa. Povsod v Avstriji nazaduje konsum mesa vsled neprestanega zdraževanja in vsled pritiska bogatih magnatov. Na Dunaju je povprečno povžila oseba leta 1908 69 kg mesa, a leta 1909 samo 64 kg. Podatki iz lanskega leta še niso tako natanko določeni, vendar je že sedaj iz vsega statističnega materiala očividno, da je leta 1910 povprečni konsum mesa zopet znatno nazadoval.
Kako si Italija pomaga na račun inozemskih železnic. Italijanske železnice so sploh na najslabšem glasu, toliko glede voz kakor glede obrata. Manj znano pa je najbrž, kako si Italija pomaga iz zadrege radi pomanjkanja voz. Uprava i tal. železnic namreč tovorne in osebne vozove inozemskih železnic lepo pridrži po celih 4 do 5 mesecev ter jih uporablja na svojih progah, kakor bi bili njeni. Na ta način so zlasti oškodovane naše železnice, a radi ljubega miru naša diplomacija ne reče sosedi zaveznici žal besede. Italija pa le zna!
Svetovni kartel železne industrije. Nedavno se je vršila v Bruselju konferenca zastopnikov železne in jeklene industrije, na kateri so bile zastopane: Združene države Severne Amerike, Kanada, Angleška, Nemčija, Belgija, Francoska, Italija, Avstro-Ogrska, Španija in Rusija. Kongres je sklenil imenovati komisijo, ki naj bi se edino pečala z vprašanjem delavskih plač iu transportom. V ostalem so se določili načrti organizacije, ki naj bi se od časa do časa pečala z sporazumno rešitvijo gospodarskih, vprašanj, ki se tičejo posameznih držav glede železne industrije. Torej nov svetovni kartel!
Nesreča pri lopničarskih vajah. Iz Hallc poročajo: Pri vajah neuenbur-škega topničarskega polka so se včeraj zjutraj nenadoma splašili konji, vpre-ženi pred neki top. Zavozili so v stot-nijo lovcev, pri čemur so bili trije vojaki težko, trije pa lahko ranjeni. Le s težavo so pomirili konje.
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Bim Iti
Za slabokrvne ln nrebolele
jc zdravniško priporočano
črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 4 steklenice (5 kg) franko K 4*50
BR. NOV&KOVIC, Ljubljana.
MUC
20 let stara želi službe v trgovini z mešanim blagom, najraje na deželi. Ponudbe naj se pošiljajo na upr.Slovenca pod št. 2362.
s tremi parketiranimi sobami ima lepo, solnono, zračno in inirno lego, z vsemi prostori opremljeno, se nahaja v bližini tobačne tovarne in odda za majhno ceno za november.	2357
Več pove lastnik: Zaloška cesta štev. 3.
Glavna zalega: Oraška g. 22, Podružnica Jarodni dom"
Prazen ie lsgovor, da se mora blago Iskati pri tajcib, ker Vam nuni domaČa zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povefano zalogo z vedno svežim blagom tako, da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam cenj. gosp. trgovcev In prosim za innogo-brojni obisk o Ccmur se lahko vsakdo sam prepriča, Ce tudi z najmanišim poizkusom.
VeleCastltim gg. duhovnikom ponudim voSCeno, kakor tudi druge vrste sveC, ter olje in kadilo za cerkve
V zalogi imam vsakovrstna vrtna semena zanesljive kakovosti. ter opozarjam slav. občinstvo za nakup istih kakor tudi ostalega Špecerijskega blaga, ter deželnih In drugih pridelkov.
lo Zabukovskl premog ponudim po K 2'10 za 100 kn pri odjemu celega voza prosto v hlSo postavljen v Celju, drugam po dogovoru.
Kupim tudi vsako množino deželnih pridelkov, kakor žita, fižola, orehov I. L d., 1.1, d. ter rabljene soluate In druge vrcCe, petrolcjske In oljnale posode.
Pismcaa naroČila se izvršujejo z obratno polto. 2S59
O/frravailoz
železnato JCina-Vino
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje In častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvntm zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Szbornl oh«s.

Večkrat odlikovano.
Nad 7000 zdravniških spričeval.
, g. in kr. dvorni dobavitelj
THST-Barkovlje. ------
Odda se takoj po nizki ceni solnčno
z dvema sobama in pritikllnaini v I. nadstropju na Elizabeta! cesti 5. 2333
Kurzi efektov in menjic.
dne 1. avgusta 1911.
Skupna 4°/0 konv. renta, maj—november ...........
Skupna 4<y0 konv. renta, jauuvar
—julij..........
Skupna 4-2°/0 papirna renta, februar—avgust ........
Skupna 4-2°/0 srebrna renta, april
—oktober.........
Avstrijska zlata renta ... Avstrijska kronska renta 4°/0 . . Avstrijska investic. renta 31/2% . Ogrska zlata renta 4°/0 . . . . Ogrska kronska renta 4% . . . Ogrska investicijska renta S V3 % Delnice avstrijsko-ogrske banke
Kreditne delnice.......
London vista........
Nemški drž. bankovci za 100 ruark
20 mark..........
20 frankov.........
Italijanski bankovci......
Nubiji...........
92-20 92-15 95-85
95-95
116-25 92-10 80-65
111-35 91-10 80-15 19-52 660-— 240.-
117-27V] 23-40 19-02 i/j 94-50
2531/,

na enorazrednici, v prijaznem kraju na Gorenj skem želi menjati službo s kolegom ali kole ginjo na eno ali dvorazrednici v kamniškem in kranjskem okraju ter v ljubljanski okolici, Naslov pri upravništvu .,Slovenca".	2321
Št. 13067.
med profili 65—336 načrta na okroglo 74.600 kron proračunjena dela in dobavi
se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila \ odstotkih na enotne cene proračuna ali z napovedjo pavšalne svote je predložit
L L, ob fl siri sipoldne
tof	iu*
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, doposlati ji zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe okr. ceste Žiri—Rovte"
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne po goje po vsej vsebini in cla se jim brezpogojno ukloni ter da bo pri gradbi pu
možnosti uporabljal domače delavce. Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa
pupilarno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Načrti, proračun in stavni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem
uradu ob navadnih uradnih urah.
M cS&želnega ©itora krnskega
Ljubljana, dne 31. julija 1911.
2.36«
prostovoljne prodaje posestva.
Moje posestvo vlož. št. 405 kat. obe. Zagorje, ležeče ob potoki Kotredežca v dolini pri cesti od postaje Zagorje proti temu kraju poleg rudniške železnice, prodam takoj najboljšemu ponudniku.
Posestvo obstoji iz žage (pare. št 116,2) ter pričete nove stavbe (njiva pare. št. 116 3) ter je združena s tem posestvom močna vodna sila
Posestvo leži tik ob novo-trasirani cesti po zagorski dolini in bo torej popolnoma za event. stavbe ugodno.
Cena je 9.500 K ter se pod to ceno ne proda; plačilo kupnine, I katero se tudi lahko zavaruje na posestvu, se posebej določi.
Ponudbe z 20% kavcije v gotovini naj se dopošljejo do 31. avgusta 1911 na pisarno advokata dr. J. Jamšeka v Litiji.
Podpisana si pridržim prosto, sprejeti ponudbo, ki se mi zdi najugodnejša.
V Litiji, dne 1. avgusta 1191.	s
t
Julijana Uštar.
Oglejte sil veliko zalogo koles z originalno znamko
„PUCH 191114
PU Fr. ClldilU trgovca ¥ l\\MW _
Prešernova ulica, samo nasproti frančiškanske cerkve.
Raznih znamk kolesa od 110 K naprej vedno v zalogi.
Zaloga šivalnih strojev: Singer, Ringscliifi. Pouk za strojno vezenje ptis. Edino zastopstvo za Kranjsko!
Ceniki zastonj, poštnine prosto. — Ceniki zastonj, poštniue prosto.
Izdaja konzorcij »Slovenca«,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorili urednik: Ivan Štele-