ŠTEVILKA 31 LETO XXXIX 3. AVGUST 2007 CENA 1.25 EUR (299,55 SIT) ' - Tekmovalci v orientaciji "okupirali” Zgornjo Savinjsko dolino mkI Bk I r—i ‘me D JI \/ a \f| / V i \ k X Zadruga mo/.irjt lì ‘\ J— rSSF m Od t. avgusta do konca septembra vam v Blagovnici Ljubno in Železnini Gornji Grad nudimo 10% GOTOVINSKI POPUST za *9 «Si 3 é jjir.i r farge - talne obloge - tekače - itisone - tolpline - preproge Draga mama VERONIKA STRNIŠNIK Kratko naše je voščilo: brez težave, brez trpljenja dnevi tvojega življenja naj potekajo lepo. Tvoji: Brigita, Katja, Urban, Aljaž in Tilen. MARKO Kolikor zvezdic na nebu žari toliko sreče m zdravja ti želimo mi vsi. To ti želimo vsi, ki te imamo radi Vse najboljše za 3. rojstni dan voščimo naši lasni 1. Želimo ti veliko zdravja in da boš še naprej pridno rasla.' 2. Želimo ti veliko igrač in dobre volje s prijatelji 3. Želimo ti veliko torto in da jo boš delila z nami Sestrica Vita, mami Veronika in ati Zdeni Delovni Od pon! do pet. od l'. d*'9. ure sobota od 7. do 1^. ure V POSLOVNEM OBJEKTU s Ot NAZARJE W Jk Tudi v tem nüesecu^am ob friziranju PODARIMO PARAFINSKQNEGO ROK! J Wsakg'deseto striženje brezplačno! I Nadfena sprej^namo na telefon 03/839-52-71. J ' FINALE POKALA SLOVENIJE V ODBOJKI NA MIVKI 7. HERVISOPEN /u Trgovina z obutvijo Jurček KOPIRNA Odprto: pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE v prodajnem centru IZOIÜ Nazarje, tel. 839 02 50 in prodajalna Jurčeh v Parižljah, tel. 705 09 33 ŠGimdtm UGODNE pétetm* canti VABLJENK VABLJENI V PICERIJO IZOLES - NAJUGODNEJŠE MALICE V DOLINI od pon. do sob. malice in pice že od 9. ure dalje. Tel.: 031 892 685 OflZfl Vfto ifjffjt vis ! Heiyis He»'JP* Heiyis Heiyis GLAVNI SPONZORJI www. mozirje-jjdbojka. org pokličete Davida Skoka <040547979) SPONZORJI SÜSS ® S? Terme Dobnu EUROBOX ♦ fleck NAGRADNI SKLAD: 3900 € ZMAGOVALNI EKIPI DVOJIC vsaka po 1000 € za nagrade namenjenih še dodatnih 4000 € v obliki praktičnih nagrad VRTNARSTVO IN CVETLIČARSTVO SKORENSEK osrednja knjižnica Tretja stran CEUE Nakupovanje je tveganje Pri nakupovanju velja biti previden, sicer se nam lahko kaj hitro zgodi, da bomo razočarani. Vendar razočaranje sploh ni najhujše, kar se nam lahko pripeti. Če imamo smolo, lahko utrpimo veliko ekonomsko izgubo ali pa imamo resne zdravstvene posledice. Ker se največ tovrstnih primerov zgodi v povezavi z neznanimi in neuveljavljenimi proizvajalci oziroma ponudniki, katerih ponudba je praviloma cenovno ugodnejša, se naj večji izdelovalci, v zadnjem času pa tudi veliki trgovci, intenzivno ukvarjajo s krepitvijo njihovih blagovnih znamk. Za trgovske blagovne znamke je do nedavnega veljalo, dapredstavljajo blago slabše kakovosti, todavsiveliki trgovci v Sloveniji zagotavljajo, da je blago pod njihovimi trgovskimi blagovnimi znamkami visoke in neoporečne kakovosti. Mercator daje že od vsega začetka izrazito prednost domačim izdelkom (76%), vendar ga je v zadnjem času prehitel Spar (80%). Obema se hitro približuje T\iš z dobrimi 60 odstotki izdelkov pod lastno trgovsko blagovno znamko. Če povprečni slovenski kupec na embalaži vidi ime slovenskega proizvajalca, dobi občutek, da je kakovost nadzorovana, vendarnanj še večjivtis naredi cena izdelka. Če je le-ta nizka oziroma ugodna, je blagovna znamka takoj drugotnega pomena. Toda s tem se pojavi tudi tveganje, da izdelek morda ni takšne kakovosti, kot jo kupec pričakuje, ali pa je celo oporečen. Pri časniku Delo so se pred kratkim lotili pregleda blagovnih znamk sedmih velikih trgovcev v Sloveniji: Mercatorja, Interspara, Engrotuša, E. Leclerca, Hoferja, Hardija in Eurospina. Ugotovili so, da prvi trije dajejo prednost domačim proizvajalcem, drugi pa ponujajo predvsem tuje izdelke. Sistem trgovskih blagovnih znamk je najbolj izpopolnjen pri Mercatorju in Šparu, ki ponujata več linij izdelkov, razdeljenih na smiselne sklope. Koliko so v povprečju nižje cene trgovskih blagovnih znamk v primerjavi z drugimi, niso uspeli natančno izračunati, po njihovi oceni pa gre za razliko v višini 20 do 30 odstotkov, odvisno od izdelka. Ko kupujete neznano blago neznanega proizvajalca, tvegate, da ne boste zadovoljni. Ko boste šli naslednji konec tedna iz radovednosti pobrskat po prodajnih policah novega diskonta v Mozirju, boste spet v tej vlogi. Na vas bo, da se odločite, da poskusite, da tvegate. Kako že pravi stari pregovor: »Kdor riskira, profitira...« Ali pa tudi ne. f/VOS* c—L £1+/^ IZ VSEBINE: 31 Aktualno: Izbruh hruševega ožiga.............5 Javna razprava o pokrajinah: Zgomjesavinjčani skupaj s Šalečani.6 Solčava: Ternar zadolžen za sanacijo cerkve.7 Ljubno ob Savinji: Posvetitev prenovljene farne cerkve sv. Elizabete.........8 Dnevi turizma na Solčavskem: "Solčavske obšesti" in še kaj..11 Nova Štifta: Ogenj pustošil v vročem popoldnevu.17 Pust Mozirski v Srbiji: "Dobar dan, braćo Slovenci"........19 Nazarje: Tekmovalci v orientaciji "okupirali" Zgornjo Savinjsko dolino.......... 2 0 ISSN 0351-8140, leto XXXIX, št. 31, 3. avgust 2007. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednis1vo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.25 EUR, 299,55 SIT za naročnike: 1.13 EUR, 269,60 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Aktualno v________ POTROŠNIKI MORAMO BITI VSE BOLJ OZAVEŠČENI Ponarejene so lahko celo zobne paste V čedalje večji poplavi ponudbe vsakršnega blaga na tržišču se potrošnik težko znajde, kako izbrati kakovosten, cenovno ugoden izdelek, ki bo zadostil njegovim zahtevam. V hlepenju po čim večjem dobičku poskušajo proizvajalci kupcem »podtakniti« tudi izdelke neustrezne kakovosti ali pa so ti celo nevarni za potrošnikovo zdravje. Na nas, potrošnikih,je, da se takemu ravnanju upremo in nekakovostne izdelke preprosto ignoriramo. Toje edini način, da bomo proizvajalce in ponudnike nekoliko »disciplinirali«. Žal smo slovenski kupci POTROŠNIK JE TISTI, KI ODLOČA V Sloveniji je že dalj časa opaziti, da nas trgovci z Zahoda uvrščajo na tako imenovani trg Jugovzhodne Evrope, za katerega vlada mnenje, da še ni dovolj osveščen in torej lahko »pogoltne« izdelke slabše kakovosti. Temu primerno zastarele in, lahko rečemo, že kar abotne so reklame za artikle, s katerimi nas posiljujejo vsakdan. Da ob tem ne omenjamo »spakedranih« prevodov, ki naj bi bili v slovenskem jeziku. Nekako je še razumljivo, da je izdelek manj kakovosten, če je cenejši (ni pa nujno) in če njegov proizvajalec ni zelo znan. Drugače pa je pri prehrambnih izdelkih in čistilih znanih blagovnih znamk. Če tak izdelek, na primer pralni prašek še vedno zelo nagnjeni h kupovan-znanega proizvajalca, kupite v ju tujih proizvodov, medtem ko so Avstriji ali Italiji, opazite bistveno ra- domači, slovenski, čestokrat kval-zliko v kvaliteti pranja. itetnejši, bolj sveži in bolj zdravi. Že res, da morajo proizvajalci iz Evropske unije upoštevati enaka merila, vendar ni vseeno, ali vsebuje izdelek neko zdravju škodljivo sestavino v minimalnih količinah ali pa še v mejah dovoljenega, ki so pogosto kar visoke. TUDI DOJENČKI NISO VARNI Lažje seje odločati o izbiri izdelkov, ki jih lahko že kar izkustveno preverimo. Vidimo njihov učinek, jih otipamo ali okusimo. Težje in pogosto bolj nevarno pa je tisto, česar na prvi pogled (otip) ni mogoče zaznati. To so razne primesi ali bolezenske klice. V takem primeru se mora potrošnik zanesti na razne civilne ali vladne institucije, kot sta Urad za varslvo potrošnikov in Zveza potrošnikov Slovenije. Poleg njiju so tu še Urad za varovanje zdravja in inšpekcijske službe, ki preverjajo zdravstveno ustreznost ponudbe na našem trgu. Tako seje nedavno zgodilo, da so prodajalci morali s polic umakniti Naša anketa Kaj je pomembnejše: cena ali kvaliteta? Trgovci si na vse načine prizadevajo pridobiti čim več kupcev oziroma poskušajo potencialne kupce prepričati, da je ravno njihov izdelek tisti, ki ga le-ti potrebujejo. Dobra ponudba storitev in izdelkov na trgu pomeni za kupce težko odločanje glede nakupa. Ker stari angleški pregovor pravi: »Nisem tako bogat, da bi kupoval poceni«, se marsikdo odloči za kakovost pred ceno. Kako pa ravnajo Zgornjesavinjčani? Andreja Špeh, Lenart Človek se za nakup odloča glede na svoje finančne zmožnosti. Ker je vedno tako, da je kvaliteten izdelek drag, pogosto počakam do razprodaj in tedaj kupim, predvsem tekstil in obutev. Kataloške prodaje včasih ponudijo stvari, ki niso take kvalitete, kot je napisano, zato se raje zanje ne odločam. Tudi internetna prodaja je tista, kije ne uporabljam v praksi. Najbolje je videti izdelek. Ranko Momčilović, Mozirje Bilo bi idealno, če bi lahko vedno gledali najprej na kvaliteto in šele potem na ceno. A kaj, ko so finančna sredstva tista, ki nas pogosto spomnijo, daje le potrebno gledati tudi na ceno. No, pa tudi izdelki, kijih ponujajo razni letaki, potem pogosto v trgovinah niso enake kvalitete kot na slikah oziroma jih v prodajalnah ni na policah. Doma se kata- loške prodaje poslužuje le žena, ki doslej ni bila vedno zadovoljna s prejetim oziroma izdelka ni prejela v določenem roku. Helena Šlogar, Ljubno ob Savinji Zame je pri odločitvi na prvem mestu kvaliteta izdelka in šele potem cena. Kataloške prodaje so pogosto dvomljive, tudi internetnih se ne poslužujem. Siniša Todorovič, Rečica ob Savinji Vsekakor je kvaliteta izdelka zelo bistvena, šele na drugem mestu je potem cena. Kataloške prodaje se ne poslužujem, ker rad izdelek najprej vidim, da se potem zanj odločim. Drago Kolenc, Ljubno ob Savinji Obojeje zelo pomembno,tako kvaliteta kot cena, a človek pogosto zaradi omejenih finančnih sredstev ne more gledati le na kvaliteto. Kataloške in internetne prodaje pogosto ne nudijo take kvalitete izdelka, kotje navedena v reklami. Ida Kropovšek, Homec Naše plače nam narekujejo, kaj lahko dajemo na prvo mesto. Pogosto ne zaslužimo dovolj, da bi lahko gledali le na kvaliteto izdelkov. Kataloške in internetne prodaje se ne poslužujem. Pripravila: Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem otroško hrano. Zadnji primer je bilo mleko za otroke Babylove proizvajalca Humana, v katerem so zaznali prisotnost bakterije evterobacter sakazakii, ki povzroča hude zdravstvene težave. Posebej so izpostavljeni dojenčki do drugega meseca starosti. Nekaj let nazaj je bilo potrebno iz prodaje umakniti plenice znanega proizvajalca, ker je dodani losjon dražil otoško kožo. NE SAMO ŽIVILA, TUDI TEHNIČNI IZDELKI Podobno se dogaja tudi z izdelki za odrasle. Tako je bilo pred nedavnim treba umakniti iz prodaje slaščico Munchmallow Classic zaradi prisotnosti nevarne salmonele. Nevarne pa so lahko tudi tehnične naprave. Junija je Zveza potrošnikov Slovenije opozorila kupce, da imajo nekateri pomivalni stroji zelo znanih izdelovalcev napake na sestavnih delih, ki lahko povzročijo požar. Pred leti seje podobno zgodilo s serijo avtomobilov. Znane firme zaradi takšnih napak izgubljajo svoje dobro ime in posledično delež na tržišču, zato se podobnim situacijam poskušajo izogniti z internimi kontrolami. Se pa najdejo tudi takšni proizvajalci, ki zavestno plasirajo na trg izdelke, ki ne ustrezajo. Sredi julija so v Španiji in Italiji odkrili ponarejeno zobno pasto Sensodyn Original in Senso- dyn Mint, kije prišla iz Kitajske in vsebuje štiri odstotke dietilen glikola, ne vsebuje pa aktivne substance, ki jo ima originalna pasta. Prav tako na Kitajskem ponarejena zobna pasta Spearmint vsebuje celo sedem odstotkov dietilen glikola in je ob (nenamernem) zaužitju lahko nevarna zdravju. KAKO SE LAHKO ZAVARUJEMO Zveza potrošnikov Slovenije je pravkar izdala zgibanko, ki potrošniku nudi najbolj potrebne informacije glede omenjenih problemov. Opozarjajo tudi, da oznaka CE na izdelku še ne pomeni, daje izdelek ustrezen, saj blago označujejo sami proizvajalci inje zato oznaka lahko zlorabljena. O večini bolj ali manj nevarnih izdelkov nas ponavadi obvestijo po radiu ali televiziji, dobro pa je, da pogledamo tudi na spletno stran zveze potrošnikov, kjer so dnevno sveži podatki. Zveza izdaja tudi mesečnik VIP, kjer je mnogo koristnih informacij za potrošnike. Potrebno je poudariti, da njihove ankete in raziskave niso sponzorirane s strani proizvajalcev in so zato dokaj objektivne. Če se vam v zvezi z nakupi pripeti kaj nevšeč-nega, so tu še inšpekcijske službe, na katere se lahko obrnete. Marija Lebar ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Izbruh hruševega ožiga Hrušev ožig predstavlja najnevarnejšo bolezen sadnega drevja in velja za prvo znano bakterijsko bolezen rastlin nasploh. V zadnjem času se je hrušev ožig razširil predvsem po zgornjem delu Zgornje Savinjske doline. »Bolezen ogroža jablane, hruške, kutine in nešplje, nekatere gojene okrasne rastline ter nekatera gozdna drevesa in grme. Učinkovitih sredstev za zatiranje te rastlinske bolezni ni, zato je treba okužene dele rastlin ali cele rastline uničiti s sežigom,« pojasnjuje vodja celjske enote fitosanitarne inšpekcije mag. Ema Pavlič Nikolič in dodaja, da je se karantenska bakterija letos zaradi ugodnih vremenskih pogojev razširila zelo hitro. njih opazijo ponovne znake okužbe, jih morajo v najkrajšem času odstraniti,« poudarja Pavlič Nikoli-čeva. Hrušev ožig je razpoznaven po rjavenju, črnjenju in sušenju cvetnih šopov. Temnijo in sušijo se tudi razvijajoči plodovi ali celi listni šopi na starejšem lesu. Značilen je pro- Fitosanitarna inšpektorica Ema Pavlič Nikolič in njen kolega, zadolžen za kmetijstvo in gozdarstvo, Jože Zvir opozarjata, da je treba biti pozoren na rastline, ki se sušijo in pri katerih je ožgan videz poganjkov (foto: EMS) Inšpekcijska služba je na podlagi prijavljenega suma opravila terenske oglede in odvzela uradne vzorce za laboratorijsko testiranje. Ker je analiza potrdila prisotnost hruševega ožiga, je fitosanitarna uprava določila meje žarišča okužbe na območju Strmca v občini Luče in širšem območju občine Solčava. Žarišče obsega kilometrski pas okrog potrjene okužbe s pripadajočim petkilometrskim pasom. »Gre za veliko območje, kjer se nahaja veliko število gostiteljskih rastlin, ki so okužene oziroma so potencialne kandidatke za okužbo. Po dosedanjih izsledkih in pregledih na terenu je jasno, da je okužba močno prizadela ogromno starih hrušk in tudi nekaj jablan. Izdane odločbe lastnike sadnega drevja in drugih okrasnih rastlin ter gozdnih gostiteljskih rastlin zavezujejo k izvajanju higienskih ukrepov. Okužene dele rastlin je potrebno izrezati globoko v zdrav les, vsaj pol metra od okuženega dela. Če je okužena cela krošnja, je potrebno brez odlašanja požagati celo drevo. Drevesa, s katerih so bile izrezane posamezne veje, morajo lastniki redno pregledovati in če na zoren bakterijski izcedek, ki na zraku postane oranžen. Sterni kapljicami se bolezen zlahka in zelo učinkovito prenaša naprej in okužuje nove posamezne dele rastlin ali cele rastline. Za razliko od podobnih znamenj, kijih povzročajo nekatere precej manj nevarne bolezni, žuželke ali različni drugi vplivi iz okolja, ki napredujejo počasi, se ta bolezen in njena znamenja zelo hitro širijo po celotni krošnji in pogosto tudi na sosednja drevesa. Ob tem Ema Pavlič Nikolič opozarja na previdnost pri odstranjevanju okuženih delov, da ti ne pridejo v stik z zdravimi deli drevesa. Okužene dele je potrebno neposredno odlagati v plastične vrečke za smeti in jih sežgati ali globoko zakopati. Izrezanih delov okuženih rastlin se ne sme odlagati na kompost ali v zabojnike med komunalne odpadke. Debelejše veje in debla se lahko uporabijo za kurjavo, vendar je potrebno pri zunanjem kurjenju paziti na požarno varnost bližnjih objektov. Savinjčan Pogum je skupaj z ljubeznijo največji dar. Vsak človek je velikokrat poražen; a če sprejmemo poraz vedro, se iz tega kaj naučimo in poskušamo še enkrat, drugače, bomo uresničili, kar smo si zadali. Rosanne Ambrose - Brown V____________________________J IZTEKLA SE JE DVOMESEČNA JAVNA RAZPRAVA O POKRAJINAH Zgornjesavinjčani skupaj s Šalečani Pred dnevi se je iztekla dvomesečna javna razprava o pokrajinah, v kateri so se župani in občinski sveti opredeljevali do predloga vlade, ki je pripravila prvi sveženj pokrajinske zakonodaje. Predlog je, da se Slovenija razdeli na štirinajst (14) pokrajin, projekt pa naj bi bil uresničen do januarja 2009. Ob vsem tem ostajajo določene neznanke, med drugim tudi »spor« med ministroma Žagarjem in Virantom o tem, ali naj se tudi naloge upravnih enot prenesejo na pokrajinsko raven ali ne. Zgornjesavinjski župani so dokaj enotnega mnenja v podpori skupni pokrajini s tremi šaleškimi občinami. Njihov glavni argument je predvsem finančne narave, saj naj bi tukajšnje občine lažje uveljavile ekonomske interese v teritorialno manjši pokrajini. Poleg tega vlečejo na šaleško stran dosedanje slabe izkušnje s celjsko Regionalno razvojno agencijo. Še največ pomislekov in dvomov vzbuja trasa tako imenovane koroške hitre ceste, za katero župani in županja vztrajajo, da mora potekati po zahodni varianti, torej čim bližje Zgornji Savinjski dolini. Vse ostalo je bolj ali manj stvar prestiža in politične presoje, tako kot vprašanje sedeža in imena bodoče, pokrajine. Vsekakor pa je treba žup-anom pritegniti pri zagovarjanju razpršenosti pokrajinskih služb na obe dolini. Sicer pa je znano, da so se svetniki Solčave opredelili proti Velenju in jim je bolj pri srcu povezava s Celja- Kljub bojazni Milana Cajnerja, da bodo Šalečani preglasovali Zgornjesavinjčane, rečiški svetniki podpirajo Savinjsko-šaieško pokrajino (foto: EMS) ni. V primerjavi s severnimi sosedi imajo Lučani manj pomislekov glede Šalečanov, čeprav so jasni v prepričanju, da bo Zgornja Savinjska dolina tudi odslej razvojno zaostajala za neprimerno bolj razvito Šaleško dolino. Zanimivo je bilo tudi razmišljanje gornjegrajskega svetnika Andreja Presečnika, kateremu Velenjčani niso nič bolj pri srcu kot Celjani. Presečnik je prepričan, da gre za tako pomembno vprašanje, da o njem nikakor ne bi smeli odločati samo župani in svetniki izražati svoja mnenja. Mozirski svetniki kot dobri sosedje savin-jsko-šaleški navezi ne nasprotujejo, vendar pod jasnimi pogoji. Sedež pokrajine mora biti v Mozirju in pokrajinske službe morajo biti pošteno razdeljene med obe dolini. Še najmanj pomislekov so imeli člani nazorskega občinskega sveta. Po besedah župana Ivana Pur-nata nekaj skupnih služb oziroma organov že deluje, torej bo formalna ustanovitev pokrajine samo nadgradnja že dokaj ustaljenega sodelovanja. Ljubenski svetniki so v razpravi o pokrajinah izreklijas- no zavedanje, daje celotna Zgornja Savinjska dolina neprimerno bolj nerazvita kot Šaleška, kar naj bi pomenilo, da se bo sedem nerazvitih občin vteh navezi dušilo. Kaj naj bi to v resnici pomenilo, je težko oceniti, še najlažje se je strinjati z razmišljanjem, da bo razvojno najbolj napredovalo že tako razvito središče pokrajine. Bolj konkreten v prepričanju, da se je država odločila za preveč pokrajin, je svetnik iz Rečice ob Savinji Milan Cajner. Po njegovem obstaja bojazen, da bodo Šalečani Zgornjesavinjčane preglasovali pri vseh pomembnejših vprašanjih. Kljub pomislekom ostajajo rečiški svetniki enotni v podpori Savinjsko-šaleški pokrajini. Savinjčan Popis nepremičnin se zaključuje Geodetska uprava Republike Slovenije je konec julija zaključila terenski del popisa nepremičnin še v 12 popisnih centrih. Skupno seje terenski del popisa nepremičnin v zaključil v 38 popisnih centrih, v osmih popisnih centrih pa zaradi neurejene lastniške strukture, kompleksne tipologije gradnje, nepravočasne pripravljenosti udeležencev popisa nepremičnin in pomanjkanja aktivnih popisovalcev s popisom nepremičnin zaključujejo avgusta. Od začetka popisa nepremičnin do sedaj je bilo popisanih 1.585.298 enot, kar predstavlja 86,41 odstotkov vseh stavb in delov stavb. S terenskim delom popisa nepremičnin so v 26 centrih že zaključili, aktivno pa ga zaključujejo tudi v popisnih centrih Celje, Šmarje pri Jelšah, Kranj, Domžale, Grosuplje, Litija, Logatec, Vrhnika, Maribor, Novo mesto, Mozirje in Velenje. KF Ključno vprašanje razvoja Zanimivo je bilo poslušati svetnike zgornjesavinjskih občin pri modrovanju o predlogu bodočih pokrajin in v kontekstu slišanega se je težko znebiti občutka, da večina o vzrokih in posledicah ženitve s šaleškimi občinami kaj veliko ne razmišlja. Tako se komaj kdo vpraša, ali bo politično motiviran projekt (utemeljen kot ustavna kategorija) prinesel dodano vrednost tudi navadnim državljanom. Zagovornik dvotir- nega sistema minister za javno upravo dr. Gregor Virant (SDS) bije bitko z ministrom za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Ivanom Žagarjem (SLS), ki zagovarja enotirni sistem. Torej lahko pričakujemo, da se bodo upravne enote, ki v primerjavi z marsikatero občino delujejo optimalno po črki zakona, počasi in povsem mimo javnosti začele spreminjati v nekakšne pokrajinske izpostave z vse manjšimi pristojnostmi. Nobeden problem ni, če bodo načelniki ob stolčke, bolj je problematično, ker Žagar dreza v sistem, ki po mnenju državljanov med vsemi državnimi in lokalnimi sistemi deluje z najmanj zgrešenimi streli. Vsaj na območju Zgornje Savinjske doline to drži. Navadni ljudje, kolikoro pokrajinah sploh razmišljajo, si od njih ne obeta- jo prav veliko. Še največkrat se sliši stara zgodba o (ponovnem) bohotenju že tako obsežne administracije. Podatek, da je Zgornja Savinjska dolina skupaj s Šaleško po razvitosti na drugem mestu v državi, takoj za osrednjo slovensko, nikogar prav izrazito ne navdušuje. Prej navdaja s strahom, da bo zaradi statistične razvitosti v te kraje prišlo še manj denarja kot doslej. Na tej točki nastopijo župani in vsi od ljudstva izvoljeni, da bodo delovali usklajeno in kot eden zagovarjali zgornjesavinjska ne samo svoja zapečkarska stališča. Sicer bo projekt Savinjsko-šaleške pokrajine izpadel kot kaprica države in priklanjanje tukajšnjih šaleškim političnim veljakom, o katerih vsaj doslej ni opravičeno izražati slabega mnenja. Savinjčan OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI Dohodnina za sejnine SOLČAVA Ternar zadolžen za sanacijo cerkve V župniji Solčava so po neljubih dogodkih z župnikom Silvestrom Molanom zadeve postavljene na svoje mesto, saj je celjski ordinarij dr. Anton Stres dosedanjega dušnega pastirja za eno leto razrešil duhovniške službe, za župnijskega upravitelja pa imenoval župnika iz Nove Štifte Lojzeta Temarja. Ternar bo solčavsko župnijo do nadaljnjega vodil skupaj s kaplanom iz Luč Vikijem Košcem. Župnijskemu upravitelju Lojzetu Ternarju je bilo obljubljeno, da se bo sanacija temeljev nadaljevala po 15. juliju, vendar je pretekli teden cerkev Marije Snežne še vedno čakala na delavce CM Celje (foto: EMS) »Če se sejnini kdo odpove, vseeno plača del dohodnine,« je na zadnji seji svetnikov občine Rečica ob Savinji povedal svetnik in predsednik statutarno pravne komisije Milan Cajner. Predlog Cajnerjeve komisije je, da se sejnine oziroma nagrade članom občinskega sveta, odborov in komisij izplačujejo vsake tri mesece, je pa vprašanje, kaj storiti za zadnja dva meseca preteklega leta, ko bi morala na podlagi veljavnega pravilnika tudi rečiškim svetnikom sejnine izplačati Občina Mozirje. To se seveda ni zgodilo, zato je Cajner predlagal, da se denarju za november in december preprosto odrečejo, kar so podprli tudi ostali svetniki. Sicer pa je višina sejnin in nagrad določena zzakonom o lokalni samoupravi, kar pomeni, da svetniki veliko manevrskega prostora nimajo, zato so se po vzoru večine zgornjesavinjskih občin odločili za tri odstotke od županove plače. Med drugim so se svetniki seznanili tudi z informacijo o odpovedi ravnateljice osnovne šole Vlaste Poličnik, ki bo, po neuradnih podatkih sodeč, mesto ravnateljice zapustila 1. oktobra. Očitno nepričakovana odločitev je presenetila večino svetnikov, saj so Poličnikovi potrjevali nov mandat pred dvema mesecema. Bolj kot odstop ravna-teljice, ki bo verjetno vzroke za svojo odločitev še pojasnila, preseneča informacija, da na novi šolski zgradbi pušča streha, kar v deževnih dneh povzroča škodo in nevšeč-nosti v notranjih šolskih prostorih. Nerodnost je toliko večja, ker je izvajalec del, podjetje Cimperman, končal v stečaju in tudi o podizvajalcih del ni ne duha ne sluha, zato po mnenju župana Vinka Jeraja ni realno pričakovati, da bo garancijo na izvršena dela in kvaliteto vgrajenih materialov sploh možno uveljavljati. Savinjčan Kot je bilo neuradno znano že nekaj časa, je Ternar prevzel vodenje sanacijskih del na temeljih župnijske cerkve Marije Snežne ter gospodarski in splošno upravni del župnije Solčava, kaplanu Košcu pa je škof Stres zaupal pastoralni del župnijskega življenja. Ob tem je škof Ternarju posebej naročil, naj dosledno ugotovi stanje cerkvene blagajne, poleg tega je bilo potrebno ponovno formirati razpuščeni cerkveni svet in veljavne ključarje. Glede na to, da Solčava verjetno še dolgo ne bo dobila lastnega župnika, je treba še bolj pospeševati dejavnost laikovvžupniji. Kotje znano, je sanacija temeljev gotskega bisera zastala v preteklem letu, čeprav so sredstva s strani države in občine zagotovljena in tudi župljani kažejo precejšnjo pripravljenost ohraniti enkratni kulturni in verski objekt. Resnica je, da se letos ni premaknila niti lopata, čeprav so ob majskem obisku ministra za kulturo dr. Vaška Simonitija v Solčavi pristojni trdili drugače, o čemer so nekritično poročali tudi nekateri mediji. In ker se vse začne z denarjem, se je v Solčavi pri denarju oziroma najemanju kredita s strani bivšega župnika Molana tudi končalo. Gre za 40 milijonov tolarjev namenskih sredstev, razlaga Ternar z jasnim poudarkom, da mora biti sanacija temeljev dokončana do 15. septembra. Da je težava še nekoliko večja, je potrebno nekaj grobov prekopati, kar povzroča dodatne administrativne in povsem človeške aktivnosti. Če se zadeve ne bodo dodatno za-pletale, je za prihodnje leto načrtovana zunanja vezava cerkvene zgradbe. Gotska cerkevje bila zgrajena med leti 1461 in 1485, precejšnje razpoke pa pričajo, da ji stoletja niso prizanašala. »Cerkev Marije Snežne je enkratni kulturni spomenik neprecenljive vrednosti, zato je škoda, ker se tako dolgo nihče ni lotil temeljite obnove. Enako velja za kapelo svete Ane,« brez očitanja razmišlja Ternar v upanju, da bodo finančno in izvedbeno uspešni do te mere, da bo leta 2009 vključno z restavriranjem fresk sanacija zaključena. Savinjčan BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borzoje oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali pro-INFO CENTRE dajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanič), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic@mra.si. http://eic.mra.si EIC-jul-09: Podjetje iz BiH, specializirano v proizvodnji furnirja, želi vzpostaviti joint-venture podjetje in išče trgovske posrednike. EIC-jul-25: Špansko podjetje, specializirano na področju prodaje ter popravil avtomobilov in drugih vozil, išče proizvajalce in dobavitelje avtomobilskih proizvodov, ki bi želeli vstopiti na španski trg. EIC-jul-29: Francoski proizvajalec inovativne in učinkovite opreme za čiščenje zunanjih površin (za čiščenje pročelij stavb, pločnikov, spomenikov, idr.) za odstranjevanje grafitov, mastnih madežev in druge umazanije, išče trgovske posrednike in distributerje. EIC-jul-31: italijansko podjetje, specializirano na področju razvoja programskih rešitev za hotele, restavracije in video-nadzornih sistemov, išče distributerje ter želi vzpostaviti joint-venture. EIC-jul-81: Madžarski proizvajalec pohištva (posteljnih okvirjev, kuhinj in spalnic) išče distributerje in grosiste. EIC-jul-83: Češko podjetje, specialist za izdelavo izdelkov z natančnim laserskim razrezom pločevine, jeklenih in aluminijevih plošč ter varjenjem, ponuja svoje storitve na področju vročega cinkanja, nanašanja cinkovih prevlek in barvanja s prahom. Podjetje želi postati podizvajalec. EIC-jul-89: Francoski proizvajalec izdelkov iz lesa in lepenke: tulcev in spiralnih kartonskih tulcev za papirno industrijo, razrezanih panelov za embalažo in furniranje pohištva išče proizvajalce in ponudnike vezanega lesa. EIC-jul-97: Madžarsko podjetje, specializirano za proizvodnjo nekovinskih mineralnih proizvodov ter gradbeništvo, želi proizvajati za tuje partnerje kot podizvajalec. «0 LJUBNO OB SAVINJI Posvetitev prenovljene farne cerkve sv. Elizabete V soboto je celjski škof dr. Anton Stres posvetil in blagoslovil povsem obnovljeno farno cerkev svete Elizabete Ogrske. Slovesnosti so se udeležili številni domačini, med uglednimi gosti pa velja še posebej omeniti akademika dr. Franceta Bernika. Iz listin je razvidno, da je bila cerkev zgrajena med leti 1235 do 1308, zadnja velika dela pa so bila opravljena leta 1898, ko so cerkev podaljšali in uredili fasado. Za tokratno obnovo fasade in zvonika je najbolj zaslužen župnik Martin Pušenjak, kije ob načrtovanju slovesnosti ugotovil, da ne obstajajo listine, na podlagi katerih bi bilo mogoče trditi, daje bila Ijuben-ska cerkev kdaj posvečena. Ta dogodek seje tako zgodil ob 800. obletnici rojstva cerkvene zavetnice. Govornikdr. Jože Zagožen jez izbornimi besedami spregovoril o zgodovini cerkve in kraja ter poudaril, da Ljubencev nobena stvar ne druži tako kot cerkev. S prihodom župnika Pušenjaka so se na Ljubnem začele temeljite obnove vseh cerkvenih zgradb, zadnja je prišla na vrsto pravfarna cerkev. Ob denarni podpori države, lokalne skupnosti, številnih sponzorjev in prizadevnih, ki so poleg ostalega opravili preko tisoč prostovoljnih ur, je cerkev zažarela v polnem sijaju. Zagožen jo je z vzrokom imenoval za mater vseh ljubenskih hiš, saj je najstarejša in največja zgradba v vsej fari. Skozi stoletja seje vse spreminjalo in dobivalo drugačno podobo, samo narava in cerkve so ostale nespremenjene,je poudaril Zagožen, prepričan, da bo cerkev stala, dokler bo živa vera Ljubencev. Celjski škof. dr. Stres je v pridigi izpostavil odnose med ljudmi, vendar vse, kar ljudje počnemo, rabi svoj prostor. Težko sije predstavljati župnije brez cerkve, zato je bil po Stresovem mnenju z obnovo narejen prvi korak, z naslednjim bodo domačini lahko bogoslužje nadaljevali v medsebojnih odnosih. »Ljudem, ki potujejo skozi Ljubno, dajete vedeti, daje tu živo krščansko občestvo, ki ceni vero prednikov. Kako pomembno je, da verno ljudstvo skrbi za številne cerkve in s tem izpričuje pripadnost krščanstvu,« je še dejal škof Stres. Med vsemi je bil v soboto največkrat omenjen župnik Martin Pušenjak. To je bil dan sprejemanja in dajanja zahval; vsem in vsakomur posebej je namenil besedo Pušenjak. In od vseh bi morala najti mesto v zgodovinskih zabeležkah njegova naslednja misel namenjena krajanom, s katero je cerkev imenoval vrelec duhovnih vrednot, na katerem naj se napajajo sedanje in vse prihodnje generacije. Savinjčan je opravil celjski škof ordinarij dr. Anton Stres (foto: EMS) 15. DNEVI TURIZMA NA SOLČAVSKEM Slovenski oktet v solčavski cerkvi Dnevi turizma na Solčavskem so letos že prvi dan postregli s pravo glasbeno poslastico. V petkovem večeru so organizatorji, Občina Solčava in domače turistično društvo, v solčavski cerkvi gostili enega najbolj znanih pevskih sestavov v Sloveniji - Slovenski oktet- in pevce iz domačih logov - Habrove fante iz Luč. Pevci Slovenskega okteta so v intimnem ambi- entu cerkve Marije Snežne v Solčavi dokazali, da so pravi mojstri svojega poklica. Prav tako kot so ob svoji ustanovitvi leta 1951 postavili nov mejnik v slovenski pevski kulturi, je tudi sedanja generacija pevcev v petkovem glasbenem večeru poslušalcem v solčavski farni cerkvi v polni meri predstavila vso čarobnost tovrstnega glasbenega ustvarjanja. Repertoar predstavljenih pesmi in pevska ubranost izvajalcev nobenega od prisotnih ni pustila ravnodušnega. Toplino večera in pristen kontakt pevcev s poslušalci je potrdilo tudi večkratno »odlaganje« konca koncerta, saj seje oktet kar nekajkrat vrnil "na oder" in ustregel željam navdušenih obiskovalcev. Svoj doprinos k mozaiku čudovitega glasbenega večera so dodali Habrovi fantje iz Luč, ki so s svojim nastopom prav tako prepričali poslušalce. Njihova pristnost nastopa na eni in najvišja raven glasbenega izvajanja pevcev Slovenskega okteta na drugi strani sta bili v petek v Solčavi prava kombinacija za vrhunske glasbene užitke. Za brezhibno realizacijo koncerta nosi dobršen del »krivde« tudi glasbena pedagoginja z Ljubnega Anita Lakner, ki ji je znal prisluhniti solčavski župan Alojz Lipnik. Kar je temu sledilo, je bil čisti užitek za dušo, predvsem pa za ušesa. Franjo Atelšek LEPA NJIVA Obnova Jožovega mostu Leseno konstrukcijo Jožovega mostu bodo delavci podjetja Nivo zamenjali z betonsko (foto: Benjamin Kanjir) Poplava leta 1990je v veliki meri prizadela tudi Lepo Njivo in Ljubijo, saj je istoimenski potok na večih mestih prestopil bregove. Med drugim je poškodoval tudi cesto, ki pelje proti Belim vodam, ih mostove, ki jo prečkajo. Podrta drevesa so se ustavljala na omenjenih mostovih in preprečevala vodi, da bi odtekala. Marsikdo izmed domačinov je tisti dan preživel do pasu v podivjanem vodotoku in odstranjeval ovire, prav zaradi njihovega poguma in nadčloveških naporov pa so jo mostovi odnesli zgolj z manjšimi poškodbami. Toda zob časa je končno napadel tudi slednje, k vse resnejšim poškodbam pa so pripomoglitudi številni tovornjaki, ki iz Lepe Njive odvažajo les. Hude posledice so ostale tudi iz lanskega leta, ko so se v Lepi Njivi obnavljale ceste. Tako imenovani Jožov mostje očitno ob tem najbolj trpel, saj je v zadnjih mesecih postal domala neprevozen. Domačini so se zato z željo po obnovi oglasili na občini, kjer je bila prošnja pozitivno rešena, delavci celjskega podjetja Nivo pa so v preteklem tednu pričeli z deli, ki naj bi bila zaključena do prvega septembra. Obnova Jožovega mostu bo občinski proračun stala okoli 50.000 evrov, to pa gotovo ni zadnji izdatek, namenjen za ta del mozirske občine. K obnovi kličejo tudi ostali mostovi preko potoka Ljubija, ki so vse bolj dotrajani in kottakšni tudi že nevarni za uporabo. Benjamin Kanjir SPODNJA RECICA So štorklje znanilke boljših dni? V Spodnji Rečici se že kak mesec zadržuje jata šestih štorkelj. Od jutra do večera ti pridni »sanitarni delavci« čistijo polja raznih škodljivcev, med njimi tudi miši. Naš objektiv je eno od njih zmotil ravno pri malici, ko si je privoščila dobro rejenega glodalca. Sosedje, ki prišleke radi opazujejo, pravijo, da jih je bilo v začetku še več, a so se nekatere odse- lile. Menda niso pretirano plahe, če se jim približa kmetijski stroj, so pa bile med »poziranjem« dokaj previdne in so stalno ohranjale določeno razdaljo. S kakim namenom so se te ptice, ki po izročilu prinašajo blagostanje in dojenčke, ustavile pri nas, ni znano. Upati je, da bodo pomagale dvigniti produktivnost tudi na področju natalitete. Marija Lebar 15. DNEVI TURIZMA NA SOLČAVSKEM Zanimive razstave Ob letošnjih dnevih turizma so Solčavani pripravili kar nekaj zanimivih razstav, ki so vdvo-rano zadružnega doma privabile veliko domačih in tujih turistov. Ti so si lahko na enem mestu ogledali razstavo ročnih del, zdravilnih zelišč in domačih jedi, pri pripravi katere so pod organizacijsko taktirko domačega turističnega društva sodelovale številne Solčavanke. Poudarek tokratne kulinarične razstave je bil na avtohtonih solčavskih jedeh, ki so zanimive ravno zaradi drugim krajem neobičajnega kombiniranja jedil. Poudarek tokratne kulinarične razstave je bil na avtohtonih solčavskih jedeh (foto: TG) Ker so Solčavani v svojem načinu življenja zelo povezani, so se v isti dvorani predstavili še drugi razstavljavci in pokazali še nekaj detajlov življenja na Solčavskem. Zelo zanimiva je bila lovska razstava, ki joje pripravila Lovska družina Solčava. Na ogled so bile verjetno vse tamkajšnje živali, manjkal ni niti velik rjavi medved. Z multimedijsko predstavitvijo rastlinstva, prostoživečih živali in metuljev na Solčavskem je naravo obiskovalcem približal domačin Jožef Debets in na ogled postavil tudi mrežo za lovter ogled metuljev. Z razstavo suhih hrušk seje predstavilo Društvo Panorama, ob vhodu v razstavno dvorano pa se je v lični sobici predstavila Interesna skupina za predelavo volne ovac jezersko-solčavske pasme, ki deluje v okviru Zadruge Solčava. Spretne domačinke so predstavile blagovno znamko za polstene izdelke -tile »Bička«, izpod njihovih urnih rok so nastajali filcani copati, rožice in še marsikaj. TG 15. DNEVI TURIZMA NA SOLČAVSKEM Prijateljstvo ne pozna meja Plesalci folklorne skupine Slovenskega prosvetnega društva Zarja iz Železne Kaple so prikazali, kako so nekoč plesali na Koroškem Edvard Ikovic (desno) je vrsto let oral ledino solčavske turistične prireditve ka Nadvežnik, za zdravilna zelišča Jožica Jezernik, za najlepše cvetje v kraju Vaici Roban, za potetene -filcane izdelke Marta Orešnik, Franci Roban pa je nagrado prejel kot predstavnik lovcev. Okrogle obletnice, ki sojo pretekli konec tedna obeležili solčavski turistični delavci, vsekakor ne bi bilo brez »matere« prireditve Julijane Klemenšek, ki je sedem let uspešno »vlekla voz« tudi vseh ostalih turističnih dejavnosti v Solčavi, kottudi »očeta« prireditve Edvarda Ikovica. Slednji ni samo »krivec« za prve Dneve turizma na Solčavskem, temveč je s Je še kaj lepšega kot zaključiti teden z nedeljskim klepetom s prijatelji, z njimi kakšno zapeti ali pa se ob prijetnih melodijah zavrteti? Prav to so storili solčavski turistični delavci zadnjo julijsko nedeljo in v okviru 15. Dnevov turizma na Solčavskem v svoj domači kraj povabili prijatelje kulturnike iz različnih krajev Slovenije. Ti so s prijetnim programom zabavali obiskovalce tertako dokazali, da prijateljstvo ne pozna ne krajevnih in ne časovnih meja. Solčave in skupine ljudskih pevk Taščice, ki delujejo pod okriljem Turistično-kulturnega društva Glo-boče-Dedni Vrh v občini Vojnik. Kakšni so bili plesi v naši dolini in na Koroškem v preteklosti, so pokazali plesalci folklornih skupin Kulturnega društva Rečica ob Savinji in Slovenskega prosvetnega društva Zarja iz Železne Kaple. Prijetne melodije sta iz citer izvabljala Karli Gradišnik in Klemen Matk, da pa niso od muh, so pokazali tudi instrumentalisti: dekliški trio Kanape pod vodstvom Jožeta Žlavsa, ki je v Julijana Klemenšek je sedem let predsedovala Turističnemu društvu Solčava, zahvalno listino pa ji je izročil njen naslednik na omenjeni funkciji Franci Plesnik (v sredini) svojim prizadevnim delom vrsto let »oral ledino« na Daje bilo vse skupaj lepo povezano v celoto, je poskrbel Franci Podbrežnikssvojimi hudomušnimi dovtipi in šalami na svoj ter na račun domačinov s Solčavskega. Slovenska pesem, tako narodna kot ponarodela, je odmevala iz grl ljudskih pevk iz Citrar Karli Gradišnik je dobrodošel glasbeni gost na vseh prireditvah Solčavi doživel krstni nastop, ljudski godci z Gneča in Joškova banda iz Vojnika. V nedeljskem dopoldnevu so izžrebali nagrade razstavljavcem na vsakoletnih razstavah. Za ročna delaje nagrado prejela Nežka Robnik, za jedi Ivan- organizacijskem področju. Oba sta za svoje večletno delo prejela zahvalo iz rok predsednika Turističnega društva Solčava Francija Plesnika. Tekst in fotografije: Marija Sukalo 15. DNEVI TURIZMA NA SOLČAVSKEM »Solčavske obsesti« in še kaj Vas zanima, kakšne so »solčavske obsesti«? Znani bukovnik Robanov Joža je zapisal, da je to »veliko dela za prazen nič«. A tisti, ki so nedeljsko popoldne preživeli v Solčavi, vedo, da so tako organizatorji. 15. Dnevov turizma poimenovali šaljive igre, v katerih so se pomerile mešane trojice iz Železne Kaple, Ljubnega, Luč in seveda iz domačega kraja. S tem »veliko dela ni bilo za prazen nič«, temveč za zabavo številnih obiskovalcev ter turistov, ki se v teh dneh mudijo na Solčavskem. »A trofiš zvone«? »Ograd bo treba nar'dit«je bila igra, v kateri so se v hitrosti in seveda spretnosti merili v postavljanju ograde za ovce. »A trofiš zvone« je biia preizkušnja v natančnosti, kjer so svoje strelske sposobnosti igralci preizkušali s fračo. Z metanjem precej težkega kamna so merili moč in vzdržljivost. Spretnost igralcev je dokazovala hoja na hoduljah ali »števcih«, kot jih imenujejo domačini. Tu so malo pomoči lahko igralci nudili le svojim soigralkam. Kako močni in vodljivi so tekmovalci, je pokazalo nošenje sena za ovce. Pri tem je igralec imel zavezane oči, pot do sena pa gaje vodila vslalomskem vijuganju med količi. Vendar ni bilo vse tako enostavno, saj je v košu imel dodatno obtežitev - sotekmovalko, ki gaje pri hoji usmerjala. Tudi poznavanje kmečkih opravil pri spravilu sena je sodelujočim prišlo prav, saj so morali v najkrajšem možnem času spraviti seno na »gare« in stem pokazati, kako hitri bi bili pri tovrstnem delu, če bijim grozila ploha. Nastopajoči so naštete naloge bolj ali manj uspešno opravili in pri tem nabirali točke. Na koncu so jih največ zbrali Ljubenci in zasedli prvo mesto, za njimi pa so se uvrstile ekipe iz Luč, Železne Kaple in Solčave. Gostitelji so bili torej zares velikodušni. Šaljive igre pa niso bile edino razvedrilo preteklega vikenda. V soboto so Solčavsko obiskali »oldta- Tekmovalci so se najprej pomerili v postavljanju ograje za ovce jmerji« in pastirji z Velike planine. V ateljeju Rinka so obiskovalcem ponujali različne okrasne predmete. Za smeh in razvedrilo je poskrbel kviz Človek človeku -Solčavan. Udeleženci kviza so se pomerili v poznavanju domačega kraja na duhovit način. V gostišču Firštv Logarski dolini sta bili na ogled razstavi Potočka zijalka in Zdravje bolnikov - Ljudsko zdravilstvo vZgomji Savinjski dolini, v Okrepčevalnico slap Rinka je vabila zbirka iz očetovega podstrešja, kjer je Edvard Ikovic zbral stare »olearske« pripomočke, ki so bili nekoč nepogrešljivi pri vsakdanjem delu vgozdu. Kmečko orodje iz preteklosti je bilo moč videti na Turistični kmetiji Klemenšek. O življenju Solčavanov nekoč je pričala stara Hribrs-ka domačija in kurjenje oglarske kope v Logarski dolini. Tisti, ki prisegajo na rekreacijo, so si lahko ogledali tudi številne športne prireditve. Tekst in fotografije: Marija Šukalo V Solčavi hodulje niso hodulje ampak števci LJUBNO OB SAVINJI Zaigraj frajtonar'ca Primoža Zvira Med množico raznovrstnih prireditev v okviru letošnjega tradicionalnega Flosarskega bala je bil tudi sobotni koncert v organizaciji harmonikarja Primoža Zvira z zgovornim naslovom Zaigraj frajtonar'ca. Mladi glasbenikje pravi virtuoz na tem instrumentu, dobitnik številnih najvišjih priznanj na tekmovanjih z diatonično harmoniko, med drugim je leta 2005 dosegel 4. mesto na svetovnem prvenstvu harmonikarjev v kategoriji nad 18 let. Sedajtudi učitelj tega priljubljenega instrumenta je po lanskoletnem prvem koncertu njegovih varovancev v ljubenskem kulturnem domu letos le-tega pripravil kar v ogromnem šotoru na prireditvenem prostoru v Vrbju na Ljubnem. Številni Zvirovi učenci, ki so nastopili v pravem harmonikarskem orkestru, od komaj nekajletnih kratkohlačnikov in deklic do priletnih možakarjev, so v sobotnem večeru pokazali, kaj so se naučili pri svojem vzorniku. Večer so s svojimi nastopi popestrili Irena Vrčkovnik s svojimi mladimi glasbenimi talenti, pevka Maja Oderlap, folklorna skupina iz Rečice ob Savinji in moderator Franci Podbrežnik. Da je bil večer res popolnoma v stilu naslova, je poskrbel Zvirov učitelj Robert Goter - absolutni svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko iz leta 1999 - s svojim nastopom. Za dobro voljo obiskovalcev po konča- nem koncertu sta poskrbeli glasbeni skupini Happy Band in Die Jaun-taler. Slednja prihaja iz Avstrije, pri njej pa nastopa tudi Primož Zvir. Franjo Atelšek Spretni kljub letom Medtem ko so nekateri glasno zatrjevali, da je obdobje slovenskih pop skupin že zdavnaj mimo, so v oddaji Superzvez-da izglasovali četverico, v katero seje dobesedno čez noč zaljubilo več tisoč gledalcev Melodij morja in sonca. Jasmina, Zoran, Natalija in Jani, združeni pod imenom Pijamas, predstavljajo svojo novo in obenem tudi prvo poletno uspešnico Pijama parly. Gre za izjemno pozitivno, neobremenjeno in seksi skladbo, kije dobila svojo video podobo, saj so Pijamas posneli za single tudi videospot, ki je prava paša za oči. Čeprav je Pijamas prvo mesto Melodij morja in sonca ušlo le za las, bo njihov Pijama party poleg stropa zrušil tudi kakšno prvo mesto glasbenih lestvic. Alenka Gasilske veteranke in veterani so se 28. julija srečali v Mozirju na že šestnajstem tradicionalnem tekmovanju, ki ga PGD Mozirje organizira v spomin na pokojnega člana Viktorja Lukšeta. Udeleženci in udeleženke tekmovanja so dokazali, da kljub svojim letom še niso za odpis. Nastopilo je pet ženskih in devet moških veteranskih desetin iz vse Slovenije. Med sabo so se pomerile v vaji s hidrantom in v raznoterosti. Kljub vročini sotekmovalci pokazali veliko spretnosti, po nastopu pa je vsem po vrsti prijala senca šotora, kije bil vta namen postavljen ob šolskem igrišču, na katerem je srečanje potekalo. Pri veteranih so drugič zapored zmagali gasilci iz Polja, pri veterankah pa so slavile gasilke iz Gaberk. Po uradnem delu je sledilo družabno srečanje, kije prav tako namen vsakoletne prireditve v Mozirju. Manjkal ni niti večerni dež, ki organizatorje spremlja že več let zapored. Benjamin Kanjir pokazale zavidljiv nivo gasilskega znanja Žana je pripravila novo glasbeno poslastico. Skladba Amor je že prišla na vse radijske postaje po Sloveniji. Popeljala vas bo na vroče plaže inje pravšnja za poletne romance, ki se bodo morda nadaljevale vjesen ali pa doživele svoj konec s prvimi kapljami dežja. Žana predstavlja skladbo v ritmu salse, ki seji enostavno ne boste mogli upreti, saj vas bodo že ob prvih faktih zasrbeli prsti na nogah. Amor je nastal v sodelovanju Pipija iz skupine Karma, kije poskrbel za glasbo in aranžma, ter Amona in Žane, ki sta spesnila besedilo. MEMORIAL VIKTORJA LUKŠETA V MOZIRJU Piše: Aleksander Videčnik Po prvi svetovni vojni je takratna država SHS sprejela številne ruske begunce. Med njimi je bilo kar dosti častnikov, ki so našli zaposlitev v armadi, bilo je pa tudi mnogo preprostih ljudi, ki so v času ruske revolucije služili carju in so potem bežali pred nasiljem boljševičkih enot. V Solčavi je bila tedaj tako imenovana finančna straža, saj je bilo to obmejno območje. Tako so se v tej enoti znašli kartrije ruski begunci, med njimi tudi Nikolaj Zemljakov, rojen 9. maja 1899 v Novočerkovsku (Donecki bazen), umri pa je v Solčavi 22. maja 1979. Domačini opisujejo Nikolaja kot človeka drobne postave, ki seje vedno dostojno oblačil, rad je pil žganje (ruska navada), trudil seje, da bi se naučil slovenščine, bil je jezikav in strašno rad je preklinjal. Baje je bila njegova najljubša zbadljivka »prašeč«. Nenehno je iskal nevesto, ki pa je ni dočakal. Ljudje so radi prisluhnili njegovemu pripovedovanju, kako je preko Turčije zbežal iz Rusije in potem v Državo SHS. Ponosen je bil na to, daje do zadnjega služil v kozaški enoti, kije bila zvesta carju Rusije. O Nikolaju seje nabralo kar precej zgodb, vendar ga nikoli nihče od domačinov ni žalil, saj je bil znan kot dober človek. Nikolaj se je zelo navezal na domačine, najbolj pa na kmeta Ložekarja. Njemuje povsem zaupal in je v njem videl tudi prijatelja. Kot je sam zatrjeval, je z osemnajstimi leti postal donski kozak. Boril seje proti Rdeči armadi in koje carju zvesta vojska izgubila vojno, je veliko borcev »bele« armade zbežalo iz Rusije. Na dolgem pohodu v neznano je, kotje pripovedoval Nikolaj, mnogo beguncev izgubilo življenje. Pripovedoval je tudi, da se v vrstah finančnih stražnikov na meji ni dobro počutil, saj seje naveličal nositi orožje. SVOJSTVEN POZDRAV Nikolaj besede »prašeč« ni imel za žaljivko in tako so to razumeli tudi domačini. Nekoč je sedel vzadružni gostilni in malical. Pa pristopi domačin in ga pozdravi: »Bog žegnaj, Nikolaj!« Nikolaj pa: »Bog lonaj, prašeč!« Vešč le ruskega jezika se očitno ni zavedal, da domačinom beseda »prašeč« pomeni slej ko prej žaljivko. Toda Solča-vani mu takega izražanja niso šteli v zlo. NAKUP HLAČ V MOZIRJU Nekaj časa seje nameraval podati v Mozirje, da bi kupil nove hlače. Končno je Ložekar, kije Kozak d takrat že imel avto (tička), našel čas, daje peljal Nikolaja v Mozirje. Zraven je potoval tudi Gradišnik. Spotoma so se ustavili v kateri od gostiln in se malo okrepčali. Naposled so le prispeli v Mozirje, ki je bilo tedaj sedež skupne občine. Vtrgovini se je za hlače pogajal Nikolaj takole: »Gospa, imate količkaj hlači?« Prodajalka je pokazala nekaj moških hlač, pa niso ustrezale. Končno seje Nikolaj odločil za ene, ki jih je moral navleči nase v kabini. Tu seje prvič zataknilo! Koje kupec slekel svoje hlače, je iz njih popadalo na tla marsikaj, saj je imel polne žepe vsega mogočega. To je Nikolaja strašno razkačilo, da je glasno preklinjal in robantil. Prodajalkaje obupano strmela v kabino, Gradišnik in Ložekar pa sta se muzala in pojasnila preplašeni ženski, da pač tako Rusi kupujejo hlače. Tretje, ki sta jih izbrala Ložekar in Gradišnik, so bile Nikolaju všeč in je prodajalki rekel: »Toti šota pravi hlači.« Izražal seje pač tako, kotje znal. Koje prodajalka hlače zavila inje Nikolaj zahteval račun, seje v drugo zapletlo. Nikolaj ni imel toliko denarja, kotje znašal račun, saj so okrepčila na dolgi poti iz Solčave tudi nekaj stala. Prodajalkaje menila, da bo kateri od obeh gospodov, ki sta Nikolaja spremljala, posodil denar. Toda Ložekar je bil za šalo. Dejal je, da tega gospoda -in pokazal ob tem na Nikolaja, sploh ne pozna. Nikolaj je kar prebledel od jeze in izjavil: »Hudič, Ložekar, si tako pijan, da me ne poznaš?« Prodajalki pa je rekel: »Jaz nisem vedel, da ste kurbe tako odrte, tako drage, nekaj smo res zapili, vzel sem s seboj 15.000 dinarjev, zdaj pa ni dosti.« Tako nekako seje Nikolaj prodajalki opravičil, ker ni imel dovolj denarja. Končno seje Ložekar Nikolaja usmilil in primaknil manjkajoči denar. Solčavi OŽENIL BI SE RAD Nikolaj je nenehno iskal primerno nevesto, zelo rad bi se namreč oženil. Ložekar mu je ob tem zvesto stal ob strani z nasveti. Toda Nikolaj ni imel sreče; ali on ni maral za »možno« nevesto, ali pa ona ne za njega. Kot star kozak bi pačzaslužil kaj posebnega... Vedno znova je dal vedeti, da so kozaki posebno ponosni ljudje, in vedno znova so ga spomini popeljali flavtiste kozaške kraje na Donu. Poroka je tam bila nekaj posebnega, je rad pripovedoval Nikolaj. Celotna družina je poskrbela za mlada zakonca. Tako je v njem prevladovala tradicija pred dejansko željo. Ko je bil v »zrelih« letih, gaje Ložekar pobaral: »No, Nikolaj, kaj pa nevesta?« Odgovorje bil: »Zdaj me čaka le še »bela« nevesta.« SREČA V FIČKU Za Nikolaja je bilo pravo doživetje vožnja v Ložekarjevem tičku. Izjavil je, da pomeni to zanj največjo srečo. V njem seje vedel, kot da sedi v imenitnem vozilu. Posebno se je trudil, da je tako držo pokazal raznim zijalom. Ložekar gaje kar rad imel ob sebi, ko seje kam peljal. Nekoč, ko sta se vozila proti Lučam, sta srečala avtobus. Ložekar se je toliko umaknil, da je veliko vozilo speljalo mimo. Nikolaj te vljudnosti ni razumel in je nahrulil Ložekarja: »Rukni ga, Ložekar, saj seti motovili med kolesi!« Zanj je bil tičko vozilo najvišjega razreda, avtobus pa le nujno zlo. Ložekarše danes rad pripoveduje o doživljajih z Nikolajem. Nikoli ni žaljiv do njegovega spomina, vedno pa ostaja zelo zanimiv pripovednik. Prav on je poskrbel, da smo o Nikolaju zapisali nekaj dogodivščin. jščemo stare fotografije Solčava Razglednica Solčave okoli 1903. Izvirnik slike hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. Kako uspešno hujšati in zadržati novo težo? MARIJA JURAK TROGAR svetovalka za prehrano NORMALNO ALI PRIMERNO Vse več Slovenčevima povečano telesno težo, lahko dan na dan slišimo, beremo, vidimo, občutimo. Razlogi za obravnavo teme so praktični, estetski, zdravstveni, ekonomski, fizični in psihični. Se kdaj vprašamo, kako je mogoče, da toliko ljudi hujša, a je vseeno toliko debelih? Zamislila sem se, ko mi je pred časom neka oseba rekla, daje v življenju shujšala že 250 kg. Problem je torej sledeč: Kako obdržati z muko pridobljeno najnižjo težo, potem ko pričnemo spet »normalno« jesti. Se strinjate, daje »normalno« relativno? Za dva človeka normalno ne more biti enako. Tudi zdravljeni alkoholiki ne pričnejo po zdravljenju »normalno« piti. Po moje bi pomenilo normalno jesti tako, da bi se dobro počutili, bili zdravi in ne pretežki. Zato nejejmo »normalno« ampak lastnemu telesu primerno. Primerno mora imeti za posledico dobro počutje in indeks telesne mase od 18 do 25. KONKRETNO NA PRIMERU Stari ste 40 let, ITM imate 29 (npr. višina 1,70 m in teža 85 kg ali višina 1,80 m in teža 95 kg). Konfekcija vam ne ustreza, malo vas daje sapa, malo preveč se potite, izvidi na zdravniškem pregledu so brez posebnosti. Res imate srečo. Vseeno bi bilo dobro, da nekaj ukrenete, doklerje čas. Ne hujšajte zaradi drugih, zaradi poletja, pač pa zase. Dajte si možnost občutiti primerno težo na lastni koži in skušajte jo zadržati najprej toliko časa, da boste lahko opredelili vse pozitivne učinke novega telesa. Razmislite o njih in naj postanejo del vašega vsakdana. JEJTE ENOSTAVNO Ne bomo delali reklame za nobeno dieto, saj smo se že naučili, daje dieta zdrav način življenja. Jedli boste le trikrat na dan. Tako kot Francozinje, ki slovijo kot najbolj vitke in zdrave Evropejke. Slovenci nismo razumeli pomena 5 malih obrokov na dan, zato smo se začeli rediti. Mali obrok je en sam navadni jogurt ali eno samo srednje veliko jabolko. Za zajtrk in večerjo jejte sadje, 15 do 25 dag za en obrok. Za kosilo jejte enostavno kosilo. Vedno ga pripravite maksimalno v eni uri. Juha ni potrebna, lahko je preprosta zelenjavna. Polnovredne testenine, nebrušen riž, prosena, ajdova ali ovsena kaša, v sopari kuhana ali na hitro na žlici olja ali masla popražena raznovrstna zelenjava, na trakove narezan košček mesa dušen na čebuli, česnu in začinjen z vašimi najljubšimi začimbami, sveža pravkar pripravljena solata. Namesto mesa lahko uporabite kakšno jajce, malo sira, stročnice. Glavno jed nadevajte na krožnik le enkrat in upoštevajte, da imajo nekateri krožniki rob. Dnevno spijte 2 do 3 litre vode. Uspeh ne more izostati, tudi če boste tem trem obrokom dodali še omenjena mala obroka. Izbirajte raznovrstno sadje, zelenjavo in solate. V hladilniku imejte le to, kar potrebujete, sadje in zelenjavo pridelajte ali kupujte sveže le za dva do tri dni v naprej. Uživajte vitamin-sko-mineralno prehransko dopolnilo, kajti na začetku hujšanja je vaše telo pod velikim stresom in hormoni potrebujejo več vitaminov in mineralov, kotjih lahko pojeste glede na obseg obrokov namenjen izgubljanju teže. Tako se vam ne bo strgalo po enem mesecu in bo vaša dieta res postala vaš življenjski stil. Pozabite na tradicijo, dolgotrajno kuhanje, pečenje, cvrenje, sladkor, krompir, kruh, suhomesnate izdelke. Tradicionalne dobrote za vas niso bile normalna hrana, kajti z njimi ste si pridobili nenormalno telesno težo. FIZIČNA AKTIVNOST Novemu načinu prehrane dodajte gibanje: fizično delo, hitro hojo, plavanje, kolesarjenje in branje pozitivne literature zaradi obvladovanja psihičnih obremenitev. Poiščite si spodbudno družbo: moža, ženo, prijateljico, sorodnika, skratka nekoga s podobnimi cilji. Osvojen življenjski stil vam bo prinesel novo kvaliteto življenja, zato ga ne opustite. V nekaj mesecih ga izoblikujte tako, da vam bo psihofizično koristen in zato tudi vtrajno veselje. DRUŽINSKI CENTER MIR MARIBOR Kako najti izhod iz stiske Vživljenjuse ljudje soočamo z najrazličnejšimi notranjimi stiskami, v katerih je še kako dobrodošla vsaj sočutna beseda bližnjega, če že ne pomoč strokovno usposobljene osebe. V tovrstne stiske nas lahko pripeljejo težave s komunikacijo znotraj družine, partnerskega odnosa in v širšem okolju, čustvene, telesne in spolne zlorabe, razne oblike odvisnosti, psihične težave, motnje v razvoju otrok, priprave na življenjske izzive ali pa različne tragedije, kot so smrt sozakonca, otroka, staršev, izguba službe, ločitev itd. V centru Maribora, na Strossmay-erjevi ulici, od lanske jeseni deluje Družinski center Mir, kjer specialisti zakonske in družinske terapije prisluhnejo vsakomur, ki se znajde v stiski, nato pa posameznika tudi spremljajo na poti do rešitve problema. Dejavnost centra Mir podpirata tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Mestna občina Maribor, strokovno pa sodelujejo z večino centrov za socialno delo v regiji. Osnovna dejavnost Družinskega centra Mirje strokovna terapevtska pomoč posameznikom, zakonskim parom in družinam, ki se znajdejo v stiski. Terapija poteka po relacijsko družinskem modelu, katerega utemeljitelj je dr. p. Christian Gostečnik. Vzporedno s terapijo pa nudijo še več svetovalnih storitev. Zakonskim parom, ki želijo nekaj časa nameniti odnosu in rasti ter druženju z drugimi, je namenjena zakonska skupina, ki se srečuje vsak drugi in četrti četrtek v mesecu od 19. do 20.30 ure v prostorih Družinskega centra Mir. Vsi, ki se po razvezi zakonske oziroma partnerske zveze soočajo z občutki razočaranja in bolečine ter z ponovnim iskanjem ravnovesja so vabljeni v skupino za samopomoč razvezanim, ki se srečuje vsak prvi in tretji torek v mesecu od 18. do 19.30 ure. Za dekleta in fante, ki doživljajo osamljenost in hrepenijo po odnosu ter se hkrati sprašujejo, zakaj še niso srečali pravega partnerja, s katerim bi skupaj gradili življenje, je formirana skupina za samske, ki se srečuje vsak drugi in četrti torek v mesecu od 18. do 19.30 ure. Staršem, ki se ob odraščajočih otrocih ne znajdejo najbolje, nudijo šolo za starše, ki bo v novem šolskem letu potekala v štirih izvedbah. Posamezna izvedba zajema štiri srečanja po dve uri - prvi in tretji torek v mesecu od 19. do 21. ure. Vsa srečanja potekajo na sedežu Družinskega centra Mir, program pa izvajajo tudi »na terenu« na povabilo in v organizaciji najrazličnejših organizacij. Po besedah s. Veronike Verbič, specialistke zakonske in družinske terapije, lahko iz navedenega sklopa svetovanj izvedejo tudi samo posamezna predavanja. Več informacij o dejavnosti centra Mirje objavljenih na spletni strani http://www.rkc.si/dcm/. KF IVICA OREŠNIK, univ. dipl. inž. agronomije Kumina je dvoletna rastlina. V letu setve razvije rozeto s pernato deljenimi listi, v naslednjem pa cvetno steblo z listi. Konec maja ali v začetku junija razvije drobne belorožnate cvetove, združene v kobul. Plodovi zorijo konec junija. Samoniklo raste na travniku, uspešno pa jo lahko gojimo iz semena ali z vzgojenimi sadikami tudi na vrtovih in njivah. Včasih so verovali, daje kumina zaradi svojega aromatičnega vonja neprijetna duhovom in da ljudi ter živali varuje pred čarovnijami in uroki. Krepila naj bi tudi ljubezensko zvestobo. Kumina (Carum carvi) krepi ljubezensko zvestobo UPORABA KOT ZDRAVILO Droga in eterično olje ima spaz-molitične in karminativne lastnostih. Pripravki (infuzi) se uporabljajo pri motnjah počutja, kot so občutek polnosti, napenjanje, lažje krčenje v želodcu in črevesju; pri težavah srca, ki so posledica živčnosti, pri zastajanju vode in prebavnih motnjah pri dojenčkih. Preprečuje razvoj in nastajanje žolčnih kamnov, pospešuje mlečnost pri doječih materah, osvežuje dah, kot čaj blaži menstrualne bolečine. Kumina je glavna sestavina vseh čajnih mešanicah proti napenjan- ju in jo pogosto dodajajo tudi želodčnim čajem. Če je eterično olje kumine naneseno v razredčeno obliki na trebuh, deluje kot sredstvo proti napenjanju. Koncentrirano olje, naneseno zunanje, pa povzroča lokalno hiperemijo in se lahko uporablja za lajšanje revmatičnih težav. UPORABA V KUHINJI Zaradi izrazitega okusa slabo prenaša družbo drugih začimb, zelo dobro pa se kombinira s čebulo, česnom in poprom. Z zrelimi semeni začinjamojuhe (npr. prežganko), golaž, kislo zelje, raguje, meso (svinjino, ovčetino, domačo kunčevino, konjsko meso, gosi, race, divjačino), različne mesne klobase, kruh (posebno ržen) in slano pecivo, marinade, zelenjavo (krompir, zelje, korenovke), gobe, solate (zeljnato solato, rdečo peso), kolače, sire, skuto (liptovski sir)... Z drobno sesekljanimi mladimi kuminovimi lističi odišavljamozlasti juhe in solate, pa tudi vse druge jedi, ki jim dodajamo peteršilj. Kuminov korenje pikanten dodatek za pomladanske juhe. Eterično olje se uporablja pri izdelavi likerjev, žganja, bonbonov in pri nekaterih vrstah peciva. UPORABA V ŽIVILSKI INDUSTRIJI Jedišavna komponenta v zobnih kremah in ustnih vodah, kozmetičnih izdelkih in parfumih. KUMINOVO SLANO PECIVO Potrebujemo; listnato testo, jajce, sol, kumino. Izdelava: Listnato testo razvaljamo na debelino 3 mm. Površino premažemo z osoljenim žvrkljanim jajcem in posujemo s kumino. Iztesta izrežemo različne oblike in jih razporedimo na pomaščenem pekaču. Pečemo pri 180°C okoli 20 minut. Ponudimo kot prigrizek. NEOBIČAJNA GOBARSKA SEZONA 2007 Prelisičimo lisičke Lisičk ne moremo zamenjati z nobeno strupeno gobo. Lepo dišijo, lepo se na zelenem mahu smejijo. In prav bi bilo, če bi mlade pustili, da zrastejo in da s tem tvegamo, da bo katera le oddala trose po naravni poti in tako zagotovila svoj obstoj. In še epilog. Ko sem pred zadnjo vročino videl soseda, kako je praznil prtljažnik, sem tudi sam poizkusil prelisičiti lisičke. Torej, moral sem jih najti, fotografirati in nato... No, saj vidite, pred pričo stehtati. Dve kili in ven iz gozda! Pa se nisem šel postavljat k sosedom, povabil sem prijatelje in skupaj smo spet našli vse lanske jurčkove »place« in prisegali na letošnjo zgodnjo gobarsko sezono. Oziranje v nebo, češ, se bo pa menda ja še kaj ulilo, je bilo bolj Sizifovo delo. Vremenoslovci napovedujejo, da bo v začetku avgusta spet suho in vroče. Jože Miklavc Je že tako, da je življenje en sam lov. Lov za hrano, lov za partnerjem, lov za denarjem, lov za lovorikami, srečolov in še kaj bi se našlo. »Gobolov« je za veliko večino ljubiteljev narave (na srečo) še vedno »srečolov« posebne vrste, za vzorčno število ljudi pa je nabiranje gob nekakšen fetiš, za nekatere tudi sezonski način preživetja. Kaj pravite, dva kilograma po osebi na dan? Kaj je že to? Kot bi kadilcu zagrozil: nehaj ali umri. No, zaradi gob pri nas umre neznatno število ljudi. Vse bolj smo »gobopisme- Vsako leto, ko »udari« sezona gob, se tudi medijsko bolj poglobimo v svet gliv, v »mykosfero«. Ja, gobe so tema, ki postane hittakoj, ko prinese sosed dve polni košari jurčkov in jih ponosno razkazuje okoli... »Ta pa ima nos, ta pa je lisjak!« Letošnja gobarska letina je za zdaj precej nepredvidljiva. Ko useka suša, je z gobami v nekaj dneh konec. Ko blagodejni dež namoči naravo, kojetoplo in koje luna ravno v pravem položaju (mlaj, polna luna), je seveda spet vse drugače. Medtem ko so se mnogi že zapisali turizmu, se drugim šibijo polne zamrzovalne skrinje jurčkov in lisičk. Na ostale vrste bodo morali še malce počakati tudi največji »gobci«, pardon, gobarji. Kdor je pravočasno Takole čez palec jih je ravno dve kili! Lisičk namreč. (foto: Marija Miklavc) zavohal zgodnje julijske zaplate ni«. In če nabiramo le lisičke, ni bo-lisičk, seje lahko oskrbel za vso se- jazni, da bi razen občutka, da smo zono. pojedli kamen, končali pod rušo. GALERIJA ŠIEKL GORNJI GRAD Zdravko Dolinšek, slikar sončnega jutra Pretekli petek so v gornjegrajski galeriji Štekl odprli razstavo slik Zdravka Dolinška iz Trbovelj. Slikar, ki je po poklicu zlatar in graver, se je na razstavi predstavil z likovnimi deli, v katerih prevladuje tematika krajine in tihožitja v tehniki olje na platnu. Poklic zlatarja zahteva veliko likovne občutljivosti in estetske kreativnosti. »Zdravko Dolinšek svojo zlatarsko in oblikovno izkušnjo prinaša v slikarstvo in jo tudi v največji meri izkoristi za prepričljivo slikarsko pripoved,« je v svoji oceni, ki jo je zbranim prebrala Vika Venišnik, zapisal akademski slikar Lojze Adamlje. Prepričanje, da bodo ta in njegova naslednja dela dokazala, da od slikarja lahko še veliko pričakujemo in da je njegova likovna prisotnost že v tem trenutku nesporno velika dobrobit in radost za vse tiste, ki cenijo pravo slikarsko pripoved, brez iskanja enoplastnih vzorov in ponavljanja že videnega v slikarstvu prejšnjih dob. Zdravko Dolinšek se predstavlja na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah doma in vtujini, za karje prejel številna priznanja in nagrade. Slika pove več kottisoč besed. Kljub temu, da slikar svoje vtise in mišljenje lažje odraža s slikanjem kakor z besedo, je na razstavi na kratko predstavil zbrana dela. Navdihujejo ga predvsem motivi tihožitja, kulturne dediščine in narave širom Slovenije in izven meja. Mojstrsko poslikano platno opazovalca napolni inje že samo po sebi izkustvo sreče. Slikarja sta pozdravila predsednik Kulturnega društva Gornji Grad Rudi Stakne in župan Stanko Ogradi, kije Dolinšku zaželel obilo osebnega zadovoljstva in navdiha pri nadaljnjem ustvarjanju. Program so glasbeno popestrile Petra Krajnc na klavinovi ter sestri Petra in Polona Lamprečnik, ki sta ob spremljavi citer in kitare ubrano zapeli. Irena Drobež Slikar Zdravko Dolinšek v družbi vodje gornjegrajske galerije Vike Venišnik »Bili smo kot pisana mavrica!« ORATORIJ V LOGARSKI DOLINI Prvi teden vjuliju seje v lepem okolju Logarske doline zbralo okoli sedemdeset otrok na oratoriju v organizaciji tamkajšnjih redovnic - sester Kristusa odrešenika. Večina otrok je bila iz Solčave in Luč, številni pa so prišli tudi od drugod. Tako so gostili otroke iz Vipave, Voklega na Gorenjskem in Tuhinjske doline. Nekateri od teh so našli gostoljubje pri tukajšnjih otrocih, ti pa jim bodo obisk vrnili, saj je takšna izmenjava dobrodošla popestritev počitniških dni. Otrokom so se sredi tedna pridružili tudi starši, za katere so bile organizirane duhovne vaje, za vse skupaj pa slovesna maša v kapelici ob zaključku oratorija. V tem tednu so mladi udeleženci spoznavali življenje koliščarjev na Ljubljanskem barju in na to temo v delavnicah izdelali razne predmete, ki so jih potem razstavili. »Ne samo mladost, tudi izkušnje nekaj štejejo. Vsi skupaj smo bili kot ena sama pisana mavrica,« je povedala ena od animatork Ana Remic. Marija Lebar KATOLIŠKO ŠPORTNO DRUŠTVO MOZIRJE Pohod na Mozirsko planino Konec marca je bilo v Mozirju z namenom oživljanja tradicije in gojenja zdravega duha v zdravem telesu ustanovljeno društvo mozirskih orlov. Med številne aktivnosti, ki so si jih člani zapisali v program dela, je sodil tudi pohod na Mozirsko planino, ki so ga izvedli minulo nedeljo. Kljub dopustniškemu času in višku turistične sezone seje tega dne pri spodnji gondolski postaji v Žekovcu zbralo več članov društva. Podali so se na dobri dve uri dolgo pot, kijih je vodila mimo številnih kmetij, kapelic, skozi gozdove in preko travnikov. Povsod je bilo moč opazovati lepote narave, pohodniki so se tu in tam ustavili, zajeli sapo, spili požirek okrepčilne pijače in se podali naprej. Najtežji in najstrmejši del jih je vodil mimo Kebrove domačije do Planice. Zadovoljstvo ob prihodu do Mozirske koče je bilo veliko, saj je vsakdo vedel, daje v pot vložil vse svoje moči. Slednje je bilo moč obnoviti že pri svetem bogoslužju, na katerem se jim je ob kapelici Jezusa dobrega pastirja pridružilo veliko planincev od blizu in daleč. Okoli 70 otrok se je družilo v lepem okolju Logarske doline (foto: Zvone Štrukelj) Benjamin Kanjir NOVA ŠTIFTA Ogenj pustošil v vročem popoldnevu Z ognjem in vetrom se je dobre dve uri spopadalo 92 gasilcev iz devetih zgornjesavinjskih društev »Z možem sva po kosilu pila kavo, ko seje mimo okna pokadil dim. Ogenj je v trenutku zajel vse naokoli. Na srečo nisem paničarka, ohranila sem prisebnost in pomislila, da je potrebno najprej poskrbeti za ljudi. Tašča je počivala v spodnjem stanovanju in pomisliti ne smem, kaj bi se zgodilo, če bi bilo podstrešno okno brez izolacije in bi imel ogenj prosto pot po hiši,« je dan po požaru, v katerem je zgorelo poslopje, drvarnica in del hiše, pripovedovala Nežka Enei, ki je potem, ko je spravila mamo na varno in skupaj z možem Jožetom odstranila iz hiše plinsko jeklenko, stekla nazaj v stanovanje in začela reševati najnujnejše stvari. Za kaj več ni bilo časa. Rdeči petelin ne izbira. Tokrat je zagorelo na domačiji dolgoletnega poveljnika prostovoljnih gasilcev iz Nove Štifte. Jože Enei tudi v tem mandatu opravlja to odgovorno nalogo. Velikokrat je vodil akcije in usmerjal delo gasilcev in tudi tokrat se samo zaradi njegove preudarne prisebnosti ni zgodila še večja katastrofa. V gorečem gospodarskem poslopju so imeli Encijevi več kmet- ijskih strojev in dva avtomobila. Na srečo so oba uspeli rešiti. Pri tem in nadaljnjem reševanju premoženja in živali je gospodarjev petinosem-desetletni oče Jože očitno vdihnil preveč dima, zato so ga morali urgentno odpeljati v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na enodnevnem opazovanju. Kriminalisti so si še isti večer ogledali posledice požara, vendar o vzrokih požara ne poročajo. Po Gasilci so se srčno borili z ognjem in vetrom ter pri tem ogrožali tudi svoje zdravje Po prvih ocenah je požar povzročil za okoli 40 tisoč evrov škode prvih ugotovitvah je škode za okoli 40 tisoč evrov. Celotna družina Encijevih optimistično zre v prihodnost in po hitrem odzivu krajanov in lokalne skupnosti sodeč prizadeti ne bodo ostali sami. V Novi Štifti so ustanovili odbor, ki bo koordiniral obnovo pogorele domačije. Ni besed, s katerimi bi izrazili hvaležnost do vseh in vsakogar posebej, kije priskočil na pomoč, ganjena govori gospodarjeva žena. Mož Jože nima časa°za razgovor, dan po ognjeni ujmi pri Encijevih ni več sledu o požaru, tako krepko so ljudje poprijeli za delo. Z ognjem in vetrom seje dobre dve uri spopadalo 92 gasilcev iz devetih zgornjesavinjskih društev. Vodja intervencije Toni Bezovšek ml. je zadovoljen, da so preprečili, da se ogenj ni razširil na celotno hišo in zajel še večje gozdne površine. Gospodarskemu poslopju in drvarnici ni bilo rešitve. Če je bilo delo gasilcev v preteklosti kdaj izpostavljeno objektivni kritiki, je potrebno tokrat o njihovi prizadevnosti govoriti z vsem dolžnim spoštovanjem. Na težko dostopnem terenu so garali dobesedno do zadnjega atoma moči. Kot bi tudi na ta način želeli svojemu gasilskemu tovarišu povrniti delček tistega, kar je kot gasilec sam drugim dobrega storil. Več kottoliko v danih okoliščinah gasilci in kmetje, ki so priskočili na pomoč s cisternami, niso mogli storiti. Tekst in fotografije: Savinjčan UNIVERZA MEDOBČINSKA ZVEZA ZA III. ŽIVLJENJSKO DRUŠTEV UPOKOJENCEV OBDOBJE VELENJE VELENJE Za moje zdravje gre - darujem za [Čf](Computed Tomography - računalniška tomografija) je okrajšava za rentgensko slikanje telesnih organov po plasteh s sodobno računalniško opremo. Ob slikanju miza z ležečim bolnikom potuje skozi odprtino aparature, rentgenska cev pa kroži okrog bolnika. Preiskovani del telesa slikamo z več strani in ga navidezno razrežemo na serijo rezin. [CT aparati je uporaben za preiskavo celega telesa. Omogoča vpogled v votle organe in odkriva začetne žilne obloge, s čimer lahko preprečimo morebitni srčni infarkt ali možgansko kap. Zaradi velike natančnosti CT-ja odkrijemo že zelo majhne začetne rakaste novotvorbe, kar pomembno izboljša preživetje bolnikov.[S CT-jem|bo diagnostika v Bolnišnici Topolšica natančnejša, hitrejša in učinkovitejša, sledenje uspehov zdravljenja natančnejše in enostavno, težkih bolnikov pa ne bo potrebno prevažati na preiskave v sosednje bolnišnice. Nosilec akcije zbiranja sredstev za CT v Bolnišnici Topolšica je Univerza za lil. življenjsko obdobje Velenje. Prispevke | lahko nakažete na: • transakcijski račun št.: 01100-6030279155 • sklic na številko: 00 930004 • namen nakazila: zaCT. V Bolnišnici Topolšica lahko prejmete izpolnjeno položnico za nakazilo sredstev. Prispevek lahko vplačate tudi na blagajni bolnišnice. Informacije o nakazilu sredstev na tel. št.: 03 89 8 77 23. hvala , - c k Loto /* f^C^Loi Jh&te jJt&dlMv+t & U joJlUJCi&i M t y Jos>Ju& Jc Mee^ XaJuXo, &V fad*, jlu itin tkx> o.M)cjCl^ Zc^/o ce^t f BalA ' fefl„ LEA KR0512 _ .-4M ° 1 ’V 9909. Motno 069 060 «&•4Cß PUST MOZIRSKI V VRNJAČKI BANJI »Dobar dan, braco Sloven«!« Skupinska fotografija pred hotelom v Beogradu (foto: Janko Levanič) koncert največje srbske estradne zvezde Cece, ki gaje 13.julija vVrnjački Banji obiskalo preko 40.000 obiskovalcev. Dan karnevala je bil dopoldan namenjen spoznavanju tamkajšnjih znamenitosti in zgodovine kraja, ki so ga zaradi zdravja obiskovali že stari Rimljani. Po večerji je sledilo karnevalsko dogajanje. Slabe štiri ure so se skupine iz vse Evrope vrstile po znameniti vrnjački promenadi mimo prireditvenega odra ogromnih razsežnosti. Sodelovalo je preko 5.000 mask, prireditelji pa so našteli dobrih 30.000 obiskovalcev. Karnevala so se iz Slovenije udeležile tudi pustne skupine s Ptuja, iz Dobove, Šoštanja in Ilirske Bistrice, vsega skupaj okoli 150 mask. Slovenski del evropske- ga karnevalskega združenja FECC je bil zastopan tudi s podpredsednikom združenja Ivekom Dajčerjem. Mozirski pustnaki po vrnitvi domov vedo o karnevalu v Vrnjački Banji povedati le vse najboljše. Ugotovili so, da politika med prijatelji nima kaj iskati, saj sojih povsod pozdravljali z »Dobar dan, braćo Slovenci!« Delček dogajanja na vrnjačkem karnevalu si bo moč ogledati na RTV SLO, saj seje televizijska ekipa z veseljem odzvala povabilu Mozirjanov in sejim pridružila na zanimivi poti. Na poti prijateljstva, ki bo podobno misleče povezovala še dolgo. Pustnaki so hvaležni vsem sponzorjem, ki so jim omogočili nepozaben obisk v Srbiji. Benjamin Kanjir Vaš« pošta Mozirski pustnaki so se 14. julija udeležili velikega mednarodnega pustnega karnevala v Vrnjački Banji v Srbiji. O največjem karnevalu v tem delu Evrope govorijo zgolj z uporabo presežnikov. Z obiskom so vrnili obisk srbskim kolegom, ki so se udeležili februarskega karnevala v Mozirju. Pustnaki so sez »milozvočnim« ansamblom Boj se ga, ki ga v zadnjem času dopolnjujejo člani ansambla Ojstrica, na pot podali že nekaj dni pred karnevalom. Vmes so se ustavili v Beogradu, kjer so si ogledali delček znamenitosti glavnega mesta Srbije. Ob prihodu v Vrnjačko Banjo so jih pričakali gostoljubni gostitelji, ki so poskrbeli, da so se člani pustne bratovščine iz Mozirja pri njih kar najbolje počutili. Med drugim so si ogledali Pustni župan Drago Poličnik je županu Vrnjačke Banje izročil simbolična darila in pozdrave mozirskega župana (foto: Stane Podsedenšek) Prihod pustnakov na prizorišče karnevala (foto: Stane Podsedenšek) DOBROVLJE, NAZARJE Tekmovalci v orientaciji »okupirali« Zgornjo Savinjsko dolino tekmovanje ali orienteering zvrst rekreacije, kije v Evropi v porastu, VSIoveniji so tovrstno tekmovanje prvič organizirali leta 2002 v Bohinju in od takrat prirejajo mednarodno tekmovanje vsako leto. Pred dvema letoma so že bili na Dobrovljah, vsako leto pa beležijo številčnejšo in širšo mednarodno udeležbo. Letos je bilo prijavljenih okoli 1.700tekmovalcev, dejansko pa jih je sodelovalo okoli 1.500. Takšno število obiskovalcev je popolnoma zapolnilo vse nočitvene zmogljivosti v dolini, nekaj tekmovalcev seje nastanilo celo vTopolšici. Najbolj je ta zvrst rekreacije razširjena v Skandinaviji in Švici, od koderje prišlo v Zgornjo Savinjsko dolino kar300 udeležencev, sicer pa so bili tekmovalci tako iz Vzhodne kot Zahodne Evrope. Našli so se tudi Izraelci, Avstralci, Novozelandci ...Tovečino-ma niso zelo premožni ljudje, so pa ekološko zelo osveščeni in želijo svoj prosti čas preživeti v čim bolj pristnem stiku z naravo. Za sabo prostor, kjer je cilj in zbirališče, vedno počistijo, za njimi ne ostajajo smeti. Tekmovanja potekajo dopoldne, popoldne pa udeleženci preživijo po svoji izbiri, tudi tako, da si ogledajo bližnje znamenitosti in lepote. Orientacijski tekje športna disciplina, v kateri mora tekmovalec s pomočjo zemljevida in kompasa v čim krajšem času preteči označeno progo. Starost ni omejena, tekmujejo tako otroci, celo pod starostjo desetih let, pa tudi starejši. Na tokratnem tekmovanju so bili nekateri udeleženci stari tudi čez sedemdeset let. Marija Lebar Orientacijsko tekmovanje ali orienteering je zvrst rekreacije, ki je v Evropi v močnem porastu; v Žlabru pri Nazarjah se je zbralo več kot 1.500 tekmovalcev (foto: Marija Lebar) Dobrovljah s ciljem v Nazarjah in peta v okolici Lačje vasi. Cilj in start četrte etape je bil vžlabru pri Nazarjah. Ogledali smo si dogajanje četrtega dne tekmovanja. Pisana množica ljudi vseh starosti je posedla in polegla bližnji travnik. Nekateri so tekmovanje že končali, nekateri so se nanj šele odpravljali, mnogo pa je bilo le spremljevalcev. Ivan Nagy, organizator in vodja tekmovanja, sicertudi mednarodni sodnik v tej disciplini, nam je povedal, daje orientacijsko V dneh od 26. do 30. julija je na širšem območju Zgornje Savinjske doline in na Veliki Planini potekalo tekmovanje v orientacijskem teku z mednarodno udeležbo. Dogodek je organiziral Orientacijski klub Ursus iz Ljubljane, udeležilo pa se ga je več kot 1.500 tekmovalcev. Prvi dve etapi tekmovanja sta potekali na območju Velike Planine, tretja je bila v Letušu, četrta na ------------ ■ — ' ^7— ■ — \ Blišč in beda našega turizma Ob odprtju razstave izdelkov iz lesa na nedavnem Lesarskem prazniku v Nazarjahje etnolog dr. Janez Bogataj omenil, da so izdelki naših mojstrov sicer vrhunski, imajo pa eno napako. Ni jih moč kupiti in obiskovalec, ki se pelje skozi dolino, tega bogastva nikjer ne zazna. In kako prav ima dr. Bogataj, seje ponovno izkazalo v nedeljo v Nazarjah. Na območju Dobrovelj je potekalo mednarodno orientacijsko tekmovanje s štartom in ciljem v Žlabru. Tekmovanja seje udeležilo okoli 1.500tekmov-V_______________________Z__________________________ alcev, prišlo paje tudi veliko spremljevalcev in ljubiteljev tega športa iz vse Evrope ter od drugod. Tisti, ki so tekmovanje že opravili, tisti, ki so še čakali na start, in vsi ostali so posedali po lepo pokošenem travniku, nekateri so si postavili šotore proti sončni pripeki. Ob vsej tej babilonski zmedi različnih jezikov in veselih pogovorih so iz nahrbtnikov vlačili hrano in pijačo. Očitno so bili ljudje žejni, kar pri visokih temperaturah sploh ni bilo presenetljivo, in bili so seveda tudi lačni. A na vsem tem velikem prostoru, ob vsej tej množici lačnih in žejnih ljudi niti enega šanka, prodajne mize, kakega gostinca.... Nobene stojnice, kjer bi naši ljudje prodajali svoje izvrstne domače izdelke - kruh, sir, mesnine, domače sokove... Nobenih drobnih lesenih ali kakih drugih izdelkov domače obrti ali spominkov. Še več, celo nobenih prospektov, ki bi jih ta množica odnesla domov, in se v miru odločila, da bo prihodnje leto spet prišla prav k nam. Resje, da so bili to večinoma varčni ljudje. Morda bi trenutni iztržek niti ne bil tako zelo velik, bila pa bi to lepa promocija doline, bila bi zelo cenena naložba v turistično predstavitev. Gotovo je pri nas tudi veliko ljudi, ki bi tem gostom radi ponudili svoje izdelke. Le pri obveščanju in organizaciji je nekje nastal kratek stik. Ni naš namen raziskovati, kdo (in če) je pri tem zatajil. Jasno paje eno. V turizmu je potrebna koordinacija in ljudje, ki imajo svoj posel radi in ga tudi obvladajo. Sedeti doma, čakati, da pride turist v informacijski center (ki niti ni vidno označen), je jalovo početje. Na srečo nas iz zagate še vedno rešujeta lepa narava in prijaznost domačinov. Vsaj nekaj od dogodka so odnesli tisti, ki so goste prenočili. Nekateri hotelirji so se potrudili in zanje organizirali celo živo glasbo. Žal pa moramo reči: priložnostzamujena-ne vrne se nobena! Noja, čisto brez vsake ponudbe dogodek v Žlabru vendarle ni potekal. Gasilci so s cisterno pripeljali čisto pitno vodo, s katero so si gostje lahko postregli. In to zastonj! 15. DNEVI TURIZMA NA SOLČAVSKEM Športna tekmovanja Zadnjijulijski vikend sovSolčavi prišli na svoj račun ljubitelji nogometa, odbojke in šaha. Na športnem igrišču so v petek merili moči moški na nogometnem turnirju za 7. memorial Ipavec-Gregorc. Nastopilo je devet ekip iz Zgornje Savinjske doline. Največ znanja in športne sreče so imeli nogometaši Ojstrice, ki so poleg pokala za prvo mesto uspeli osvojiti tudi prehodnega in tako ekipi Solčava Vamos na drugem mestu preprečili, da bi ostal v njihovi trajni lasti. Solča-vani so namreč na omenjenem turnirju zmagali že dve leti zapored. Pokal za tretje mesto so odnesli nogometaši Podvolovljeka. V soboto je bilo igrišče za mali nogomet rezervirano za nežnejši spol. Med seboj so moči pomerile tri ženske ekipe, dekleta pa so dokazala, da po nogometnem znanju ne zaostajajo prav veliko za moškimi kolegi. Najboljše so bile članice Lučke bande, drugo oziroma tretje mesto pa je pri- padlo Solčavankam in Lučankam. Še bolj živahno je bilo v soboto na turistični kmetiji Gregorc Ambrož, kjer so gostovali odbojkarji. Šestnajst parov, razdeljenih v štiri skupine, je merilo moči na mivki, v igri pa sta tokrat sodelovala tudi predstavnika organizatorja Kaja in Uroš Gregorc. Preko kvalifikacij in polfinala seje do zmage že tretjič prebil parCizej in tako dobil v trajno last prehodni pokal. Kanček manj sreče sta imela para Mdras na drugem in Bar Grabenček na tretjem mestu. Letos je bilo v sklopu Dnevov turizma na Solčavskem prvič tudi šahovsko tekmovanje. V kraljevi igri so se v Okrepčevalnici slap Rinka preizkusili člani šahovske sekcije solčavskega športnega društva, ki jo vodi Edvard Ikovic. Po sistemu vsak z vsakim so se pomerili na treh deskah, zmagal pa je Edvard Praprotnik. Marija Sukalo V ženski malonogometni konkurenci je slavila Lučka banda (foto: Marija Sukalo) Podvolovlječani so Solčavanom preprečili, da bi veliki prehodni pokal za vedno ostal v njihovi lasti (foto: Marija Šukalo) Jiaratona zahteva men Repenšek) ovenskega gorsko kolesar: 3.200 metrov vzponov (fot Trasa najtežje] od udeležence! 2. MARATON TERME SNOVIK - VELIKA PLANINA Rosenstein tik pod vrhom V nedeljo je v organizaciji Turističnega društva Tuhinjska dolina potekal 2. maraton Terme Snovik -Velika planina, ki velja za največji in najtežji gorsko kolesarski maraton v Sloveniji. Proga je potekala na relaciji Terme Snovik - Sovinja peč -Črnivec - Kašna planina - Kranjski Rak- Ravni - Marjanine njive - Ušivec -Zadnja Gojška planina -Tiha dolina - Planšarsko naselje po cesti do Zelenega roba. Udeleženci so se lahko odločali za nastop na velikem maratonu vdolžini 75 kilometrov s 3.200 metrov vzponov ali malem maratonu v dolžini 25 kilometrov ter 1.500 metrov vzponov. Med številnimi udeležencije bil tudi Erik Rosenstein z Ljubnega ob Savinji, kije med amaterji na 75-kilom-etrski razdalji osvojil 2. mesto. KF Okrepčevalnica za kolesarje v Novi Štifti (foto: Klemen Repen STRELA - POGOSTA SPREMLJEVALKA VROČINSKIH NEVIHT Poletne nevihte v gorah so lahko nevarne Strela, pogosta spremljevalka poletnih vročinskih neviht, pogosto šele v gorah pokaže svojo pravo moč. Dokler se ne zabliska in zagrmi, se nevarnosti niti ne zavedamo, kasneje pa je lahko že prepozno. Čeprav se le majhen delež gorskih nesreč zgodi zaradi udara strele, je takrat, ko le-ta udari, velikokrat usodno, še zlasti ko gre za neposredni udar. Kot je za časnik Finance povedal Jani Bele iz Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS), so med najpogostejšimi vzroki za nesreče v gorah zdrsi in padci zaradi neprevidne hoje in fizična ter psihična ne- dopoldanskem času, saj se nevihte ponavadi razvijejo čez dan. Še posebej moramo biti pozorni na opozorilna znamenja. Če je ozračje soparno, nad nami pa vse več kopastih oblakov, ki so sprva beli, potem pa postajajo vse temnejši, in v daljavi slišimo grmenje, smo lahko prepričani, da bo kmalu nevihta. Če v daljavi opazimo nevihto, poskušamo ugotoviti, ali se nam približuje ali oddaljuje, pri čemer si pomagamo s smerjo vetra. ČE NAS UJAME NEVIHTA 1. Ker ob nevihti tudi dežuje, nima smisla nadaljevati poti. Poiščimo zavetje. Če pa že nadaljujemo pot, naj bo med nami in drugim pohodnikom vsaj nekaj metrov razdalje. V slovenskih gorah je do leta 2005 umrlo 1.697 ljudi, od tega zaradi udara strele 108 pripravljenost planincev vključno z neprimerno opremo (veliko se jih izgubi). Sorazmerno pogoste so tudi nesreče jadralnih padalcev, gorskih kolesarjev in drugih športnikov, ki s planinarjenjem nimajo neposredne povezave. OPOZORILNA ZNAMENJA Preden se odpravimo na planinsko turo, spremljamo vremensko napoved za gorski svet, še zlasti glede možnosti vročinskih neviht. Jani Bele priporoča, da turo načrtujemo tako, da smo na vrhu že v 2. Še posebno smo ogroženi na vrhovih, grebenih, blizu osamljenih dreves in pod njimi, pod daljnovodi ... Ko iščemo prostor, kjer bomo vedrili, bodimo pozorni na znamenja, ki nam kažejo, kam rada udari strela: razklana debla dreves, razrita tla in preklane skale, rdečkasta kamenina, vlažne grape, žlebovi, po katerih teče voda... 3. V gozdu lahko stojimo le pri manjših drevesih, a dva metra stran od njih. Če smo v večji skupini, ne bodimo skupaj, ampak vsaj tri metre drug od drugega. Dobnik Franc & Jani, s.p., Topolšica 104c, 3326 Topolšica • IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC in DRUGIH IZDELKOV IZ KAMNA Te/ Sfi.o °:9*-; °«v6, 60. ’•496 4. Še najbolj, a ne popolnoma, bomo varni na melišču, čepe z nogami, stisnjenimi skupaj. 5. Kovinske predmete (cepin, dereze, kline...) položimo nekaj metrov stran od nas. 6. Ker obstaja nevarnost padca zaradi puha strele, se lahko na jeklenico pripnemo z daljšo vrvjo, ki naj do nas teče po tleh. 7. Ne prijemajmo za kline in jeklenice! 8. Priporočljivo je imeti s seboj mobilni telefon, vendar izključen, saj utegne v nesreči priti prav. Najbolje je poklicati kar na številko tl 2. KF Vir: Finance, 20. julija 2007 Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini CRNA KRONIKA • OSTALI BREZ ŽLEBOV Ljubno ob Savinji: V noči na 24. julij so neznanci z razdelilne postaje na Ljubnem na Rosuljah ukradli šest metrov bakrenih žlebov z odtočnimi cevmi. Za neznanimi storilci policisti še poizvedujejo. • TATVINA Z DELOVNEGA STROJA Podvolovljek: V noči na 26. julij je neznani storilec z delovnega stroja, parkiranega na delovišču na Kranjskem Raku, ukradel avtokomande. Odnesel jih je neznano kam, policisti pa še zbirajo obvestila. • POGIN RIB V RIBOGOJNICI Gornji Grad: 28. julija je v ribogojnici v Zgornjem Dolu prišlo do pogina rib. Na kraju je bilo ugotovljeno, da so ribe poginile zaradi upada nivoja vode. Lastnik je s tem oškodovan za okoli 3.200 evrov. • POŽAR V LENARTU Gornji Grad: 28. julija je prišlo zaradi udara strele do manjšega požara v gozdu nad cerkvijo v Lenartu. Požar so na težko dostopnem terenu lokalizirali in pogasili gasilci iz okoliških društev. Na okoli pol hektara zemljišča je zgorelo nekaj borov in gozdna podrast. • PRETEPEN NA ROK ŽURU Ljubno ob Savinji: Občan z Ljubnega je policiste obvestil, da gaje na rok žuru fizično napadel znanec. Slednjemu so policisti izdali plačilni nalog. • NEZNANEC JU JE NAPADEL Mozirje: 29. julija sta se na policijski postaji v Mozirju oglasila fant in dekle. Dežurnemu policistu sta povedala, da ju je na gasilski veselici v Mozirju fizično napadel neznanec. Fantje bil napoten v zdravstveni dom Mozirje, kjerje bilo ugotovljeno, daje dobil lažje telesne poškodbe. Zoper storiteija bodo ukrepali. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 f — Zahvale, Oglasi j Spolnil radje vsakemu želje, dur odprl mu in srce, bilprijateljev je veselje, njim oči po njem rose. (France Prešeren) ZAHVALA ob nenadni in boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, brata, tasta in svaka Jožeta HRASTNIKA (28.1.1923-22.7.2007) p.d. Molovskega ata iz Lepe Njive Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v dnevih žalosti stali ob strani in nas s prijazno besedo in stiskom rok tolažili. Hvala za vso darovano cvetje, sveče in svete maše. Še posebna zahvalapaveljavsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, lovski družini Mozirje, vsem praporščakom, rogistom, pevcem, govornikoma, gospodu župniku Sandiju Korenu, ministrantom, gospodu Podrižniku, pogrebni službi Morana in instrumentalistu za odigrano žalostinko. Vsi njegovi ZAHVALA ob izgubi brata in strica Jožeta JERAJA roj. 17.11.1936 -16.7.2007 izVarpolja Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Gasilcem, župniku in dijakom ter govorniku najlepša hvala. Njegovi domači Portal Savinjske doline coni 3) V SPOMIN Mineva leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, ate in stari ate Cveto MAROVT (22.4.1936-6.8.2006) z Ljubnega »Najhujša vseh je bolečin, v nesreči srečnih dni spomin. « (D. Aligmieri) Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob grobu. Njegovi Trga se nam srce od bolečin, ker si odšel. Edino, kar bi ti radi rekli, je: ISKRENA HVALA! Bomo obljubili ti, da bomo spomin ohranjali nate! In to ti rečemo še: spočij si, mirno spi, nekoč nekdaj pa srečamo se še! (vnukinja Davorka) V SPOMIN 4.8. bo minilo žalostno leto dni, odkar te več med nami ni, ljubi mož, ati, brat, ata in Tinko Martin ZAGOŽEN 1926-2006 iz Zgornjih Pobrežij Ostalo grenko je spoznanje, to je resnica niso sanje, da te nazaj nič več ne bo, saj si za vedno vzel slovo. Tvoje pridne roke, pošteno in zlato srce, so naš ponos in lep spomin na te. Dobrota tvojega zlatega srca, ne bo nikdar pozabljena. Hvala vsem, ki se spomnite nanj v molitvah, postojite pri njegovem grobu in mu prižgete svečko. Vsi tvoji, ki smo te neskončno ljubili Poglejte na hrup letal na plaži s svetle plati; ko se boste vračali s počitnic, boste do letališča rabili le nekaj minut... FLOTOMETRIJA Ljubenčan pripoveduje Ra-dmičanu, kaj je zvedel novega: “Si slišal, da ima Ivo flotometrijo?” “Si je spet kaj novega kupil ali kaj?” “Ne, ne, to je bolezen.” “Nikoli slišal. Kakšni so pa simptomi?” “Sredi spanca se zbuja ves preznojen iz nočnih mor. Flotometrija je sindrom novih lastnikov jaht. Pojavi se takoj za tem, ko vržejo sidro v morje, ne da bi ga prej privezali z verigo za ladjo.” NASVETI Mozirjan se razhudi: “Tile varčevalni nasveti so pa res od sile!” reče ženi. “Poslušaj, pišejo, da naj dobro premislim, preden se odločim za nakup terenskega vozila. Nimava niti za dopust, oni pa na primer pišejo, da lahko prihranim s časom, če letim na oddih z letalom.” “Največ časa boš prihranil, če boš nehal brati te nasvete.” Odštevanka Gornjegrajka se sprehaja s prstom po koledarju, zato jo Bočanka radovedno vpraša: “Kaj pa šteješ?” “Koliko dni še imam do takrat, ko bova šla z ljubčkom na dopust.” Za tem gre tudi Bočanka do koledarja in s prstom od dneva do dneva. “Kaj pa ti šteješ?” jo vpraša Gornjegrajka. Saj si že bila s svojim tipčkom na počitnicah?” “Štejem, koliko dni mi že od takrat zamuja menstruacija.” Blenda Tavrl BREZ PRAZNIH ŽEPOV “Letos gremo pa v nudistični kamp,” naznani Prihovčan-ka o namenih dopustovanja. “Pametno,” ji da Rečičanka prav. “Mi vsako leto toliko zapravimo, da se vrnemo goli in bosi. Tako je res najbolje, da se taki pokažemo že v štartu.” Samo Sprožilec Cwtkeinkùprìve) HRVAŠKI TUS Kaj prodajajo v splitskem Tušu? PRODAVAONICA /fU_ SANITARIJA • VODOINSTALACIJA KERAMIKA-PVC CIJEVI • BRAVE • KVAKE CESKA ŠPEDICIJA Kaj dela Čeh Miloslav? MILOSLAV hUKA SPEDITION NAKLADNI DOPRAVA SPREMEMBA DEJAVNOSTI Edi Ikovic, solčavski turistični zanesenjak (levo): »Sem se odločil, da s turizma »prešaltam« na šah. V tem vidim kar precej prednosti. Za šah potrebuješ samo enega obiskovalca, v turizmu en obiskovalec ne pomeni nič. Pri šahu lahko celo partijo sediš na enem mestu; če si vturizmu pri miru, si dolgočasen in nezanimiv. Pri šahu si lahko skoraj ves čas tiho, pa se zato ne bo nihče pritoževal; če si to privoščiš v turizmu, bodo vsi mislili, da si mutav ali da je kaj narobe. Pa še ena stvar je: pri šahu si lahko bel ali črn, pa bo vse lepo in prav, v turizmu pa bognedaj, da si pobarvan. Se kar hitro najde kdo, ki mu ne ustrezaš, potem imaš pa težave s problemi. Šahisti vseh zgornjesavinj-skih občin, združite se!« Portal Savinjsko dolloo Mii MINI SLOVARČEK: NELKEN- Španska pisateljica- Margarita TOKARA- otočje na Japonskem TAV- 23. Črka hebrejske abecede APRA- proindijsko gibanje v južni Ameriki SCOLA- Italijanski režiser- Ettore KNJIŽNICA MOZIRJE Prvih pet največkrat izposojenih knjig ODRASLI: Morgan, Sally: V objem korenin, Quick, Amanda: Skrivnostni čar, Sparks, Nicholas: Ljubezen v steklenici, Pilcher, Rosamunde: Viharni dan, Robb, J. D.: Veličastne v smrti. MLADI: Rowling, J. K.: Harry Potter. Dvorana skrivnosti, Rowling, J. K. Harry Potter in kamen modrosti, Pergar, Saša: Čarobni mlinček, Minte-König, Bianka: Ljubezenski kviz & konjski poljub, Goscinny, René: Asterix. Gladiator. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 32. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. rrm Napovednik Petek (3. avgust), ob 9.00. Športni center Jakop, Ljubno ob Savinji Tenis za Pokal flosarja in memorial Franja Jakopa za veterane - nadaljevanje v soboto (3. avgusta) ob 9.00 ■ Petek (3. avgust), ob 19.00. Kulturni dom Ljubno ob Savinji Praznovanje občinskega praznika s podelitvijo priznanj ’ Petek (3. avgust), ob 20.00. Knjižnica Mozirje Koncert skupine Dos Lunas iz Ekvadorja___________________ • Petek (3. avgust), ob 20.30. Vrbje - Ljubno ob Savinji Družabno srečanje s člani društva Komen in domačimi godci______________________________________________________ 1 Sobota (4. avgust), ob 9.00. ŠC Jakop, Ljubno ob Savinji Turnir v odbojki na mivki za Pokal flosarja________________ ■ Sobota (4. avgust), ob 9.00. Foršt- Ljubno ob Savinji Mali nogomet za Pokal Flosarja_____________________________ 1 Sobota (4. avgust), ob 15.00. Ribiški dom Ljubno ob Savinji Tradicionalni Binetov memorial, muharsko tekmovanje na ribniku_________________________________________________ 1 Sobota (4. avgust), ob 16.00. Ljubno ob Savinji Tekma v smučarskih skokih za Pokal flosarja________________ 1 Sobota (4. avgust), ob 20.00. Ljubno ob Savinji Flosarski večer z ansamblom Vagabundi______________________ 1 Nedelja (5. avgust), ob 15.00. Ljubno ob Savinji Etnografska povorka skozi trg______________________________ Nedelja (5. avgust), ob 16.00. Vrbje - Ljubno ob Savinji Predstavitev priprave ajdneka______________________________ Nedelja (5. avgust), ob 16.30. Vrbje - Ljubno ob Savinji Udiranje flosa, vožnja po Savinji in flosarski krst Nedelja (5. avgust), ob 18.30. Ljubno ob Savinji Flosarski večer z ansamblom Štajerskih 7___________________ Nedelja (5. avgust), ob 21.00. Solčava - pred šolo Praznovanje občinskega praznika____________________________ Ponedeljek (6. avgust), ob 9.00. Župnišče Mozirje Začetek počitniških delavnic za otroke in starše___________ ŽIVALI -ODDAM Oddamo kužke mešančke, stare 3 mesece, srednje rasti. Gsm 041 904 776 ali tel. 58 44 632. ŽIVALI - PRODAM Prodam bika čb za zakol ali nad. rejo. Gsm 051 821 719. Zajci nemški lisci, naravne reje, žive ali očiščene prodam. Gsm: 051 357 683. Prodam teličko simentalko, težko oca 120 kg. Tel. 58 35 115 ali 041 354 638. Prodam prašiče od 25 do 200 kg, možna dostava. Gsm 031 223 484. Prodam mlado kravo simentalko za nad-aljno rejo. Gsm 041 547 421. nadaljnjo rejo. Gsm 031 533 745. Dve visoko breji telici ali kravi molznici kupim. Tel. 58 45 086 ali 051 364 174. DRUGO - PRODAM Prodam hladilno omaro. Gsm 031 667 963. Prodam lesene gajbe za krompir ali jabolka. Gsm 031 667 913. Prodam betonske bloke dimenzije 30x25,20 cm. Gsm 041 437 712. Rabljeno motorno žago prodam. Gsm 031 695 208. Prodam suha cepljena bukova drva - dostava. Gsm 041 783 985, Prodam krožno žago (cirkular). Gsm 041 631 566. ŽIVALI - KUPIM Kupim teden dni stare bikce mesnate pasme. Gsm 031 676 833. Kupim kravo in telico za zakol ter bikce za DRUGO - KUPIM Jeseni kupim 0,5 ha koruze za silažo. Gsm 031 266 738. Kamin betonski kupim. Gsm 041 783 630. DRUGO - ODDAM Oddam belo otroško sobo (pisalna miza s stolom, postelja z jogijem in nočna omarica). Gsm 041 793 063. VOZILA - PRODAM Prodam renault twingo, letnik 1997, modre barve, dobro ohranjen. Cena 1.700 evrov. Gsm 051 806016. MORDA STE ISKALI PRAV TO KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Uokvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla. Gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Nudimo prodajo in servis plinskih naprav, gasilnih aparatov, šivalnih strojev ter prodajo delovne obutve. Tel. in faks 03/839-48-01. Trgovina Zagožen, Slemenšek Lidija, s.p., Ljubija 121, 3330 Mozirje. IZKOPI Z MINI BAGROM tlakovanje in urejanje dvorišč, postavitev zaščitnih in okrasnih ograj, manjša gradbena dela. Gsm 041/799-314. Mali gradbenik, Oto Artelj s.p., Ljubija 122,3330 Mozirje. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Šalek 20, Velenje. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108. Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šalek 20,3320 Velenje. POTREBUJETE PESEK,GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO ZA UREDITEV OKOLICE? Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. POSTELJNI, VOLNENI IN DRUGI PROGRAMI Obnovimo vam odeje in vzglavnike iz puha in perja. Opremimo notranjost in menjamo zunanje blago. Tel. 02/671-39-21. SOVEN d.o.o., Belingerjeva 19, 2352 Selnica ob Dravi. IZVAJAMO VSA GOZDARSKA DELA PO KONKURENČNIH CENAH Možen tudi odkup leso na panju. Gsm 041/524-133. Gozdarske storitve GROS, Janko Podkrižnik s.p., Radmirje 55, Ljubno ob Savinji. NEPREMIČNINE Prodam enosobno stanovanje, 35 m2, v Nazarjah, z vso opremo; zainteresirani pokličite na tel. 01/361-84-13. Najamem manjše opremljeno stanovanje, lahko tudi v hiši, v okolici Ljubnega. Gsm 031 3090 60. Kupim starejšo hišo na relaciji Okonina-Ljubno. Gsm 040 528 513. Kdo si ne bi želel celotne preobrazbe in to brezplačno!? Ta mesec je med prijavljenimi imela največjo srečo pri žrebu gospa Suzana Grudnik iz Nazarij, ki pa se na naš izziv ni prijavila sama, ampak je za to kriva njena sodelavka. Ker je Suzana zelo odprt in moden tip ženske, ji je bil ta izziv pisan na kožo. S preobrazbo smo tokrat pričeli v frizerskem salonu AGATA na Rečici ob Savinji. Frizerka Agica Atelšek se je odločila, da Suzani popestri barvo las. Odločila se je za oranžen ton barve, ki ji zelo pristaja. Sledilo je striženje in oblikovanje pričeske z obilo resicami. Fotografije: Helena Kotnik Sledil je zelo natančen make-up, ki ga je opravila tudi sama lastnica salona gospa Agica. Pod njenimi spretnimi rokami pa je Suzana kar žarela. Iz salona smo se odpravile v trgovino z modno konfekcijo KAR=IN. Stilistka Karin je za Suzano izbrala preprost, a vseeno izzivalen trendovski stil. Suzana je pomerila mnogo kombinacij oblačil, od lahko padajočih svilenih oblek, ki so lepo poudarile njeno postavo do športno elegantnih kombinacij. Najbolje pa se počutila v ozkih, svilenih hlačah srebrne barve, katero je kombinirala z modno oblekico. Seveda ne gre brez obutve, ki daje celotnemu stasu piko na i. Tudi tokrat so naši stilski izzivalki obutev podarili v trgovini z obutvijo Jurček iz Nazarij. Stilski izziv je vedno zabaven in zanimiv. Nasveti frizerjev, vizažistk in stilistov so za vsakogar dobrodošli. Ker prejmete pričesko, ličenje, oblačila in obutev brezplačno, ne oklevajte, veselite se z nami! Izpolnite prijavnico in jo pošljite na uredništvo Savinjskih novic ali se oglasite v trgovini KAR=IN Na trgu v Mozirju. Trgovina a modno Konfekcijo Tednik Kar m PREDSTAVLJATA iti Stilski • Frizerski salon Trgovina z modno konfekcijo ÄMT4 Agica Atelšek s.p. Rečica ob Savinji 95A Na trgu 25, 3330 Mozirje Trgovina z obutvijo Jurček Center IZOLES, 3331 Nazarje ä5! 05 CO O O Q_ Q_ >c/5 (O cn m Europhone Mozirje, Ob tmavi 1, 3331 Mozirje GSM: 031 387 180 tel.: 03 839 08 20 fax: 03 839 08 21 e-mail: mozirje@europhone.si Sony Ericsson W200i Celje - skladišče D-Per 7/2007 5000020039,31 Motorola w220 16,27 € COBISS s 399,00 € 47,88 € Nokia 2610 19,90 € Prodaja mobitelov iz akcijske in redne prodaje «Dodatna oprema Sklepanje naročniških razmerij • Servis in odkup rabljenih mobitelov E O :| > Io °- o o c a* GRAFIČNE STORITVE Na trgu 51, Mozirje ^UniCiraF Majice in kape po vašem I aI/mcii <9 - BARVNO in CB fotokopiranje in tiskanje - grafično oblikovanje - vezave vseh vrst (spiralne, termo, diplomske naloge...) - izdelava tiskovin (vizitk, vabil, letakov...) - plastificiranje sprejem zahval, čestitk in malih oglasov za Savinjske novice Tel.: 839-50-80 Za promocijo podjetij, ob raznih prireditvah, obletnicah... OSREDNJO KNJ. CELJE